„DOM IN SVETi' 1892, štev. 8.                                345
»Gospod graj-ščak! — Primita ga.«
Bojan odskoči, a tako slabo, da sta ga takoj prijela hlapca. Se nekaj časa otepa, a kmalu neha, rekoč:
»Nate me! Le vlecite me, kamor hočete! Ne bojim se nikogar, saj nisem storil nič hudega.«
»Le čakaj, pogledamo ptičku kmalu pod perje«, opomni s smehom Ferdinand. Brez posebnega zadržka odidejo. Nekateri vaščani so videli, kaj se godi, in so hoteli kar zagnati se na hlapca, a Bojan jih pomiri: »Le pustite ! Naj le dela grajščak, kar hoče, a mi mu povemo tudi svojo. Jaz sem zadnji.«
Hlapca sta ga hitro gonila, ker sta se bala ljudij. Že so sopihali v breg nad Cesto, ko se zasveti na vi-demskem   hribu.
»Juhej, ali vidite tam-le ? Znamenje rešitve!« Hlapca ga nista umela
»Kaj je? Kaj kričiš?« vprašata ga.
yiessei.ru F alta,
Slavonska noša.
(Po fotografiji.)
»Glejta, kako visoko plapola kres na videmskem hribu!«