Iziiar,7^rZ"

NO. 32
Narascajoci uvoz gre unijam v 10 na živca
Uvoz raznih izdelkov v Združene države je v zadnjih letih tako porastel, da kar naravnost vznemirja delavske unije.
BAL HARBOUR, Fla. — Izvršilni odbor unij AFL-CIA za prekomorsko trgovino je na svojem sedanjem zasedanju sicer poudaril, da je za svobodno trgovino, pa prav tako jasno povedal, da mora ta temeljiti na enakosti. S v o b o dna trgovina mora potekati po “na obe strani odprti cesti”, če naj bo res svobodna.
“Svobodna tgovina” danes je fantazija, je dejal imenovani odbor, ki zastopa 7.5 milijonov; organiziranih delavcev. “Vsaka; država ureja svojo trgovino z drugimi državami,” ugotavlja odbor v svoji izjavi, pa nato navaja seznam naglo rastočega u-voza raznega blaga in izdelkov v ZDA.
Opozarja, da je “nepošteno in nevarno”, če tuja podjetja uvažajo v našo deželo- izdelke, med tem ko same zapirajo svoje meje izdelkom podjetij v ZDA. Posebej navaja izjava uvoz obutve, ki se je cd leta 1960 do 1968 podvojil in uničil v ZDA 13,000 delovnih mest. Uvoz igrač je porastel v tem času za 337%, uvoz prevoznih sredstev petkratno od "OO milijonov vrednosti na 4.2 bilijona dolarjev vrednosti. Leta 1963 se je zgodilo prvič, da je bilo v ZDA uvoženih več vozil, kot izvoženih.
Sličen je bil razvoj pri tekstilu, pri električnih gospodinjskih strojih, pri steklenini in porcelanu.
__ a/je '^jcah m swwf
^ u 7/ M	®mSr	Nation*! and International Circulation
_______^______________CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. FEBRUARY 16, 1970
3L0V€NIA»t
Novi grobovi
Aloysius F. Pate
V soboto je umrl v Holy Family Home 50 let stari Aloysius I F. Pate z Barber Ave., preje s 1138 E. 148 St., rojen v Clevelandu, nekdanji učenec šole sv. Vida, brat Rudolpha, Josepha, Franka, Mildred Turk, Mary Ware, pok. Anne Sulak in pok. Elsie. Bil je znan po gojenju in vežbanju psov. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.15 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo.
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
it. I
Avtomobili ne bodo smeli v sredo mest?
STRASBOURG, Fr. — Glav-hi direktor švedskega Narodnega odbora za varovanje okolja V. Paulson je tu tekom posvetovanja o čuvanju čistoče okolja v razgovoru s časnikarji dejal, da ha Švedskem resno preudarjajo ° prepovedi vožnje avtomobilov v središčih mest z več kot s 100,000 prebivalci.
Na švedskem so avtomobili glavni onesnaže vatel ji zraka in ta je v Stockholmu in Gotebor-gu menda najslabši v vseh mestih Evrope.
------o----
Trenutno ni izgledov na uspeh razgovorov
BONN, Nem. — Vodniki v zahodni Evropi so prepričani, da sta Kosygin in Brežnjev, vodni-ka ZSSR, trenutno tako prezaposlena z domačimi gospodarskimi težavami in s sporom z rdečo Kitajsko, da ni mogoče ra-ounati na kake uspešne razgo-v°re z Moskvo.
Štirje vodniki vlad zahodnih ^ržav, ki so bili lani v Moskvi, ®° odšli dejansko praznih rok. Njihova pot je ostala brez haska.
Leo Novak
Pretekli petek je umrl v Woman’s bolnišnici 77 let stari Leo Novak s 7610 Lockyear Avenue, mož Alice, roj. Novak, oče Alberta, Vere Bogdan, Raymonda, Leone Myers, 12-krat stari oče, rojen v Veliki Poljani v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 61 let. Zaposlen je bil pri Ohio Department of Liquor. Bil je član ADZ št. 9 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Frančišku. Pogreb je danes ob 10. dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Frančiška ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Anna Pirnat
Včeraj je umrla na svojem domu na 1082 E. 64 St. 80 let stara Anna Pirnat, žena Josepha, mati pok. Anne Smole, Josepha in Johna, stara mati 3, in pramati 10, rojena v vasi Vihre pri Cerkljah'v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1907. Pokojna je bila članica ADZ št.
4 in W. o. W. št. 98. Pogreb bo v sredo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalva-
rij°-	vL NU-i
-----o------
Agnew se tiho umika iz Bele hiše
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik S. T. Agnew je dobil takoj od začetka prostor za svojo pisarno v Beli hiši, nedaleč od samega glavnega urada predsednika Nixona.
Agnew svoj urad v
Romunija je voljna posredovali za mir na Srednjem vzhodu
vedno manj uporablja, tam pa ie za prostor vedno bolj trdo. Tako se je baje Agnew “odločil” umakniti iz Bele hiše.
Romunija, edina država Varšavske zve/Jč, ki ima redne odnose z'Izraelom, je pripravljena posredovati med njim in Arabci za pomiritev. Na posredovanje se pripravlja tudi Tito.
DUNAJ, Avstr. — Položaj na Srednjem vzhodu je začel močnejše vznemirjati tudi države vzhodnega bloka. Tako je Romunija začela temu posvečati večjo pozornost in ponudila posredovanje sprtima stranema. List “Lumea” v Bukarešti je objavil obsežen članek, v katerem razlaga položaj in poziva k pomiritvi na temelju resolucije ZN iz novembra^ 1967. Ta zahteva priznanje Izraela, pa tudi umaknitev njegovih vojaških sil z zasedenega arabskega ozemlja.
Romunija je edina od držav Varšavske zveze, ki ni junija 1967 pretrgala diplomatskih stikov z, Izraelom, zato je za posredovanje posebno pripravna. Zaveda se tudi, da bo vsaka poostritev položaja na Srednjem vzhodu vplivala neugodno na odnose med Zahodom in Sovjetsko zvezo ter njenim blokom držav. S tem bo otežen položaj Romunije, ki hoče z obema stranema vzrdževati dobre stike, pa ogniti vsakemu neposrednemu zapletu v spor.
Za posredovanje na Srednjem vzhodu se pripravlja, kot trdijo tu, tudi jugoslovanski Tito. Ta ee je v Adis Abebi razgovarjal o položaju na Srednjem vzhodu z ameriškim državnim tajnikom, obiskal pa bo v naslednjih dneh tudi Sudan, Egipt in Libijo, torej tri države, ki se prav sedaj razgovarjajo p skupnem oboroženem nastopu proti Izraelu. Glavno glasilo Zveze komunistov Jugoslavije “Komunist” je v zadnji številki trdilo, da ni do-Postopno^ volj, da se za pomiritev Sred-Beli hiši njega vzhoda prizadevajo le ve-
Tanf pozvaf nadzornika opazovalčev ZSH k sebi
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je pozval v petek domov v New York' glavnega nadzornika opazovalcev Združenih narodov na Srednjem vzhodu gen. Odda Bulla. Mož nadzira od junija 1967 premirje ob Sueškem prekopu. Delo je težavno in nehvaležno posebno od lanskega maja, ko je Naser premirje enostransko razveljavi in začel “vojno izčrpavanja”.
Ta vojna postaja iz tedna v teden nevarnejša in ostrejša. Pretekli četrtek so izraelska letala “po pomoti”, kot pravi u-radno poročilo, vrgla bombe na tovarno za predelavo stare kovine, 15 milj severno od Kaira, pri čemer je bilo mrtvih okoli 70 civilistov, še več pa ranjenih. Množice v Kairu kriče po maščevanju, arabski svet divja v novem sovraštvu, v krikih po “sveti vojni” proti Izraelu.
CIKAŠKA
u7" TER NJEN
m
Zvezni sodnik Julius J. Hoffman je obsodil v ječo zaradi nepokornosti sodišču znano “sedmorico”, ki je bila obtožena, da je organizirala nemire in izgrede tekom demokratske konvencije avgusta 1968 v Chicagu, in njena odvetnika. Obtoženci so morali takoj v ječo, odvetnikoma pa je kazen odložena, da bosta lahko nadaljevala obrambo obtožencev.
CHICAGO, 111. — Ko je bila zagovornika Williama M. Kun-sodna razprava proti sedmim ob-!stlerja in Leonarda I. Weinglas-
tožencem, ki naj bi skovali roto za organizacijo izgredov, nasilj in nemirov tekom demokratske narodne konvencije v Chicagu avgusta 1968, končana in izročena odločitev v roke poroti, je zvezni sodnik obsodil najprej v soboto 4 obtožence, nato pa včeraj še ostale 3 in njihova zagovornika na zaporne
Pri takem položaju je glavni ^aznh ker so bili nepokorni so-tajnik ZN U Tant pozval domov ^šču in so zmerjali sodnika te-
gen. Odda Bulla in povabil k se bil tudi G. Jarringa, ki je dolgo časa posredoval med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, pa ni mogel pripraviti nobene strani k razgovorom, ne neposrednim, ki jih zahteva Izrael, ne k posrednim, na katere bi morda arabske države le pristale.
Diplomati v ZN ne upajo dosti, da bi mogel U Tant kaj vplivati na razširjajoče se bojevanje ali tega celo kako zavreti in obnoviti veljavo premirja.
■O* 1	»•
Francija prodala Španiji 30 Mirage 3-S letal
PARIZ, Fr. — Francija je prodala Španiji 30 Mirage 3-S letal, prva tretjina bo dobavljena že do konca leta. Za Francijo je to uspeh, kajti Španija je do sedaj kupovala svoje orožje v glavnem le v Ameriki.
Ameriška letalska industrija seveda ne bo vesela te novice, toda
ni treba misliti, da bi se radi tega poslabšali diplomatski obtožence: Jerry Rubin
kom razprave. Razprava je trajala 20 tednov in je bila ena naj-burnejsih, kar jih preteklost naše dežele pozna. Obtoženci in njihova odvetnika so bili skrajno napadalni in žaljivi, niso se hoteli držati sodnega in se ne pokoriti sodniku.
V soboto je sodnik Julius J. Hoffman obsodil najprej zaradi upornosti sodišču 54 let starega obtoženca Davida T. Delingerja na 29 mesecev in 16 dni ječe. Naštel mu je 32 kršitev tekom sodne razprave, ki je trajala 5 mesecev. Rennard C. Davis, 29 let, je bil obsojen na 25 mesecev in 5 dni ječe zaradi 23 kršitev pokornosti sodišču, Thomas E. Hayden, star 30 let, je bil obsojen na 14 mesecev in 14 dni zaradi 11 kršitev in Abbott Hoffman, star 31 let, na 8 mesecev ječe. Vsi obsojeni so bili takoj odpeljani v ječo.
Včeraj je sodnik Julius J. Hoffman obsodil zaradi nepokornosti sodišču še preostale 3
e dobil
sa. Prvi je dobil 4 leta in 13 dni zapora, drugi pa nad 20 mesecev. Odvetnikoma je bil nastop kazni odložen do maja, da bosta lahko nadaljevala obrambo obtožencev.
Porota je v soboto začela razpravljati o krivdi sedmerice obtoženih, pa svojega dela do sinoči ni končala. Razpravljanje bo danes nadaljevala.
Obsodba obtožencev in njihovih zagovornikov zaradi nepokornosti sodišču je vzbudila med temi pravo zaprepaščenje, pa naletela na delno kritiko med pravniki. Večje število odvetnikov se je ponudilo braniti postopka j obsojene in iti s prizivi proti obsodbam vse do najvišjega sodišča.
Jamska pognala safefšta v veselie
stiki med Parizom in ZDA. Si- 25 mesecev in 23 dni, Lee Wei-bke sile, v to rec morajo poseči cer se bo to takoj čutilo, kakor ner 12 mesecev in 13 dni in John tudi nevezane države, če naj u- hitro pride francoski predsednik I Froines 6 mesecev in 15 dni. pe. Jugoslavija se smatra za vod- republike Pompidou na obisk v nico “nevezanih držav”.	[Washington.
Zaradi nepokorščine sodišču je sodnik Hoffman obsodil tudi
Demokrotje iščejo novega strankinega gSavnega načelnika
UT?! A-MTO n	_ , . -x • , . .	J -J	J
'Air ♦ cay»
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma jasno in hladno. Naj višja temperatura okoli 25. p) sedmih zjutraj je kazal top-lomer v Clevelandu 7 F.
CLEVELAND, O. _ Obe naši glavni stranki pravzaprav nista stranki, sta samo koaliciji, kjer je včlanjenih toliko lokalnih strank istega imena, kolikor imamo guvernerjev, torej 50. Koalicija se skuša uveljaviti s tem, da organizira nekaj skupnih organov, ki usmerjajo narodno politiko, ako je že ne morejo zmeraj določevati. Glavna skupna organa sta glavni strankin odbor in pa narodni načelnik stranke. Precej pomena imajo tudi strankini organi, ki morajo skrbeti za priprave za konvencijo.
Kot smo videli pred dvemi leti na demokratski konvenciji v Chicagu, imajo ti organi precej besede, kako naj konvencija poteka. Zato so začeli letos voditelji demo kratske stranke poklanjati več pozornosti pripravam za konvencijo. Vse to ne moti dejstva, da lokalne stranke živijo svoje “državno življenje”, ako smemo tako reči. Na glavni odbor se obračajo, kadar so v zagati ah pa jim manjka denarja. Seveda se ne vrši vse no
istem kopitu pri obeh stran kah. Velja pravilo, da republikanci bolj spoštujejo voljo in željo centrale kot demo-kratje.
So tudi časi, ko demokratje bolj gledajo proti centrali kot je navada. Taka doba je nastopila predlanskim, pa ni prišla nepričakovano. Demokratje so izgubili predsedniške volitve, česar niso vsi pričakovali. To je bil zanje hud u-darec. Dalje so ostali v Kongresu brez pravih voditeljev, kongresnik McCormack nima talentov za vodstvo stranke, senator Mansfield se pa pod Johnsonovim režimom ni mogel “vežbati” za tak svoj posel. Hudo jih je končno prizadelo, da niso bile samo blagajne prazne, ampak da so tam našli tudi $8 milijonov dolga, ki ga bo treba še plačati.
Stranka je morala po volitvah izbrati novega narodnega načelnika, pripravnih kandidatov pa ni bilo na izbiro. Zato je morala seči po senatorju Harrisu, ki za ta posel ni bil preveč navdušen, pri tem pa je gledal na svojo
politično b o d o č n ost, kajti skušnja mu je govorila, da politične starosti ne bo delal, ako bo visel le na položaju strankinega načelnika. Harris je bil torej začasna rešitev, to so vedeli vsi z njim vred. Nihče pa ni mislil, da bo odstopil tako hitro. Sedaj se je zvedelo, da se ni ravno najbolje razumel s titularnim predsednikom stranke Humphreyjem, zato si je čim hitreje pomagal stran od tega posla.
Humphrey in njegove pristaše je Harris vendarle spravil v zadrego. Niso mislili, da jim bo treba tako hitro najti naslednika Harrisu. Sedaj ga iščejo na vse pretege. Seveda bi radi dobili idealnega kandidata, ki se bi brigal le blagor stranke, ki bi bil poslen ves delovni čas, ki ne bi imel nobenih političnih ambicij in ki ne bi hotel “delati” politike, ampak samo voditi strankine posle, kot bi jih ustvarjali drugi. Ko človek premišljuje o idealu demokratskega narodnega čelnika, se nehote spomni bivšega republikanskega čelnika Blissa, ki je po Gold
za
za-
na-
na
na-
waterjevem porazu v dobrih 4 letih spravil republikance na noge in pomagal Nixonu do zmage. Takega načelnika bi sedaj rabili Humphreyjevi pristaši, pa ga ne morejo dobiti. Še najboljši bi bil bivši demokratski glavni narodni načelnik O’Brien, ki se je obnesel pod Kennedyjevim režimom, pa ga ta posel ne veseli več. Ni še dokončno odklonil zakulisne ponudbe, le zahteva, da bo sam določal pogoje za svoj delokrog in ne morda Humphrey. Demokrati so nabrali še par drugih kandidatov, toda to so večinoma malo znana imena.
Humphrey ne bo zato letos v prijetnem položaju. Smo volivnem letu in nikomur kaže tudi v politiki, da bi sredi bitke menjal vodstvo stranke. Humphrey mora prevzeti to delo kot titulami predsednik stranke. Seveda je s tem tudi dosti jasno namignil, da ga mika, da bi leta 1972 zopet kandidiral za predsednika. Narodni strankin načelnik po njegovem okusu bi mu pa pri tem lahko dosti pomagal. Zato bo gledal, da izbere kar boljšega mogoče.
v
ne
TOKIO, Jap. — Tako kot vsaka večja, država, si je tudi Japonska hotela oskrbeti svojegr satelita v vesolju. Vlada je tc nalogo izročila tokijski univerzi, ki se je z vso trdovratnostjo zagrizla v ta posel. Prvi štirje poskusi so se ponesrečili, peti so je pretekli teden posrečil.
| Satelit ni velik, tehta le 51 funtov in je 18 palcev širok Njegova notranjost je pa napolnjena z instrumenti za avtomatična znanstvena raziskavanja Japonci: so delali 10 let posku se, predno so dosegli svoj cilj Priznati se pa mora, da so po stopali zelo varčno, saj je vlad v ta namen odrejala letno le $! milijonov. Ameriška federaln administracija je pa žrtvoval' vsako leto povprečno S4.5 bilijo nov.
Japonce je ta uspeh tako na vdušil, da že mislijo na nov ve lik satelit.
Japonska je pognala svoj sa telit v vesolje z lastno raketo podobno, kot so to storile preč njo Sovjetska zveza, Združene države in Francija. Japonske ra kete so sorazmerno šibke, z ma lo potisno silo, imajo pa v na Črtu že tudi večje, nekako take kot so ameriški Minutemani. Ta ko raketo upajo preskusiti že prihodnje leto. Tedaj bo imel: Japonska dejansko možnost za četi graditi lastne, tudi medcelinske rakete in jih opremljati ; lastnimi atomskimi glavami, čf se bo kdaj za to odločila. Vsekakor ima za to vse tehničnt možnosti in sedaj že tudi soraz memo dosti skušnje. Za enkrat ji medcelinskih raket in lastnega atomskega orožja ni treba ker jo varujejo ZDA.
Dr. Barnard se oženil
JOHANNESBURG, J. Af. -Znani dr. C. Barnard, ki je prv' uspesno presadil človeško srce se je pretekli petek poročil tu z 19 let staro Barbaro Zoellner. Sam je star 46 let in se je lani julija ločil od svoje prve žene.
Iz Clevelanda in okolice
Peta obletnica—
Jutri ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Muniza ob 5. obletnici smrti.
V bolnišnici—
Rojak Joseph Verbič, 5107 Luther Avenue, je v St. Luke’s bolnišnici, soba št. 3214. Obiski so dovoljeni.
fz bolnišnice—
Ga. Antonija Chervan, 15908 Holmes Avenue, se je vrnila iz oolnišnice in se zahvaljuje za jbiske, darila in pozdrave.
Pogreb—
Pogreb umrle Marion Eozick je danes zjutraj ob 8.30 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Prijeli so jih—
Policija je v soboto prijela ra dn j ega od štirih fantičev —-iva sta stara 15, dva 14 let—ki >o pretekli četrtek ustavili 14 let staro deklico, ki je bila na poti domov s 6 let starim brat-. :em, jo oropali 35 centov, nato pa jo na dvorišču zapuščene hiše na jugovzhodu mesta drug za Irugim posilili. Vse štiri prijete nsumljence drže v Prisilnem lomu za mladostnike.
Zbornik spet na razpolago— Slovenska pisarna v Barago-/em domu, 6304 St. Clair Ave., je preteklo soboto dobila novo pošiljko Zborni kg .Svobodne Slovenije 1969 iz Argentine. Prva je bila v nekaj dneh razprodana.
V bolnišnici—
Zastopnik Ameriške Domovine ra Collimvood, Nottingham in Euclid g. Ivan Prezelj je moral v soboto v bolnišnico. Vse naročnike in oglaševalce v ome-ijenem področju prosimo, da se ibračajo v času zastopnikove idtosnosti naravnost na urad ^D, tel. 431-0628. G. Ivan Pre-relju želimo naglega okrevanja. --------------o-----
Zadnje vesti
BANGKOK, Taj. — Včeraj in danes je bombardiralo več sto ameriških letal zbirališča in oporišča rdečih v vzhodnem delu Laosa. Ti se že nekaj dni prizadevajo, da bi zasedli celotno Planoto vrčev. Vladne čete so ponekod prisilili k umiku, svojega cilja pa kljub veliki premoči še niso dosegli. »AIGON, J. Viet. — V dveh večjih spopadih so zavezniške čete pokončale 182 rdečih. Najostrejši je bil boj južno od Da Nanga, kjer so južnoviet-namske čete prestregle, obkolile in uničile bataljon rdečih sajerjev, ki so se pripravljali za napad na Da Nang. JERUZALEM, Izr. — Vlada je objavila, da je petrolejski vod od Eilata v Akabskem zalivu do obale Sredozemskega morja končan in v obratu. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Nixon se je vrnil z odmora v Floridi, kjer je pripravil poslanico o zunanji politiki ZDA. Kongresu jo bo poslal v sredo opoldne.
L DOMINGO, Dom. rep. — Potniško jet letalo DC9 Dominikanske letalske družbe je padlo v morje, komaj nekaj minut potem, ko se je dvignilo z letališča San Juan na Portoriku. Vsi potniki in člani posadke letala, skupno 103, so mrtvi.
Ameriška Domovina
■/ic-ALru—mojV«i
6117 ct. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
fublishfcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec ~NAROČNINA:
> Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaeca Z« K-anado in dežele Izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
“SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 32 Monday, Feb. 16, 1970
Na pragu volivne kampanje y državi Ohiu 1970
Do srede, 4. februarja, je bilo treba v Clevelandu in ohajski državi vložiti kandidatne liste. Čim bolj se je bližal zadnji dan, tem bolj je postajalo jasno, da kandidatov ne bo manjkalo. In res smo po 4. uri 4. februarja lahko ugotovili, da veselje do političnega tveganja še ni zamrlo. Prijavilo se je kar lepo število kandidatov, pri tem tudi takih, ki so se pokazali šele prvič na političnem odru. Zato je spisek kandidatov v ohajski državi tako dolg, da vseh imen niti navajati ne moremo. Bomo skušali podati le okrajšan pregled. Pripomnimo le, da se obe stranki potegujeta za vsa mesta. Zato ne bo manjkalo imen posebno pri primarnih volitvah 5. maja.
Najbolj zaželeno mesto med politiki je mesto ohajskega guvernerja. Zanj se potegujejo na demokratski strani trije kandidatje, dosti znana imena: Gilligan, Sweeney in McElroy. Skoraj vsak volivec se je srečal v javnosti s temi imeni, če ne drugje, pa pri primarnih volitvah. Na republikanski strani kandidirajo za guvernerja Lukens, Cloud, Brown in Sealey. Povrhu imamo še dva neodvisna kandidata: Laytona in Annabla. Čudno privlačnost ima mesto podguvernerja. Na republikanski strani se zanj poteguje le J. W. Brown, na demokratski strani je pa kandidatov na pretek: Nolan, Calabreze, Miller, Hagan, Mason, Gill in Sweeney. Za druga voljena mesta v ohajski državni u-pravi se bolj potegujejo demokratje kot republikanci. Izjemo dela le mesto ohajskega državnega blagajnika. Za to mesto se potegujejo le trije demokratje, zato pa kar šest republikancev, med njimi bivši republikanski kandidat za clevelandskega župana Perk.
Za Kongres v Washingtonu ni posebnega navala. Za Youngovo mesto v senatu se poteguje pet demokratov, med njimi tudi astronavt Glenn, politični veljak Metzenbaum, črni zdravnik in nekdanji ožji sodelavec župana C. Stokesa Clement, McAllarney in mladi Feighan, na republikanski po dve politični zvezdi, Rhodes in R. Taft, in Kay iz Clevelanda. Za to mesto bo boj najbolj vroč, pa tudi najbolj značilen.
Za clevelandske kongresne okraje se potegujejo vsi dosedanji kongresniki, demokrat M. A. Feighan, ki ima 4 tekmece, črni demokrat Louis Stokes, ki ima tekmeca v stranki, demokrat C. Vanik, ki nima konkurenta, in republikanec Minshall, ki je brez konkurenta v stranki. Vsi štirje imajo tekmece v nasprotni stranki.
Dosti velik je trop kandidatov za ohajsko legislature. Med njimi prevladujejo bivši člani legislature. Večina kandidatov iz bivše legislature nima resnih tekmecev. Kjer pa so tekmeci, jih je nenavadno veliko. Podoben je položaj med kandidati za okrajna voljena mesta.
Nočemo bralcev mučiti s podrobnostmi; saj bodo imeli do 5. maja še dosti prilike, da si ogledajo imena vseh kandidatov v kampanji, posebno koncem aprila in v začetku maja.
Razumljivo je, da je kandidatov preveč, da bi mogli vsi privabiti zanimanje vseh volivcev. Samo nekaj mest, odnosno kandidatov bo sililo v ospredje. Bodo to kandidatje za Youngovo mesto v Washingtonu, dalje za guvernerja in za kongresnike v Washingtonu.
Opzorili bi le na to, da je primeroma malo kandidatov iz velikih mest. Prevladujejo kandidatje iz malih mest in industrijskih središč. Tudi Cleveland sam je v tropu kandidatov pičlo zastopan, pa še tam ne najdemo veliko splošno znanih imen.
Ne smemo misliti, da bodo radi tega volitve brezpomembne. Ako bodo demokratje res zgubili mesta v senatu v Washingtonu, bo zanje odločilne važnosti, ali zmagajo v naši državi. Trenutno ni izgledov za to. Demokratski kandidatje niso vsaj v naši politični javnosti dorastli imenoma Rhodes in Taft. Junak bo tisti med njimi, ki bi mogel zmagati pri nas proti republikanskim kandidatom za senat.
Izredno važne bodo volitve v novo ohajsko legislature. Nova legislatura bo namreč morala skleniti celo vrsto izrazito političnih zakonov.
Letos pride novo ljudsko štetje do veljave. Bo podlaga za volivne okraje in njihove meje. Pri tem bodo prizadeti vsi kandidatje za predstavniški dom v Washingtonu in pa vsi kandidatje za legislature. Za marsikaterega politika bodo novi okraji in njihove meje življenskega pomena. Od njih bo namreč odvisno, ali se bo mogel obdržati v politiki.
Tisti volivci, ki se hočejo udeležiti primarnih volitev 5. maja, naj pazijo na datum 25. marca. Do tega dne se morajo namreč dati registrirati v volivnih imenikih. Kdor se ne bo, ne bo mogel voliti 5. maja. Na to formalnost marsikdo prav rad pozabi, potem se pa jezi.
Letošnje volitve so važne tudi za obe stranki. Tista, ki bo zmagala pri legislaturah v obeh domovih, bo odrejala nove volivne okraje in razmejitev med njimi. Bo torej odločala že naprej o usodi marsikatere kandidature. Zato se politiki obeh strank tako vneto pripravljajo za letošnje volitve.
Za katere volitve bo v naši državi največ zanimanja? Izpraznjeno bo mesto senatorja Younga, zanj se bodo potegovali vidni republikanci (Rhodes in Taft), pa tudi znani demokratski kandidat astronavt Glenn. Že imena kandidatov bodo nekaj pomenila, kaj šele njihova propaganda, ki ne bo ravno majhna.
Dosti zanimanja bo tudi za mesto guvernerja. Kdo bo zmagal, pa niti preskušeni politični preroki ne upajo napovedovati, vsaj zaenkrat še ne.
“ŠTUDENTJE DEMOKRA- med evropskimi in drugimi na-
TIČNE DRUŽBE (Students of
Demokratic Society). Ime samo na sebi po besednem pomenu je kar lepo. Vsakdo je za demokracijo, to, kjer je demokracija na mestu in pa kdor je vreden, da se mu jo zaupa.
Demokracijo opisujejo in razlegajo mnogi, seveda vsak po svoje. V vladajočih krogih bi morala pomeniti in predstavljati pravo ljudsko pošteno vlado, v kateri in pri kateri bi morali imeti besedo v vseh važnih zadevah ljudje — državljani. To, kjer so državljani zreli in vredni takega zaupanja ali poverje-nosti. “Bi morali imeti besedo” — to je treba razumeti, da po svojih predstavnikih in zastopnikih, ki jih izbero za take namene in izvolijo.
Sistem demokracije ima originalni pojav, kakor vedo povedati zgodovinski podatki o tem, že v starodavni Grčiji, še 500 let pred Kristusom. Že tedaj so ljudje in narodi sanjali o demokratičnem (to o poštenem, svobodnem) življenju, v katerem naj bi imeli vsi ljudje, tudi navadni in preprosti nekaj besede pri upravah tega in onega. Demokracija je torej že “stara teta”, to po svojem pomenu! Ampak ljudje, ti so (morda nekoliko vsak izmed nas), ki bi radi, da bi ta “teta” vsakemu izmed nas kuhala in postavljala pred nas na mize take “župce”, kakršne izmed nas vsakdo poželi. . . To preprosto povedano.
Omenjam to, ker ljudje smo različni v mišljenju, pričakovanju in željah in vsak kolikor toliko si drugače predstavlja demokracijo in tudi druge zadeve. To pa pove, zakaj je tako težko v vseh zadevah vsem prav u-streči.
Vrnimo se nazaj k točasnim mladim “demokratom” (če to ime zaslužijo), ki se pojavljajo med nami, po naših višjih šolah in univerzah. Ne sodimo prehitro. Niso vsi najboljši, pa tudi ne vsi slabi. Mnogo je dobrih — dal Bog, da bi bilo dobrih več kakor drugih. Je pa nekaj, kar se prezreti ne da. Zadnjih nekaj let prikipeva iz njihovih vrst vse naokrog neka nezadovoljnost, ki se veča naprej in naprej. Nekaj neke nezadovoljnosti je med ljudmi vedno, to se razume, ampak take nezadovoljnosti, kakršna se pojavlja zadnje čase med mladino — to je nekaj, kar je težko razumeti!
Je li naša mladina lačna — trpi pomanjkanje? Kar se tiče hrane, zabav in takega, se zdi, da ne.
Kaj pa potem?
Rad bi podal odgovor, pa ga ne najdem primernega. Naglas bi poudaril: Presiti so! — pa bi se hudo zameril. Kakih obsojanj nihče ne ljubi, to razumem. A vendar za vse te zmešnjave sedanjih časov so nekje v nečem razlogi in vzroki.
Kakšni?
Odkar se je zrušila nekako politično tako ali tako stara Evropa po zadnjih dveh svetovnih vojnah — se je vse življenje
rodi zelo spremenilo. Naša Amerika je vsem kolikor toliko pomagala do obnove, da zopet dihajo po svoje. Nekaterim je zelo pomagala. Vse to malo vpošte-vajo.
Med onimi pa, ki so ostali za plotovi sveta, ki je ostal za železno zaveso ali plotom, kjer skušajo in zidajo svoj svet, tam snujejo dan za dnem načrte, kako bi izpodkopali tla našemu Zapadu in našemu demokratičnemu življenju, kolikor je še demokratičen. Seveda tega ne objavljajo ne z malimi ne z velikimi črkami. Ampak kdor jih pozna, pa ve, da to so njihove želje in cilji.
Kako pa to delajo? Vprašaš?
Preprost način nam to pove. Če so nekdaj stari Vlahi znali tihotapiti junce, krave in prašiče preko Kolpe na kranjsko stran, pa bi se ne dalo v našo ta take “uvoze“ slabo ograjeno deželo Ameriko vtihotapiti take ‘demokratične1 miselnosti, kakor jih objavljajo med nami člani SDS, z njimi “črni panterji” in še cela vrsta drugih?
Kdor hoče, to vodi, in kdor hoče, tudi razume. Za čuditi se je le, da naše oblasti vsega tega ne vidijo, kakor bi inogle. In če vidijo, zakaj ne nastopijo, kakor bi bilo prav?
Prava, poštena demokracija je vsekakor nekaj vredna! Vredna, da jo čuvamo in ne prepuščamo nezrelim glavam in rokam, da bi jo vodili.
Yes, yes, razmere in razni pojavi nas glede tega glasno opominjajo:
Pazite se, dokler je čas! Kadar bo prepozno (dal Bog, da bi ne bilo nikdar), bo prepozno za dolgo časa. To bi nam vsem znali povedati zlasti tisti narodi po vzhodni Evropi, ki težko dihajo v dušečih meglah komunizma.
Gledanja na te pojave, ki se pojavljajo med mladimi po šolah in učiliščih, so različna. Morda tu in tam. Ali vsepovsod in med vsemi? Kaj pa, če bo še poslabšala in mnenja med mladimi naprej okuževala?
Prav zadnje tedne nekatera poročila o radikalnih gibanjih med članstvom SDS pripovedujejo, kake načrte kujejo in ponujajo nekateri radikalni nergači mladim po kolegijih in univerzah. V Flintu, Mich., so radikalni študentje na svojem zborovanju priporočali in napovedovali upore v letih nastoplega osmega desetletja tega veka.
Neki 22-letni Rudd, kakor o-menja poročilo, je s sramotilnimi imeni govoril o oblasteh in policiji. Policište je omenjal z imeni (pigs) prašiči', itd. Nami-gaval je, da razgrajanja v Chicagu ob času dfemokratične narodne konvencije leta 1968 so bila nekak “nedeljski piknik” v primeru s tem, kar bo še prišlo.
Ali ne da to povod resnim ljudem za črno gledanje na gibanja mladih po šolah in učiliščih?
Zelo potrebno in na mestu je, da bi gospodje v kongresu in senatu malo odprli oči in resno pogledali na te pojave med našo
mladino. Kajti med njo se že' dalj časa seje zelo škodljivo ljubko .. .
------o------
Novice pri pevskem zboru Triglav in drugod
CLEVELAND, O. — V kratkem smo zopet izgubili obiskovalce naših koncertov. To so bili Frank Hribar, Louise Furlan, John Močnik, sožalje tudi zboru Zarja ob izgubi člana Leonarda Poljšaka.
Udeležili smo se koncerta June Price in D. Mihelich. Čestitke obema in vsem, ki so bili na odru. Spet smo imeli priložnost videti in poslušati našega rojaka Franka J. Lauscheta, ki zna povedati tako lepo po slovensko in zabavno, da ga vedno radi slišimo. On spoštuje in povzdiguje slovensko petje in govorico.
Ne smemo pozabiti, da je treba kulturne nastope podpirati z obiskom. Nihče se ne uči in pripravlja rad dolge večere, nato pa nastopa pred na pol zasedeno dvorano. Pevci in pevke, igralci in igralke so pripravljeni žrtvovati, svoj čas, če vidijo, da narod ta njihov napor in žrtev vpošteva. To jim pokažemo prav s svojim obiskom.
Lepo je poslušati na radio pesmi, ki smo jih že pri Triglavu prepevali, ki so nam znane. Kar sama začnem prepevati, ko jih poslušam. . . Poklon vsem, ki so naredili plošče v kratkem. Čakamo na novo plošča Marie Pivik in godbe Slogar. Priporočamo, da jih naročite, kadar bodo na trgu.
Ker sem poročevalka tudi pri Slov. ženski zvezi št. 21, naj povem, da sta Mr. in Mrs. Theresa Kožuh praznovala 8. februarja 50-lenico svoje poroke. Čestitke obema!
Članice čestitajo Marie Pivik k novi plošči. Srečno pot in lepo zaibayo želimo tajnici Stelli Dancul in soprogu, ki se bosta podala s Tonyjem Petkovškom na Havaje 28. februarja. Letos obhajata 41-letnico.
Opozarjam članice in druge, da bomo imele 12. aprila “card party” v Slov. domu na W. 130 St. (West Park). Naša mlada predsednica Helen Konkoy se trudi in deluje v korist podružnice. Članica Ančka Pelčič je vesela obiska, ki se že par let zdravi doma. Zadela jo je kap. Je bila vedno na sejah in zabavah in pogrebih. Le korajžo, Ančka, pa boš zopet med nami.
Vsem bolnim članicam želim zdravja, posebno še prejšnjim u-radnicam Ceciliji Brodnick, Mrs. Weiss in možu. Oba je prizadela bolezen.	Anna Jesenko
------o------
Oh 20-lelnki smrti dr. Antona Novačana
KANSAS CITY, Kans. — O Veliki noči bo 20 let, odkar je zastalo srce, ki je nenehno bilo v ljubezni do domovine in svojega naroda — dr. Antona Novačana, pisatelja, pesnika in dramatika. Že nekaj časa je bolehal — najbrž vsled domotožja. Med vrsticami ste lahko čitali veliko bol, ki ga je razjedala kot črv.. . Hrepenel je po dnevu, ko se bo lahko zopet vrnil v svojo domovino ... osvobojeno . ..
Moral je v bolnico, v Buenos Aires, ker v bližini njegovega začasnega doma ni bilo takega zavoda. Blizu mesteca Alem, v pokrajini Missiones, blizu Brazilije, je bil kupil posestvo s hišico, v kateri sta z ženo prenašala usodo begunstva. Večkrat je tožil, kako se mu smili Pepuša, ki se je strašno bala strupenih kač. Gojila sta ananas in pazila, da ju kaka strupena kača ne piči. Radi večje varnosti je morala Pepuša nositi visoke škornje.
Ko se je spravljal od doma v bolnico v daljno mesto, ga je skrbelo, kako bo mogla žena sama brez njegove pomoči pretolči čas njegove odsotnosti. Lahko torej razumemo, da ni našel v bolnici pokoja. Vleklo ga je na
njegovo haciendo, k ženi. Zdelo se je, da se mu je srce precej popravilo, zato mu zdravniki niso branili, ko je prosil za odpust iz zavoda nemških usmiljenk. Če je v bolnici prejel svete zakramente, niso slovenski duhovniki v Buenos Airesu mogli zve-
Sam se je odpravil na pot, da bi presenetil ženo in z njo mogel obhajati Veliko noč. V Alem je dospel prepozno in je moral prenočiti v hotelu. Zjutraj, ko se je pripravljal na odhod, ga je zadela kap. Upamo, da je bil pripravljen, saj je za svoje grehe napravil veliko pokore. In trpljenje čisti. Od časa, ko je “našel v Palestini Boga”, je bil v notranjosti ves drug človek. Ne dvomim, da je bilo tisto uro, ko se je znašel pred nebeškimi vrati, veliko veselja v nebesih ... Smemo upati, da je bil njegov sprejem tak, kot ga je opisal Gospod v svoji najlepši priliki o izgubljenem sinu... Njegovo truplo so pripeljali domov na Veliki četrtek.
Ni mu bilo usojeno, čeprav je s pesnikom želel: “V zemlji domači naj truplo leži,” da bi počival v njej. Zagrebli so ga v tujo zemljo. Sedemnajst let je zvesta Pepuša sadila in plela cvetje na njegovem grobu in ga zalivala s solzami... Z neodov-Ijivo silo jo je vleklo srce v domovino. Samevala je v hiši in na polju, mislila na moža in se bala kač... Čim prej od tod tem bolje, je hrepenela. Zdelo se ji je, da ne bo mogla več vzdržati v divjini. In v domovini je hrepenel njen oče, da bi še mogel pred smrtjo objeti svojo hčerko.
Zaprosila je Jugoslavijo za vizo. Dobila jo je. Uredila je svoje zadeve glede kmetije in z dovoljenjem oblasti so odprli možev grob. Našli so samo še kosti. Sežgali so jih in stresli pepel v vrečico. Pepuša ga je spravil; med svojo prtljago, s katero je srečno priromala v domovino.
Njena prva skrb je bila naročiti dostojen spomenik za svojega slavnega moža. Vrečico z njegovim pepelom je nesla v mrtvašnico na ^pokopališču v Vojniku; na polici je čakala, dokler ni bil spomenik gotov. Vzelo je precej časa. Ko je bil cementni podstavek za spomenik postavljen na grobu staršev rajnega pesnika, so vanj položili žaro s pepelom in jo zalili s cementom Pepuša je bila zraven in je vse delo sama vodila. Preden je oddala pepel delavcem, je tekla v župnišče, da bi ga g. župnik Lupše blagoslovil in bi “Tone imel cerkven pogreb”. Ker ni bilo gospoda doma in so delavci čakali, je šla v cerkev'in sama poškropila z blagoslovljeno vodo pepel in zraven molila za pokoj duše rajnega. Delavci so na podstavek položili sporne nik. Tako je bila pesnikova želja, počivati v grobu svojih staršev, izpolnjena. Ko se je g. župnik prepričal, da dr. Novačan ni u-mrl brezverec, je 'blagoslovi, njegov pepel v spomeniku.
“Tone je bil velikan. In kaj je ostalo od njega? Nekaj peščic pepela . .. Kaj je človek?” je vzkliknila njegova sestra Kon-zolata. Da, to nam da snovi... za premišljevanje .. .
Tonetov spomenik stoji v bližini mrtvašnice. Na vrhu je pesnikova glava — ima pregled in kontrolo vsega pokopališča. V kamen je vklesano: Žara slovenskega pesnika in pisatelja dr. Antona Novačana. (Nato letnici rojstva in smrti.) Na levi strani je vklesano: Mati Marija 1902. Na desni: Oče Janez 1922. Rajna s. Bernadeta je želela, naj vklešejo bratov epitaf, vzet iz njegovega “Petega evangelija”, in ga je sama izbrala. Glasi se:
Kakor glad mori vse živo, stre srce človeku domotožje, dom na rodni grudi dar najslajši je iz roke božje.
S.	M. Lavoslava
Slovenski gorniki na Patagonskem celinskem ledu
BUENOS AIRES, Arg. — Dne
9.	januarja 1970 je IX. Sloven-sko-argentinska odprava na Patagonski celinski led 1969-70, organizirana v okviru Slovenskega planinskega društva v Argentini, osvojila s prvenstvenim vzponom okoli 2,600 m visoko, dotlej deviško goro in jo poimenovala Devetindvajseti oktober (Cerro Veintunieve de Octubre) v počastitev slovenskega narod-no-osvoditvenega praznika, ko se naš narod spominja osvobo-jenja izpod germanske nadoblasti. V vrhunski navezi sta plezala inž. Jure Skvarča, ki je na vrhu razvil slovensko zastavo, in Mario Serrano. Gora leži v območju Južnega Patagonskega Leda, na zapadnem bregu naj-večjega ameriškega ledenika U-pasala (60 km), na križišču južnega vzporednika ca. 40J 53’ in poldnevnika 73J 39’.
Vam v pojasnilo in v orijenta-cijo dodajamo nekaj važnejših tehničnih podatkov o tem zanimivem, a malo znanem področju:
Patagonski celinski led je oo tvorbi in razsežju svojska in e-dinstvena ledeniška ostalina izza ledenega obdobja. Teče v dveh delih med argentinsko in čilensko Kordilijero v povprečni nadmorski višini 1,500 m. Prvi, Severni del, meri le 100 kilometrov v dolžino in ima 1,400 kv. km površine. Drugi, Južni predel, pa je 330ikm dolg, 30 do 30 km širok in meri v površini z obrobnimi ledeniki vred 13,500 kv. km. Iz tega ogromnega ledenega veletoka se dvigajo ponekod krajše ali daljše gorske verige, katerih vrhovi ne presegajo 3,000 m nadmorske višine. Zaradi oddaljenosti (čez 2,000 kilometrov jugozapadno od Bu-?nos Airesa), vsled pomanjkanja prometnih pogojev in skrajno n e p o v oljnih topografskih 'azmer so ta področja še vedno e malo -raziskana. Eden odločil-iih faktorjev je tudi izredno o-;tra klima: mnogo deževja ter skoro neprestani vetrovni viharji poleti ter nizka temperatura n snežni meteži pozimi.
Nekaj več dejavnosti so semkaj vnesli poleg redkih znan-dvenikov predvsem, ponajveč evropski priseljenci, ki jih zvab-Ija na jug izredna naravna lepota pokrajine in edinstvena konfiguracija gora, po sili razmer pa opravljajo spotoma tudi raziskovalna dela. Zaradi planinsko-tehničnih osobin (svojska kombinacija med ledenimi stenami n toplo skalo) so te gore zaslovele že v svetovnem planinskem svetu in pošiljajo semkaj že tudi Evropa, vsa Amerika in Japonka gorniške odprave s svojimi lajboljšimi plezavci.
Dobršen delež gorniške in raziskovalne dejavnosti na Patagonskem ledu nosijo prav slovenski planinci, ki so imigrirali v Argentino po drugi svetovni vojni. Prvih pohodov na Kontinentalni led so se udeleževali že v prvem desetletju po vselitvi v Argentino člani bariloške sekcije našega društva, in to na San Valentin na Severnem delu in na Paine na skrajnem jugu. Letošnja odprava pa je že deveta, organizirana od buenosaire-ške sekcije SPD na Južni Patagonski led. Vodita jih izmenoma društvena člana brata Peter in inž. Jure Škvarča, ki ju je šteti med najsposobnejše planince v Argentini.
Pod njunim vodstvom so naše oprave doslej osvojile na področju Patagonskega ledu okrog dvajset gora in dosegle mnogo raizskovalnih dognanj. Dosežke sporočamo argentinskemu in či-lenskemu vojaškemu kartografskemu institutu ter mednarodnemu glasiološkemu institutu v Rimu. Le-ti regištrirajo in povzamejo poimenovanja gora, ki do osvojitve niso imele nikakrš-(Dalje na 3. strani)
KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
“Lepa je in se ne da primerjati z nikomur, tudi ne s teboj. Zakaj samo ena je na svetu in druge ni nobene ... Velikokrat mi je bilo težko pri srcu in drugje mi ni bilo tolažbe, nego v mislih nanjo ..
“To je vse lepo in sentimentalno; ampak povej mi, kdo je in kako ji je ime!”
Privila se je bliže k njemu tako da je začutil toploto njenega telesa. Položil ji je roko okoli vratu in se je zasmejal.
“Bog z njo! Poleg mene je sedanjost — kje je preteklost? •— Ali si mi ti povedala tiste misli, ki te obidejo, ko ležeš v posteljo in ti ne dado spali nemirni spomini? Naj počivajo, ni jih treba dramiti!”
Nezaupno ga je pogledala in prejšnjega sladkega smehljaja ni bilo več na ustnicah.
“Oglasila se je godba, vrniva se!”
“Ne, Alma, ostani, ne vrnil bi se še rad!”
Učitelj je pogledal v gostilnico.
“Hej, plesalci!”
Alma je vstala, Mate je stal za mizo in pil.
“Ali pojdeš?”
“Ne!” •
Krilo je zašumelo na hodniku, učitelj ji je ponudil roko in ječal nerodnosladke besede.
Mateju je šumelo v glavi. Bilo mu je, kakor da strme še zmerom vanj tiste velike, srepe, očitajoče oči.
“Kaj si mi storil, Mate?” Stresel se je, otresel bi se rad, Pozabil... Glej, tako lahko,. brezmiselno, brezbrižno je bilo življenje; nosilo ga je, kakor na dišečih valovih pomladanske sape, zatisnil bi oči, dihal vase topli, opojnotežki vonj, živel do konca. En sam trenutek in zdrznil se je, vzdramil...
Kaj ni bila samo igrača, kaj ni bil samo lep spomin iz prezgodnje, otročje nedolžne mladosti? Kakšno pravico ima do njega preteklost, in če je še lepša? klinilo je za zmerom, ne vrne Se več, ne sme se vrniti!
Toda oglasilo se je v srcu še drugo, globlje in grenkejše čust-vo. Naslonil je glavo v dlan, zaječal je.
“Hanča, ti mala uboga!” Spomnil se je na njena pisma, Pisana z okorno roko. “Ljubi ■moj Mate!” Zasmejalo se mu je Srce, razširilo se mu je od sladko radosti, kadar je ugledal tiste Velike, trde črke. Nizko se je Pač nagibala glava k papirju, trdo so se oklepali prsti peresa, ■in besede, ki jih je bilo srce tako polno, niso mogle na papir.
“Ti uboga, od srca ljubljena! K°mu si pisala?”
Oči so se mu orosile nad piskom, nato pa je doživel divji yočer; oskrunil je svetinjico pod Vratom.
“Ti pozabljena, izdana' . ..
Na stopnicah so se oglasili koraki; ples je minil, plesalci so Prihajali v krčmo.
“Kaj pa ti tako sam?” je zaklical učitelj. Opotekal se je že d&lahko, na čelu so se mu sprije-‘Poli potni lastje.
“Nisem te klical!”
“Klical, ali ne klical, saj smo Vsi v krčmi!”
Nčitelj je prisedel in je pil. “Lahko ti je neprijetno pri ^rcu. Mate; tudi meni bi bilo! igrati dvoje kar hkrati — ni '■h Ampak stavi na drugo ^rto, prijatelj, stavi na drugo karto! Lepša je, rečem ti!... j^rvo pusti nam, ni zate; z glo-oljo nimaš opravila več ...” Ntate je izpil.
To je ženska zate! Duhovita, ePa> temperamentna, čisto ro-1(ma za umetnika! Zame ni; pr-K zato ne, ker sem človek iz Nobeli, in drugič — to sledi 'amreč iz prvega — ker sem
poleg žensk tako malo duhovit in okreten, da se smilim sam sebi... Odločil si se, kakor je velevala usoda in božja volja!. Zdaj čaka nate; čemerna je bila in zlovoljna, tako da sem pobegnil.”
“Kje je Hanca?”
“Nikjer več zate, prijatelj! Tvoje sokolje peroti jadrajo drugod... Resno in resnično povedano: čemu bi jo mučil? Austi otroka in Bog z njim; druga so tvoja pota!”
Mate je vstal in je šel skozi vežo po stopnicah. Z mrkim očesom je gledal učitelj za njim in si je grizel ustnice. Nato si je natočil poln kozarec in ga vzdignil proti luči.
“Bog te blagoslovi, ti moj prijatelj in moj tolažnik!”
Izpil je na dušek, naslonil se je v kot in je sanjal s poloprtimi očmi.
Mate je šel naravnost proti mizi, kjer sta sedela Hanca in Amerikanec. i “Dober večer, Hanca!”
Glas se mu je malo tresel, lica so mu bila zardela pod očmi, gledal je neodločno, kakor da bi se hotel ogniti njenega pogleda.
“Zvedrilo se je zunaj, mislim. Ali bi ne šla malo z menoj?” Hanca je vstala brez slovesa in šla z njim.
Stopila sta na cesto; hladno je bilo in noč je bila temna. Nebo je bilo temnosivo in se je somaj razločevalo od oblakov, d so plavali v širokih plasteh od juga.
“Tu ni blatno, tu pod kostanji: pojdiva do konca in nazaj.” Na peskp so hreščali njuni koraki. Zasvetilo se le včasih izza oblakov in dvoje senc je tuišKnilo pred njima.
Postal je nenadoma, prijel jo je za roko.
“Odpusti mi, odpusti, Hanca!” Tako se je obdolžil in obsodil in Hanca je vedela, da je bilo vse resnica. Zazeblo je je, ni se mu upala pogledati v obraz in on je izpustil njeno roko.
“Mraz je, Mate, vrniva se!” Vse se je zgodilo, kakor je slutila v hudih sanjah; tujec je hodil polega nje, komaj še podoben Mateju, ki ga je ljubila.
Zdaj vem da me nimaš več rada in da me zaničuješ po pravici. Tako naj gre torej narazen najina pot ... za zmerom. Ampak Hanca, spominjal se bom nate, ne pozabim te nikoli.. .” Komaj ga je poslušala; trudna je bila in slaba, da bi se zgrudila, legla kraj ceste.
Mate je govoril hlastno s trepetajočim glasom; tako mu je bilo, kakor da se mu umika nekaj velikega lepega, nikoli nadomestljivega, in iztrgal je slabotne roke, da bi zadržal, rešil.
“Veliko sem grešil nad tabo. Hanca, ali tudi kazen je velika. Zdaj vem da bo težko moje življenje, da ne pridem nikoli do konca; zdaj vidim kako močno selh se opiral ob tvojo ramo ... Kaj ni več mogoče, da bi se izpremenilo?”
In odgovoril je sam v svojem srcu: “Ni več mogoče!”
“Tako pa idiva narazen in prijazno se posloviva. Daj mi roko Hanca; ne odtegni je, saj je v slovo! . .. Zbogom!”
Stala sta že skoro pred gostilnico; rdeča luč nad vratmi mu je sijala v obraz; upal je bil in resen oči so bile rdeče obrobljene. Mrtva in mrzla je ležala njena roka v njegovi.
“Zbogom, Mate!”
Okrenil se je urno in odšel v svetlo vežo. Hanca je postala ob zidu in je gledala proti drevoredu. Nalahko se je zibalo temno drevje, tam daleč, v Somraku, se' je premikalo dvoje senc.
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
1. — Pevski zbor Jadran priredi
za 50-letnico obstoja Slavnostni koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ob pol štirih popoldne.
Po koncertu ples.
7.	— Slov. telovadna zveza priredi svojo redno pomladansko akademijo v dvorani pri Sv.
Vidu ob 7.30 zvečer.
8.	— Dramatsko društvo LILIJA
poda F. S. Finžgar j evo dramo “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
14.	— Klub slov. upokojencev za
Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih.
15.	— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s omletami in klobasami (Pancakes and Sausages)
15. — Federacija slov- narodnih domov počasti “Slovenskega
moža leta” v Slovenskem na->	L77._ ..T”riinnn ovensk(-‘ Po-
rodnem domu na St. Clair ju.
16. — Koncert pevskega zbora
Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
30. — SKD Triglav v Milwau-
keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne.
JUNIJ
7. — Društvo SPB Cleveland
pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 8. pa ekademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu.
13.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
20.-21. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
Začetek ob 4. popoldne.
15. — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue.
22.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne.
APRIL
4.	_ Podr. št. 8 SMZ priredi
ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester.
4.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
5.	— Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci.
12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18. _ Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu.
25.	— Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Pevski zbor Planina poda
svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
MAJ
3.	_ Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob
4.	popoldne.
10.		 Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
stave za 1. 1970.
21. — SKD Triglav v Milvvau-
keeju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Razsvetljava z umetnim
ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu.
4.	—- SKD Triglav v Milwau-
keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici.
5.	— Piknik Slovenske pristave
na njenih prostorih.
11.-12. Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni bgenj ob 8.30 zvečer.
AVGUST
16. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival pd 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zatonu
na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
20. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
4. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7.	— Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob
5.	pop.
14. — Belokranjski klub priredi
v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
DECEMBER
6.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
SLOVENSKI GORNIKI.
evropske in ameriške planinske revije ter priložnostno tudi National Geographic.
Z iskrenimi planinskimi pozdravi
Za Slovensko planinsko društvo Buenos Aires
Darijan Heller, tajnik Robert Petriček, preds.
(Nadaljevanje s 2. strani)
nega imena ali so bile sploh neznane, kakor tudi druge znanstvene in topografske podatke. Tako nosijo na Patagonskem ledu npr. štiri gore imena po štirih tragično preminulih slovenskih fantih: Cerro Pangerc po Tončku Pangercu, Cerro Vivod po Božu Vivodu,* CbfWTomck po Tomažu Kralju in Cerro Boj po Robertu-Boju Petričku ml. Tem se letos pridružuje še Devetindvajseti oktober, ki bo po opravljenih formalnostih tudi prešel v nomenklaturo zemljepisnih map.
Slovenski gorniki v Argeniti beležijo, poleg o m e n j e nega, mnogo vrednih dosežkov v bari-loški Kordilijeri iz prvega desetletja po vselitvi, nedavna pa tudi v mendoški, kjer je med drugim dosegel Peter Skvarča kot prvi Slovenec vrh ' najvišje ameriške gore Aconcagua (6,960 m).
Planinsko-tehnične podatke o dejavnosti naših odprav objavljamo kot sprotne novice v časopisu Svobodna Slovenija, celotna poročila in dokumentacije pa v Zborniku Svobodne Slovenije ter v Anuario Club Andino Ba-riloehe; povzemajo jih pa tudi
fuji opazovalci bodo skoro odšli iz Nigerije
Informacijsko mini strstvo Nigerije je izjavilo, da bodo vsi tuji opazovalci odšli iz Nigerije, kjer so opazovali položaj v Biafri delno že irted vojno, v glavnem pa po predaji Biafre v preteklem mesecu.
LAGOS, Nig. — Informacijsko ministrstvo je objavilo, da bo vojaška skupina opazovalcev, ki so jo sestavljali predstavniki 4 držav, do konca tega meseca svoje delo končala in zapustila Nigerijo. Skupina je bila sestavljena še v času vojne v Biafri, da bi ugotovila resnico o očitkih rodomora Ibov o strani zveznih čet.
Prav tako bodo področje Biafre in Nigerije zapustili pred koncem meseca opazovalci Združenih narodov in Organizacije afriške edinosti. Ni znano, ali bo katera skupina teh opazovalcev objavila kako končno poročilo o svojih ugotovitvah ali ne.
Kakšen je dejanski položaj v področjih premagane Biafre, je težko reči. Zvezne oblasti v Lagosu ovirajo pregled položaja nepristranskim tujcem. V kolikor so ti uradni ■ predsta vniki, so tudi v svojih izjavah zelo previdni, da se ne bi zamerili vladi Nigerije.
Združene države so poslale veliko pomoč v hrani in v zdravilih, dale so na razpolago letala, helikopterje, tovorne avtomobile in jeepe. Večina vsega tega je še vedno bila sredi preteklega tedna na letališču pri Lagosu. Le nekaj malega je bilo poslano dalje v Port Harcourt. Vprašanje je, če je sploh kaj a-meriške pomoči dejansko prišlo od vojnih žrtev na bivšem vojnem področju. Ameriški zastopnik v Lagosu je dejal, da ZDA ne morejo nič ukreniti, ker je vse, kar so poslale v Nigerijo, od trenutka, ko je prispelo tja, last nigerijske vlade.
Amerika in Sovjetska zveza podaljšali “kulturni sporazum”
WASHINGTON, D.C. — Tradicija in praksa zmeljeta tudi sovjetsko nezaupljivost. To se je pokazalo te dni, ko sta obe državi sklepali “kulturno-političen” sporazum, že sedmi po številu. Pri prvih sporazumih so se pogajanja vlekla cele mesece, letos so trajala manj kot 14 dni, pri tem so bili pa programi za posamezne točke še močno razširjeni.
Tudi nova pogodba velja za 2 leti. Začela se je že 1. januarja, akoravno je bila formalno podpisana šele sedaj. V duhu novega sporazuma bo prišlo v našo deželo več orkestrov, pevskih zborov, gledaliških skupin itd. Tudi število študentov, ki bodo lahko prišli študirat “na tuje”, bo večje. Podpis novega sporazuma je bil izvršen čisto “poslovno”.
Med pokanjem bomb sta oropala banko
DANBURY, Conn. — Roparja sta vrgla bombo v policijsko postajo, hitela od tam v Union Savings Banko, vzela tam blizu $40,000, vrgla bombo v prazno vežo in pobegnila. Z ukradenim avtom sta se odpeljala na dva bloka oddaljeno parkališče Supermarketa, vrgla tam bombo v avto in se z drugim odpeljala.
Vse to se je vršilo sredi dopoldneva, ko so ceste polne ljudi. Roparja sta srečno pobegnila.
£emke dobijo
Gospodinjska pomočnica
Iščemo žensko za hišno delo. Ce mogoče, da bi stanovala pri nas ali samo podnevi, štirje šolski otroci. Vse moderne naprave. Kličite 247-4592.
■-(33)
NEOBIČAJNI STOŽCI — Na prvi pogled bi človek komaj uganil, kaj naj bi bili tile stožci. So spodnji konci tankov za cement, ki jih rabijo za prevoz tega po reki Mississippi. Stožce izdeluje podjetje Dravo.
Moskva začela ostro prijemati tuje demonstrante
MOSKVA, ZSSR. — že do sedaj se je večkrat pripetilo, da so mladi tuji turisti v Moskvi javno demonstrirali v prid domačim nasprotnikom sovjetskega režima. Povod za demonstra-cjie so dale praviloma stroge sodne kazni za “kulturno-poli-tične” prestopke. Policija je ta ke demonstrante hitro polovila jih zaprla za par dni, potem pa poslala čez mejo.
Ko so se take “demonstracije navadno blizu Kremlja začele pogosto ponavljati, je začel režim postopati strožje. Zadnjič je policija zalotila tri take mlade turiste, nekega Italijana in Italijanko ter nekega Belgijca in jih izročila sedišču. Sodišče jih obsodilo na leto dni prisilnega dela in izgon.
Zastopnik sodišča je izjavil časnikarjem, da so bili obtoženci obsojeni radi “zlonamernega huliganstva” in da je bila kazen zato tako stroga, da lahko služi kot opomin tistim, ki bi hoteli ponavljati take nastope. Diplomatic mislijo, da izjava sodišča odgovarja stvarnosti, mislijo pa obenem, da oblasti res hočejo nastopati strožje tudi radi tega. da na jubilejnih slavnostih ob stoletnici Leninovega rojstva ne bi prišlo do podobnih “škandalov”.
Help Wanted Female
ASSEMBLERS
Small growing east side concern requires women for day shift light sub-assembly and line assembly type employment. No experience required, will train. Company paid benefit program. For interview apply in person at personnel department.
THE ANTENNA SPECIALISTS CO.
12435 Euclid Ave.
(32)
MALI OGLAS)
Pes zgubljen
Zgubil se je črn pes, mešane pasmi, srednje velikosti, 19. januarja, v bližini E. 77 in St. Clair Ave. Kličite 431-5898.
-(35)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dobro 6-sobno hišo v st. clairski slovenski okolici. Vsa podkletena, ima plinski igrev. Kličite po 5. uri pop. 881-9910.	(mwf feb 27)
Kupim harmoniko
Mervarjevega, Mikuševega ali nemškega izdelka, na gumbe. Je lahko tudi zelo obrabljena. Kličite: 261-8626.	—(33)
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov:
Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan)
Coilegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe
(x)
Prijatel’s Pharmacy
(ZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z ‘. RAČUN POMOČI DRŽAVE OHn. ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION'-i« o«*-	* *i»th St.: KN 1-4" *
H E R O D E 2
Tonček se je prebudil. Sprva izgoltala, davila in
se ni mogel razgledati, niti se ne spomniti, kdaj in kako je zašel v to puščavo. Solze so ga oblile, bilo pa ga je strah, da bi na glas vekal.
“Mama, mama!” se mu je glas dušil, ko pa jo je zagledal na tleh, je utihnil in se je oklenil, ji dvigal veke, ji prekladal roke in jo cukal za nos, pa se ni prebudila.
“Mama, mama!” je vpil, da je še njemu šlo skozi ušesa, se vrgel nanjo, jo stiskal za vrat in debele solze so kapale na njena lica, na čelo in na lase.
“Mama, mama!” je odmevalo v grapo, se lovilo v planini, mama se pa ni zgenila. Glas mu je bil že hripav in zlomljen, utrujen in nič več otroški.
“Mama, mama!” je begalo med osatom, vrbjem, jelševjem in bodečimi nežami in tedaj je Neža samo za spoznanje pogledala z belino očesa.
“Mama, mama!” se je razveselil Tonček, privzdignil veko in njeno oko ga je tedaj zagledalo in iz mrtve dremavice je spet oživela, kot da jo je k življenju priklical — sin.
“Tonček!” je komaj, komaj
stiskala jo
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — BY OWNER In 12 store suburban, shopping center. Good bus., Steady clientele, Low rent. $5,500-offer.
681-4904 or 345-0679
(32)
FOR SALE BY OWNER ICE CREAM PARLOR.
Old fashioned. Far West Suburbs. Nr. 4 schools.
Call 627-7102
(32)
je groza, za trenutek ni mogla verjeti, da je Tonček pred njo še živ. Duh je, ki jo obletava, premalo je pazila nanj ... In zdelo se ji je, da vidi, prav razločno vidi, kako se kača opleta
proti mojemu strupu nimaš 'moči!”
“Tonček!” je zakašljala. Čutila je, kako ji na vratu popuščajo nevidne klešče, sedaj . že lahko diha, srce je nekam sproščeno, nikjer pretisnjeno in zdelo in zdelo se ji je, da so tudi roke bolj prižne. Morda je spala uro, dve, dolgo vsekakor, če ne, bi se ne odpočila, kot se je.
‘“Tonček jo je venomer gledal in se je ni mogel nagledati, tako čudna se mu je zdela, ni mu šlo v glavo, zakaj da prav nič ne odmakne oči od njega in zakaj se ne premakne z mesta.
“Mama!” je vzkliknil od začudenja, od groze in od tesnobe, jo prijel za roko, kot da išče va-
Tončkovih nog, se omotava , .T - ■ •	- i.1 .	, ,
vratu, sika, pika, počiva, steguje ™hi’' Neza J0 Je,zacutlla ln f*
glavo k soncu in mu dopoveduje: “Res si oblastno, ampak
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
mm press
OPERATORS & FACTORY HELP.
Permanent, full time. Top pay to good men. Exc. Co. benefits, some overtime.
Apply at once.
PREMIER METAL WORKS INC.
1616 S. Clinton Street
(33)
HOUSEHOLD HELP
MOTHER’S HELPER Prefer pensioner to live in West small suburban home. Own room, board salary. Care of 2 children. Call days	453-4191
(33)
REAL ESTATE FOR SALE
STICKNEY
(SUBURBAN S. WEST)
3 Bedrm. brick. Slate entry—Red shag crptg., Cer. bath, garage. 7720 Lorel, By owner.
Call 636-7720
WEST ROGERS PARK. OWNER TRANSFERRED.
6085 N. Whipple, $37,777.77 — 7% rm. Georgian. 3 Ige. bdrm. 2 ba. Air cond. Extra Ige. pnld. fam. rm. on main fir. New crptg. Immed. occup. 614% assum. mtge.
Ph. 973-7926	(33)
MALE HELP
Director of Public Works
Design and construction of sanitary and storm sewers, pavements, streets and various public works projects. Administrative and supervisory experience required. Salary commensurate with experience and ability. Excellent fringe benefits. B. S. degree in Civil Engineering required to begin Jan. 1, 1970. Send complete resume in strict confidence
Board of Pubtic Works County City Building, Stevens Point, Wis.
c/o City Comptroller
(34)
STOCK WORKERS
We presently have several openings for stock workers and stock clerks.
Pleasant working conditions, excellent company benefits.
Apply in Person to Personnel Office 2301 South 25th Avenue Broadview, Illinois 60153
An Equal Opportunity Employer
(33)
PLATERS
FULL TIME
Afternoon and midnight shifts available.
Apply in person or call personnel
345-9000
AMPHENOL CONNECTOR DIVISION 2801 So. 25th Ave.	Broadview, 111. 60153
An Equal Opportunity Employer
(33)
ASSEMBLERS FULL TIME
AFTERNOON SHIFTS Apply in person or call personnel
345-9000
Birth certificate required for employment
AMPHENOL CONNECTOR DIVISION
2801 SO. 25TH TVE.	BROADVIEW
Am Equal Opportunity Employer	(33)
ko spoznanje ji je zagorelo v duši: “Saj je živ!” Natančne mu je pogledala gležnje, čeznje se je plazil gad, nikjer ni opazila otekline, nikjer višnjevih obrobkov. Kovkarjevega hlapca je videla,kakšen je bil. Gad ga je pičil v roko. Bila je neznanska!
“Angel varuh ga je varoval!” si je šepetala! Lezla sta v hrib proti domu, bilo je je preveč groza, da bi še vlačila hosto na vrh njive. Morda so gadnje tudi v kupih. Ob mejah so tako kot tako radi.
“... nesreča je za petami...” ji je zvenelo v duši in ušesih.
XVI.
Tudi za trenutek ni pustila Tončka izpred oči. Kamor je pogledala, je videla gada, ki je sikal proti njemu, se zvijal v klo-pek in se pognal za meter, za dva naprej.
Z njo je moral v svisli, v hlev, v kamro, z njo je moral biti pred ognjiščem. Še iz ognja v peči je sikal gad in, ko je odvezala kostanjevo butaro, se ji je zdelo, da se je je v zapestju oklenil gad in da se steguje proti njenemu vratu. Zdaj zdaj jo bo pičil v žilo in zdaj pa zdaj se bo sesedla pred ognjiščem. In res ji je bilo kar motno pred očmi.
vsrkali so ga vrhovi, ga skrili in se sami zagrnili v temo. Toneta še ni bilo domov. Za trenutek, dva je Neža pozabila na gade, kaj je z njim, jo je zaskrbelo. Težko je nesel, pa se je spotaknil, morda je bil truden, pa se je hotel odpočiti in je pretrdo zaspal, morda .. . morda so ga pijanci dobili v roke in se vlači z njimi po beznicah. Ta misel ji je bila zoprna in si jo je otepa-vala, pa se je vračala zmerom bolj prepričevalna in se je kinč-no oklenila le te.
“Denar sem mu dala in zdaj za moj denar popivajo, dedci nemarni!” se je dušala in vročina jo je kuhala.
Tonček je vselej zaokrenil glavo, kadar so le malce zaškripala vrata. Fig in žemelj je čakal, pa jih ni bilo. Lubje na strehi se je zganilo, fig ir: žemelj ni bilo.
“Lačen si!” se ji je zasmilil in mu je nalila mleka na suhe dro-bivce. Hladno, kot bi se silil, se je lotil večerje, žemlje in fige so mu prepregle vse misli.
Neža je popila skodelo mleka, vse drugo pa spravila za Toneta. Lačen in upehan bo prišel, težki koš ga bo ožulil, Bog ve, kam daleč je moral po seme. Težko se dobi, lansko leto je ajdo slana pobelila. S takimi mislimi se je trpala, pa jo je prevpilo:
“V krčmi fedi in od mize vino teče, koš pa prazen počiva za durmi! Kaj Tonetu za ajdo, ko ima pa denar!”
S Tončkom sta sedela na ognjišču. Tenki plamenčki so se oblizovali, trepetali, iz polen se je cedila sokrvica in cvi’čala v vrbčini, kapala na žerjavico in izpuhtevala duh, ki je dražil nosnice in oči, pa se Neža za to še zmenila ni. Z rokavom si je obrisala oči in nos in čakala, kdaj bo zaškripalo po pesku pred hišo in bo v vežo stopil Tone.
“Prav gotovo bo ajde prinesel, tak pa spet ni, da bi denar kar brez glave zafrnečkal!” si je
Tončku o gadu ni nič pove- vsiljevala dobro misel, pa čim
dala, preveč bi ga bilo strah in še spati bi ne mogel. Od strahu bi božjast pritisnila, nak, nič ne sme vedeti.
Mračilo se je že. Kar vidno se je umikala svetloba in tudi rdeči smeh koroške Neže na Grintovcih se je ožil in ožil,
bolj se je trapila z njo, tem bolj se ji je zdela smešna in otročja.
Tončka sta ogenj in vročina prevzela. Zadremal je in glava mu je kar sama od sebe zlezla materi v naročje.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Dufiovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 rvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, ia dobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANF ŠT. i50 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80
St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice A i; k o; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. -MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godla.'. Rediloljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar.
Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od
7.	do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od G. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 45 leta orez zdravniške preiskave ter odrasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in, Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik; Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. ‘ Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ST. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece na drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra:	zapisnJkarica
Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mary Iskra, Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St.,
Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. ‘ Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Seje se vršijo vsako prvo sredo | Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič.
v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Trances Stariha,
Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Sylvia Mihevc; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mi-
hevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristino ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Reboi. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Ersie Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Roditeljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, pod predsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko,-17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat zapisnikarica Ann Ceeelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Louis Erste, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem, Rudolph Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, zastopnik za Slov. nad. dom. Frank Ches-nik, poročevalci za Glas, v slovenščini Louis Erste, v angleščini Gertrude Menart; za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v" starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in. blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici:	Lillian M. Marinček,
Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, JacK Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Marv Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod-uredsednica Mary Filipovič, talnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnlck pod-ored^ednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. . Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
F blag spomin
OB SEDEMNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE
Frank Lovšin
ki je izdihnil svojo plemenito dušo in se preselil v večno življenje dne 16. februarja 1953.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečb uživaj do svidenja na vekomaj.
žalujoči otroci:
sin, FRANK;
hčere: MARIJA, ANA, ANGELA in ALBINA
Cleveland, O. 16. februarja 1970.
V	BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
John Muniza
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 16. februarja 1965.
V	miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam,
v nebesih sveti raj uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoča:	i
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, O. 16. februarja 1970.
»/. ‘	' ' P