DRUGA IZDAJA
SLOVENSKI
Izdaja in tiska časopisno-založuiško podjetje Slov. poročevalec
—	Direktori Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526
—	Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 21-886, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. г. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 din ,
w	AZIJSKA OTVORITEV
Ženeva daje prve sadove
Sporočilo, da se bosta sestali ameriška in kitajska delegacija, je vzbudilo veliko presenečenje celo med strokovnjaki za vprašanja Daljnega vzhoda — Razgovori ne bodo omejeni le na vprašanja repatriacije— Nedvomen uspeh Nehru-
jeve in Menonove iniciative
WASHINGTON, 26. jul. (Tanjug). Objava ameriško - kitajskega sporočila, da se bosta 1. avgusta v Ženevi sestala veleposlanika ZDA in Kitajske, je povzročila presenečenje ne le v novinarskih in diplomatskih krogih, pač pa celo med tistimi, ki nadrobno spremljajo ameriško politiko do Daljnega vzhoda-Tukajšnji opazovalci so' opazili, da je bilo sporočilo objavljeno v času, ki je za Eisenhowerjevo upravo zelo ugoden, se pravi po ženevski konferenci in ko je splošna smer mednarodnih od-nošajev popuščanja mednarodne napetosti. Z objavo sporočila v sedanjem trenutke so, kakor sodijo v Washingtonu, hoteli ublažiti opozicijo precejšnjega števila članov kongresa, ki nasprotujejo kakršnimkoli razgovorom z LR Kitajsko. Poleg tega menijo, da je hote! predsednik Eisenhover s tem dokazati, da v duhu ženevskih razgovorov dela za pomiritev v svetu. Opazili so tudi, da je Eisenhowerjeva vlada prvič podpisala sporočilo, v katerem je omenjena LR Kitajska, kateri so ZDA doslej vselej pritaknile naziv »komunistična« za razliko od »nacionalistične« Kitajske.
Ko razčlenjujejo ta dogodek, opozarjajo opazovalci, da je med skupnim sporočilom in posebnim sporočilom ameriškega zunanjega ministrstva občutna razlika. Prvo sporočilo je precej krajše in milejše v izrazih, govori o LR Kitajski, kot namen razgovorov pa navaja repatriacijo državljanov obeh držav, ki bi to želeli. Drugo sporočilo je daljše in v njem so nove prvine. Tako uporablja za LR Kitajsko politični izraz »komunistična». ki ima tu določen blokovski pomen- Dalje navaja, da so tl razgovori zaželeni, ker bi utegnili privesti do ureditve repatriacije ameriških državljanov, ki jih zadržujejo na Kitajskem, da pa to nikakor ne pomeni, da bo posledica razgovorov prizna-nje LR Kitajske. V Washingtonu menijo, da je drugo sporočilo namenjeno tisku in tistim članom kongresa, ki se upirajo razgovorom.
■'.vinarji so včeraj zahtevali
zastopnika State Deraartmem-naj bi pojasnil- zadevo -kitajskih študentov v ZDA, ker prvo sporočilo govori o repatriaciji državljanov obeh držav, drugo pa o vojnih ujetnikih na Kitajskem. Odgovoril je v pomirljivem tonra, da so vsi kitajski študenti že 2. aprila dobili dovoljenje, da se smejo na želj» vrniti v domovino. Ameriška vlada je pripravljena to vprašanje pc-novno proučiti, če b: Kitajska imela kake pripomb?.
Poudarjajo, da se ZDA ne bodo pogajale samo za repatriacijo državljanov obeh držav,
kar je bil predmet razgovorov njunih konzulov pred letom dni, pač pa tudi glede olajšanja nadaljnjih razgovorov in ureditve nerešenih praktičnih vprašanj. V Washington-u opozarjajo na to, da so med ZDA m Kitajsko še druga nerešena vprašanja in da so prav zaradi tega določili za ameriškega predstavnika veleposlanika na Češkoslovaškem,
ki je znan strokovnjak za vprašanja Daljnega vzhoda.
Značilno je, da je omenjena kot posredovalec v pripravi teh razgovorov samo Velika Britanija. Pred nekaj dnevi je bila javnost obveščena v časopisih, da je Eisenhower v zadnjem pismu izmed treh, poslanih Nehruju, predlagal podobne razgovore z LR Kitajsko. Poleg tega je znano, da je Krišna Me-non dvakrat osebno obvestil Ei-sanhowerja o razgovorih, ki jih je imel v Pekingu za ureditev ameriško-kitajsikih zvez.
Iz duha sporočila bi se dala razbrati želja za ureditev repatriacije in pripravo pogojev za ugodnejše obravnavanje drugih odprtih vprašanj. S tem v zvezi je značilna izjava predsednika senatnega zunanjepolitičnega odbora demokrata Walters a Georgea, ki se je sinoči zavzemal za konferenco ministrov za zunanje zadeve ZDA in Kitajske, ki naj bi bila čej šest mesecev.
Iz diplomatskih krogov se je zvedelo, da bodo na sestanku
KONRAD ADENAUER JE ZASKRBLJEN
Bonn, 26. jul. (Tanjug). Danes je imel kancler Adenauer svoje zadnje posvetovanje v Miirrenu v Švici s svojimi zunanjepolitičnimi svetovalci. Posvetoval se je bil o ženevski konferenci in pripravah za o-bisk v Moskvi. Zahodnonemški minister za zunanje zadeve Brentano bo jutri poročal zunanjepolitičnemu odboru Bundestaga in vodjem koalicijskih strank o ženevski konferenci.
Jutrišnje zunanjepolitične razgovore pričakujejo v Bonnu z velikim zanimanjem. Navzlic javno izraženemu optimizmu vlade pa v krogih, ki so blizu vladi, ne skrivajo zaskrbljenosti spričo nekaterih izjav in teženj, ki so prišle do izraza na ženevski konferenci. Predvsem jih skrbi predlog o' določitvi demilitariziranega pasu med Vzhodom in Zahodom in da zahodne sile ne povezujejo več tako tesno združitve Nemčije s problemom evropske varnosti. Vladni krogi se boje, da bi zahodne sile na poznejših četvernih razgovorih utegnile še popustiti v nasprotju z željami Bonna.
Zahodnonemška politika Je bila zgrajena doslej prav na napetosti med Vzhodom in Zahodom, zato v bonnskih krogih z največjo pozornostjo opazujejo sleherni premik dosedanjih postojank.
Kancler je izjavil danes v Miirrenu, da bi zahodnonemška vlada pozdravila obisk predsednika indijske vlade Nehruja. Menimo, da je predsednik Nehru velik državnik in; da bo njegovo delo koristno vplivalo na zmanjšanje mednarodne napetosti v svetu.
V okviru svojega potovanja po Evropi se je bil predsednik Nehru ustavil za krajši čas v Düsseldorfu, kjer mu z vladne strani niso priredili sprejema. Zahodnonemški socialni demokrati so ostro protestirali proti temu in obtožili vlado, da nalašč noče videti prizadevanj Nehruja za zmanjšanje napetosti na svetu. Zahodnonemški tisk je skoraj enotno s simpatijami spremljal Nehrujeve napore.
Ikovo poročilo
Eisenhowerjev govor po radiu in televiziji je odsev političnih teženj v Washingtonu — Predsednik opozarja na uspehe ženevske konference, toda z upoštevanjem bojazni republikanske desnice
WASHINGTON, 26. jul. (AFP) Predsednik Eisenhower je izjavil sinoči v govoru, ki ga je imel po radiu in televiziji, o ženevski konferenci, da je odslej mogoče razgovarjati se brez propagande in brez groženj. Ta konferenca je omogočila ugotovitev, da so ZDA pripravljene iti do skrajnih meja možnosti v iskanju miru in sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Na konferenci so dale jasen dokaz iskre nosti in želje za nadaljevanjem razgovorov.
Predsednik je začel svoj govor z opozorilom, da »se ne smemo prepustiti utvari, da bi moglo en teden razgovorov, naj so bili še tako prijateljski in plodni, urediti vse zadeve med Vzhodom in Zahodom.«
»Ne sme nam vzeti poguma samo dejstvo, da naše zamisli, naša pojmovanja in naši predlogi niso bili pri drugem taboru takoj sprejeti. Biti moramo vztrajni, naj bodo metode enih in drugih kakršnekoli«, je dejal. S tem v zvezi je predsednik Eisenhower omenil svojo nedavno izjavo, da je treba računati s stališčem partnerja, da bi se zboljšalo ozračje mednarodnih zvez. »Danes prevladuje večje razumevanje, toda tudi med narodi Atlantske zveze je prišla do izraza tesnejša enotnost«, je poudaril.
Predsednik ZDA je ponovno potrdil, da v Ženevi niso sklenili nikakega tajnega sporazuma s katerokoli vlado. Izjavil je. da je vse, o čemer so govorili, javno.
Nato. je podal pregled posameznih vprašanj, ki so jih obravnavali na sestanku velike četvorice in so dala povod za več stvarnih predlogov. Navedel je problem ponovne združitve Nemčije v okviru sistema
evropske varnosti in se pomudil zlasti pri razorožitvenem vprašanju. Dejal je, da mora biti podlaga za razorožitev sistem inšpekcij in nadzorstva, v katerega bi zaupali vsi prizadeti narodi. Predsednik Eisenhower je navedel svoj predlog o zamenjavi vojaških podatkov med ZSSR in ZDA ln dovoljenju za letalske posnetke. Izjavil je, da bi utegnilo biti to izhodna točka za ustanovitev mnogo širšega sitema obveščanja med Vzhodom in Zahodom.
Ko je povedal, da sta Foster Dulles in on med ženevsko konferenco izrazila ameriško stališče o državah Vzhodne Evrope, je predsednik Eisenhower poudaril, da so bili na področju kulturnih, trgovinskih in drugih zarrienjav sklenjeni, najširši sporazumi in da so nekatere oblike tega problema uživale navdušeno odobravanje udeležencev konference. Predsednik je poudaril, da je bil zlasti glede zamenjave ljudi sklenjen popoln sporazum. Med seboj so si obljubili, da bodo nadaljevali s to politiko »v novem duhu pomirljivosti in sodelovanja«. Upamo, da bodo vse obljube izpolnjene, je pripomnil.
»Očividen dokaz Iskrenosti
udeležencev ženevske konference bo podan oktobra, ko se bodo zbrali štirje ministri za zunanje zadeve, da bodo izvedli splošne smernice, ki so jih dobili«, je dejal predsednik Eisenhower. Ameriška vlada se zaveda ovir, ki se bodo pojavile na poti do sporazuma, j'e pripomnil in izrazil upanje, da bodo s skupnimi napori doseženi uspehi.
Ko je poudaril, da so za zagotovitev varnosti vseh potrebne žrtve, je predsednik ZDA dejal, da so »ZDA v Ženevi dokazale, da žele mir«. Njihovi zastopniki »so dobili vtis, da vsi udeleženci konference žele mir, kar ustreza težnjam vsega človeštva«.
veleposlanikov ZDA la Kitajske v Ženevi verjetno razpravljali o pripravah za konferenco ministrov zunanjih zadev o Daljnem vzhodu- Neki diplomat, ki ne želi biti imenovan, je dejal, da se razgovori morda ne bodo omejili samo na repatriacijo državljanov obeh držav. Navodila, ki sta jih dobila ameriški veleposlanik na Češkoslovaškem in kitajski predstavnik, po njegovih navedbah dovoljujejo obravnavanje »tudi nekaterih drugih praktičnih vprašanj, ki za sedaj niso na dnevnem redu.« To bi omogočilo, da bi v splošnih obrisih govorili o pripravah za konferenco o Daljnem vzhodu, ne da bi se pri tem spuščali v nadrobnosti.
V diplomatskih krogih pripisujejo vodilno vlogo v pripravah za sestanek veleposlanikov Indiji. Indijski diplomat Krišna Menon se je v spremstvu indijskega veleposlanika Melite sešel s predsednikom Eisemho-werjam v prvi polovici marca, nato pa junija in ta mesec pred odhodom Eisenhowerja v Ženevo. Maja se je Krišna Menon deset dni mudil v Pekingu. Njegovi razgovori ' s kitajskimi predstavniki so se gibali "v glavnem okrog približanja obeh držav. Pravijo, da Menon, zvest navodilom predsednika Nehruja, ni bil predlagal, da bi govorili o Formozi in otokih Kvemoj in Macu, pač pa da je priporočil, naj bi najprej proučili manj
važna vprašanja. Prav zaradi tega je kitajski vladi predlagal, naj bi privolila na razgovore o izpustitvi 51 ameriških državljanov, med katerimi je tudi 11 letalcev. Istočasno je priporočil ZDA, naj zavzemajo pomirljivo stališče in pospešijo repatriacijo kitajskih študentov, ki bi se želeli vrniti na Kitajsko.
Splošno mnenje je, da bodo vprašanje sprejema LR Kitajske v Organizacijo združenih narodov prepustili v rešitev tej svetovni organizaciji.
Z ženevske konference: Bulganin (na levi) in Eisenhower (na desni) na vrtu Palače narodov.
Predsednik republike ljudstvu Hrvatske, Bosne in Hercegovine
Beograd, 26. julija. — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku Sabora Hrvatske Vladimiru Baka-riču ob Dnevu vstaje hrvatske-ga ljudstva naslednjo čestitko:
Tovariš predsednik! Želim poslati Vam in hrvatskemu narodu prisrčne pozdrave in čestitke ob 27. juliju, dnevu, ko je hrvatski narod ob strani drugih naših narodov vstal v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem ter vztrajal v tem boju do končne zmage kljub vsem poizkusom, da bi ga ločili od svojih jugoslovanskih bratov.
Po vojni se je narod Hrvat-
ske v enotni bratski skupnosti lotil z veliko vnemo in vztrajnostjo graditve svoje ljudske republike ter je dosegel v svojem delu, zlasti v zadnjih letih, vidne uspehe na vseh področjih ljudske delavnosti in življenja sploh. Ti uspehi so odprli perspektivo boljšega življenja tudi v nekdaj pasivnih krajih Hrvatske, do katerih čutimo vedno poseben dolg- in hvaležnost za žrtve, dane v vojni za svobodo. Hrvatski narod more biti zelo zadovoljen s temi rezultati, ki jih je bilo mogoče ustvariti samo v taki skupnosti, kakršna je nova Jugoslavija, v kateri
Priporočilo okrajni in občinskim odboro
ki ga je sprejel odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS o štipendiranju naraščaja za predavatelje na
nižjih in višjih gimnazijah	,
Odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je na svoji 8. seji dne 6. julija 1955 razpravljal o poročilu tov. Vlada Vodopivca, sekretarja Sveta za prosveto in kulturo LRS, o problemih prosvetnega kadra na višjih in nižjih gimnazijah.
Na podlagi te razprave in na podlagi 83. člena poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sprejel PRIPOROČILO OKRAJNIM IN OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM O STIPENDIRANJU NARAŠČAJA ZA PREDAVATELJE NA NIŽJIH IN VIŠJIH GIMNAZIJAH.
Po podatkih s katerimi razpolaga Svet za prosveto in kulturo LRS, potrebujejo okraji v Ljudski republiki Sloveniji 800 predavateljev, od tega 134 profesorjev in 666 predmetnih učiteljev. Prirodoslovno matema-
Jugoslovanski novinarji v Kijevu
Kiljev, 26. jul. (TASS). Delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki se mudi v Kijevu, si je včeraj ogledala znamenitosti mesta in zgodovinske spomenike, tovarno »Elaktropribor« ter ekonomski inštitut akademije znanosti Ukrajinske SSR.
tična in filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani daje letno ca 90 diplomantov, dočim daje Višja pedagoška šola 100— 120 predmetnih učiteljev letno, kar dokazuje, da bodo potrebe po predavateljih na naših srednjih šolah še dolgo pereče. To še bolj potrjuje dejstvo, da je od 1168 diplomantov, ki so diplomirali na naši Univerzi do leta 1954, samo 70 odstotkov šlo v prosvetno šolo in še od teh jih je v teku let večje število odšlo na druga službena mesta, tako, da danes lahko rečemo, da je samo 48 odstotkov diplomantov ostalo v prosvetni službi. Vprašanje predavateljskega kadra je še posebno pereče v krajih, ki so oddaljeni od naših večjih središč, kot n. pr. Slovenj Gradcu, Sežani, Murski Soboti itd., kjer so nekateri oddelki zaradi pomanjkanja tega kadra celo brez pouka.
Okraji so skušali reševati to vprašanje s pogodbenim štipendiranjem študentov; vendar se je to štipendiranje do sedaj izkazalo za nezadostno. Tako n. pr. štipendira letos Črnomelj samo 2 študenta na fakulteti
in 3 na Viš. pedagoški šoli, Sežana 1 na fakulteti in 3 na Viš. pedagoški šoli, Kočevje 4 na fakulteti, Slov.-Gradec 9 na fakulteti, Murska Sobota 14 na fakulteti, Maribor 27 na fakulteti in Radovljica 22 študentov na fakulteti.
Odbor za prosveto in kulturo zato priporoča, da okrajni oziroma občinski ljudski odbori posvetijo temu vprašanjn čim večjo pozornost. Pereči potrebi po prosvetnem kadru na nižjih in višjih gimnazijah na podeželju bo mogoče v doglednem času zadostiti le, če bodo prizadeti okraji in občine sami začeli smotrno in načrtno skrbeti za predavateljski naraščaj na svojih šolah. Zato naj u-smerjajo potrebno število študentov na filozovsko fakulteto in zlasti Še na Višjo pedagoško šolo ter jih s štipendiranjem pogodbeno obvežejo, da se bodo po končanem študiju -vrnili in posvetili delu na gimnazijah in njihovem Območju.
Predsednik
odbora za prosveto in - kulturo Josip Vidmar-1. r.
NAŠ OPAZOVALEC NA ZASEDANJU KMETIJSKIH MINISTROV 0ECE
V prvi polovici tega meseca je bil v Parizu v okviru organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje drugi sestanek odbora ministrov za kmetijstvo in njihovih namestnikov, na katerem je bil kot opazovalec prvič navzoč tudi jugoslovanski predstavnik.
Pred začetkom sestanka je jugoslovanski opazovalec ing. Milan Ivanovič, sekretar za kmetijstvo zveznega izvršnega sveta, prebral deklaracijo o sedanjem .stanju jugoslovanskega gospodarstva. Pri tem je izrazil pripravljenost Jugoslavije za sodelovanje pri vseh ukrepih za zboljšanje kmetijske proizvodnje, prometa in
predelovanja kmetijskih pridelkov, rekoč, da ima Jugoslavija izdelan program razvoja kmetijstva.
Odbor ministrov je sklepal o bodočem delovnem programu, ki obsega probleme koordinacije ekonomske politike v kmetijstvu, ukrepe za zvišanje potrošnje in prometa kmetijskih pridelkov ter storilnosti v kmetijstvu.
Odbor namestnikov ministrov je sklepal o ustroju delovnih organov in sklenil ustanoviti 14 delovnih skupin za proučevanje posebnih gospodarskih in tehničnih vprašanj iz kmetijstva. (Jugopres).
Velike proslave v Karlovcu
Pričakujejo, da se bo proslave udeležil tudi predsednik republike
Tugoslovanska železnica je dala na razpolago 27 posebnih vlakov, ki bodo skupno z rednimi vlaki pripeljali 100.000 udeležencev proslave iz Like, Gorskega Kotara, iz Zagreba, Siska, Reke in dragih večjih krajev, medtem ko se bodo industrijski kolektivi pripeljali v Karlovac z'več sto avtobusi iti kamioni.
Predsednik Tito pokrovitelj proslave grafičarjev Hrvatske
Zagreb, 26. jul. Pod pokroviteljstvom predsednika Tita bo meseca novembra v Zagrebu proslava 85 letnice ustanovitve organizacije grafičarjev Hrvatske. Sindikat grafičarjev Hrvatske pripravi ia to proslavo v okvira »Tedna^ jugoslovanskega tiska«,, ki bo prireien za desetletnico osvobod,kve države Obenem z Združenjem novinarjev Hrvatske bo priredil sindikat grafičariev razstavo tiska in grafične industrije. (Jugopres).
Karlovac, 26. jul. Z mnogimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami se ie začela danes ” Karlovcu proslava desetletnice osvoboditve n 14. obletnice vstaje ljudstva Hrvatske. Na festivalu glasbenih in kultumo-umetniških društev ob proslavi sodeluje okoli 1200 najboliših izvajalcev narodnih pesmi in plesov, članov pevskih zborov in orkestrov iz vse republike. Danes so odprli tudi razstave likovnih umetnikov Hrvatske, dokumentov iz narodnoosvobodilne vojne, o povojnem razvoju in einige.
Cela vrsta prireditev bo rudi jutri, na dan proslave. Poleg nadaljevanja kultumo-umemiškega festivala bo velik letalski miting na katerem bodo poleg dragih sodelovali tudi tekmovaloi letalskega rali va, nadalje odbojkarski turnir naiboljših moštev Hrvatske in Slovenije, tekma nogometnih moštev »Dinama« iz Zagreba ter reprezentance kalrlovaske podzveze in druge športne prireditve.
upravlja vsak narod sam sebe in si gradi lepše ia srečnejše življenje, obenem pa zares bratsko prispeva svoj delež k enakomerni povzdigi in napredku vseh krajev naše države in ljudi, ki žive. v njih.
Moja želja je, da bi narod Hrvatske tudi letos dostojno proslavil veliki praznik vstaje, ki naj nam bo vedno pobuda za še bolj vztrajno delo pri veliki graditvi naše lepe države, socialistične Jugoslavije.
*
Ob Dnevu vstaje ljudstva Bosne in Hercegovine je predsednik republike poslal predsedniku Ljudske skupščine Bo-,sne in Hercegovine D juri Pu-carju naslednjo čestitko:
Tovariš predsednik! Vam in ljudstvu Bosne in Hercegovine pošiljam prisrčne pozdrave oh dnevu ljudske vstaje, 27. juliju, s toplimi željami za nadaljnji razvoj in razcvit vaše republike.
Danes .povzroča vsem nam veliko zadovoljstvo, ker moremo prav na ozemlju Bosne in Hercegovine, v krajih, kjer so se odigravali najhujši boji naše narodnoosvobodilne vojne, videti gigante naše industrializacije in elektrifikacije in'že izkušeno delo vašil- ljudi v teh- velikih objektih, ki bodo spremenili lik Bosne in Hercegovine. Preobraženi lik vaše republike z novimi železnicami in neštetimi gradbišči predstavlja vsekakor najlepši spomenik žrtvam, ki so tu in po vsej naši državi padle v narodnoosvobodilni borbi, a obenem tudi strnjen lik življenja vse nase države, enotne in siožne socialistične skupnosti, ki je v poslednjib desetih letih ustvarila z delom svojih ljudi in novo pravičnejšo družbeno ureditvijo čvrsto in široko podlago za nadaljnji razvoj.
Prepričan, da bo ljudstvo Bosne ih Hercegovine skušalo nadalje izpopolnjevati lepo-sliko svojih industrializiranih krajev v dobro vseh naših narodov, Vam želim največje uspehe pri delu in vas še enkrat pozdravljam.
Čestitki Mihe Marinka
Predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije je poslal naslednji brzojavki predsednikoma ljudskih skupščin Hrvatske ter Bosne in Hercegovine:
Tovariš dr. Vladimir Bakarič, predsednik Narodnog Sabora N. R. Hrvatske. Zagreb.
Ob obletnici Dneva vstaje hrvatskega ljudstva Vam pošiljam v imenu Ljudske skupščine- Slovenije in v svojem imenu prisrčne čestitke in najlepše želje za napredek bratske Ljudske republike Hrvatske.
Tovariš Djuro Pucar - Stari,
predsednik Ljudske skupščine
L.	R. Bosne in Hercegovine, Sarajevo.
V imenu Ljudske skupščine Slovenije in v svojem imenu pošiljam ob obletnici Dneva vstaje ljudstvu Bosne in Hercegovine in Vam osebno moje tople pozdrave in najlepše želje za blaginjo In” napredek bratske republike.
VREME
Vremenska napoved za. sredo:
Oblačno vreme z vmesnimi padavinami, predvsem v zahodni in južni Sloveniji, pozneje delne razjasnitve. Na Primorskem prehodno slaba burja. Temperatura ponoči med 9 in 14 stopinj, najnižja dnevna med 16 in 30 stopinj Celzija.
2 sit. ] SLOVENSKI PQBOCEVÄLEC ] stet, m - rt. julija lese
Investicije za gradnje
S sestanka zastopnikov gradbenih podjetij
Beograd, 26. juL Na današnjem sestanku zastopnikov gradbenih podjetij iz vse države so v Zvezni gradbeni zbornici razpravljali predvsem o razmerju med gradbenimi podjetji, investitorji in Narodno banko glede na zoževanje obsega investicij. Zastopniki
z gradbenimi deli, naj v svojem poslovanju uporabljajo najnovejše predpise Narodne banke FLRJ o pogojih za izkoriščanje kreditov in skušajo doseči, da se tudi investitorji prilagode tem pogojem ter redno izpolnjujejo obveznosti, ki so določene s pogod-
gradbenih podjetij so sklenili bdml o gradnji posameznih ob-priporočiti vsem, ki se bavijo jektov.
Povečan izvoz kmetijskih pridelkov iz Vojvodine
Novi Sad, 26. jul. Kakor pričakujejo, bodo letos izvozili iz Vojvodine kmetijskih pridelkov za približno 4.ICO milijonov dinarjev. Menijo, da je to pričakovanje realno, kar potrjujejo tudi rezultati izvciza v prvih šestih mesecih.
izvoz živine za klanje se je v prvem polletju povečal za 30 odstotkov slede na izvoz v isti dobi
Na sestanku so v zvezi s
izvršil obveznosti, postalo avtomatsko po obstoječih predpisih nesposobno in ne bo moglo pri Narodni banki dobiti kredita za nadaljnje delo' na objektu.
V svojih zaključkih so zastopniki gradbenih podjetij izrazili medtem mnenje, da bi bilo potrebno ta predpis iz-premeniti, ker ustavitev 'dela ne bo povzročilo gradbeno podjetje, temveč investitor, in da bi bilo potrebno takemu
tem poudarili, da Ado grad- podjetju v ^ vsakem primeru bena podjetja prisiljena usta- 1 viti gradnjo onih objektov, pri katerih investitor ne bo pravočasno plačeval izvršeno delo. To bodo storila zaradi tega, ker bo gradbeno podjetje, do katerega investitor ne bo
Predsednik francoskih železnic v Postojni
Postojna, 26. jul. Popoldne je prispel v Postojno general-Janskega leta. To povečanje se v ni predsednik francoskih že-g'a vnem riče goveda. Opažena je leznic g. Luise Armand, ki je bila težnja, da se ne forsira iz- prispel pred dnevi na 14-dnev-voz prašičev zaradi stabilizacije ni obisk v Jugoslavijo. Tu si domačega rrga, do večjega izraza je ogledal Postojnsko jamo. G. pa so prišla prizadevanja za iz- Armand bo med bivanjem v voz večje količine mesa in mesnih naši državi gost generalne di-izdelkov. Kljub dobri kakovosti rekcije jugoslovanskih želez-in š.ršemu asortimentu v proiz- nie. Med krožnim potovanjem
vodmji konserv menijo, da ne bo dosežen dober uspeh, ako se podjetja ne bodo usmerila na pakiranje blaga po zahtevah trga.
po Jugoslaviji si bo ogledal stanje naših železnic.
Na obisku v Postojni je francoskega gosta in njegovo
zagotoviti plačilo za izvršeno delo. To plačilo naj bi šlo, kakor poudarjajo gradbinci, iz sredstev investitorja, ali onega organa, ki je dolžan preskrbeti potrebna sredstva.
V zvezi z nadaljnjim razvojem investicijske gradnje so zastopniki gradbenih podjetij mnenja, da bi bilo potrebno čim prej izdati predpis, po katerem bi bil investitor dolžan izločiti prej del sredstev v depozit pri Narodni banki kot jamstvo za plačilo neposredno izvršenega dela in ostalih obveznosti po pogodbi. Z izdajo takega predpisa bi gradbena podjetja prišla v ugodnejši položaj, ke- bi lahko svojim delavcem pravočasno izplačevala mesečni zaslužek.
«ÄjsiSe“ Gospodarske vesti
V Zagrebu bo ob koncu oktob- Poljska bo povečala pošiljke re proučiti, vse dokler ne bodo ra konferenca strokovnjakov in Premoga Zahodni Nemčiji. Za- končani razgovori z Veliko Bn-zastopnikov vseh republiških se-, hodnonemško ministrstvo za go-- tanijo. Poročilo o britanskem kretariacov za splošno upravo in spodarstvo je potrdilo vest, da projektu bo podano še ta mesec, proračun zaradi uvedbe sodobne- bo Poljska povečala svoje po- Na drugi strani je indijska vlaga poslovanja v administiraciji. šiljke preiSoga Zahodni Nemči- da predlagala Japonski, da pred-Namerava se uvest! moderno pi- li- Poljska^bo izvozila premoga loži načrte o izgradnji ene li-sairmško poslovanje po načelih v skupni vrednosti 63 milijonov varne in 1 kovačnice, »univerzalne dekadne klasifikaci- mark> kakor je bilo predvideno Italijanska misija odhaja v je«, ki so jo najprej uvedli v ad- z zahodncmemško-poljskim trgo- Jemen. — Italijanska trgovinska ministraciji OZN, nekoliko kas- vinskim sporazumom, ki je se- misija je odpotovala iz Rima v
daj v veljavi.	Jemen z namenom, da prouči
Povečan izvoz premoga iz možnosti za industrijski razvoj Poljske bo Zahodna Nemčija te države. Prav tako bo prouči-krila s pošiljkami strojev, žele- la tudi možnosti povečanja trza, jekla in metalnih proizvodov, govine med Italijo in Jemenom.
Izgledi indijske industrije jekla. Sekretar v ministrstvu za železo in jeklo je izjavil, da bo Indija na koncu drugega petletnega plana (1955-61) proizvajala
neje pa tudi v večin! držav sveta. Ta sistem poslovanja v administraciji bodo uvedli v Jugoslaviji v prihodnjih treh letih. Urad za organizacijo uprave in gospodarstva pri zveznem izvršnem svetu je že izdelal elaborat, medtem ko bodo preizkušnje novega sistema izvršene v eni mestni, okrajni in vaški občini v Sloveniji. (Jugo-pres).
Dr. Aleksander Belič bo odpotoval v Rim
Beograd, 26. jul. Predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič bo odpotoval ob koncu avgusta v Rim na sestanek mednarodne sekcije slavistov pri OZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO). Na sestanku bodo razpravljali o vplivu družbe na formiranje književnega jezika.
Mednarodna sekcija slavistov je zelo stara organizacija in je bila ustanovljena leta 1892 v Bruslju. Prof. dr. Aleksander Belič je njen redni član.
6 milijonov ton jekla letno. Rekel je, da je Indiji vsako leto potrebnih več količin jekla glede na njene načrte v razvoju. To pa bo mogoče doseči z notranjo proizvodnjo samo, če in kadar bodo uresničeni načrti razširjene proizvodnje jekla. V nasprotnem primeru bo morala Indija uvažati jekLo iz inozemstva.
Japonska ponuja zgraditev jeklarne v Indiji. Japonska je ponovno ponudila indijski' vladi, da zgradi jeklarno. Indija je odgovorila, da te ponudbe ne mo-
Večje .povečanje je bilo doseže- družino spremljal zastopnik
no tudi pri izvozu jajc, medtem generalne direkcije jugoslo-ko se izvoz perutnine giblje^na vanskih državnih železnic Vla-iariški ravni. V sedanph okolisci- dimir Curda. Predsednik francali so znatno omejene možnosti coskih železnic bo iz Jugosla-
Katastrska gosoodarska karta
NOVA TEHNIČNA PRIDOBITEV SOCIALISTIČNE GRADITVE
prodaie zaklane perutnine im menijo, da bi bilo treba določiti izvozni koeficient za ta predmet. Bilanco izvoza označuje tudi večji delež fermentiranega tobaka, trstike in srkove slame.
Znižanje cen kmetijskih pndeikov
»koplje, 26. jul. Danes so se
na trgu v Skoplju ponovno znižale cene mnogih kmetijskih pridelkov. Paradižnik so prodajali po 20, papriko po 15 do 30, krompir po 25 dinarjev kg. Cena pšenice se je gibala od 50 do 60 dinarjev za kg ali za 20 dinarjev ceneje kakor pred tednom dni. Nagli padec cene belega žita so zabeležili pretek-
Premnoge upravne ustanove kakor tudi nekatera podjetja potrebujejo za svoje uspešno poslovanje poleg osnovnih katastrskih načrtov v merilu 1:2.880, tudi njUiovo pomanjšavo v merilu 1:10.000 oziroma 1:5.000.
Izdelava takih načrtov Je bila Kakor pričakujejo, se bo ta pred, posebno pa po vojni od-
vije odpotoval v Turčijo.
Avtobusni promet med Jugoslavijo in Avstrijo
teden začel turistični avtobusni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Na podlagi nedavno sklenjene konvencije o uvedbi recipročne avtobusne zveze je bil prejšnji teden v Grazu sestanek avstrijsko - jugoslovanske komisije, na katerem so določili tehnične podrobnosti in vozni red na avtobusnih progah. Letos bodo uvedli pet jugoslovanskih avtobusnih zvez z Avstrijo in štiri avstrijske z Jugoslavijo. V okviru te
prto in pereče gospodarsko vprašanje. Geodetski zavod LRS je leta 1951 pričel z pripravami za zarad,! preobseimosti dela stvar opustil. Potrebe po karti pa so rasle iz dneva v dan, posebno po izdanem zakonu o arondaciji zemljišč, zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu, uredbi o zemljiškem katastru, uredbi o zombarmi. zakonu o gozdovih, uredbi o doheo-oini, uredbi o uporabi zemljišč »i gradbene namene itd.; rezultata oziroma kart pa ni bilo od nikoder.
Da bi se to vprašanje končno rešlilo, Je svet za gospodarstvu
l-> soboto v Tetovu> k° s° Pše- prometa« izmenjave, v kateri St^SogTkzLTX T-nico prodajali po 45 do 50 di- bodo sodelovala jugoslovanska prave, lani sklenil izdati za svo-
podjetja »Avtofcrans« Z Reke, je Območje katastrsko gospodar->'SAP« iz Ljubljane, »Slavnik« iz Kopra in »Avtopodjetje« iz Maribora, z avstrijske strani pa pošta, železnica in privat-
narjev namesto po 85, rž pa po 40 dinarjev, medtem ko so jo prej prodajali po 70 dinarjev kg. Cena belega sira je padla v Tetovu za 100 dinarjev.' Zaradi velikega dovoza kmetijskih pridelkov so zabeležili v zadnjem tednu nagel padec cen tudi v drugih mestih Makedonije. .
Karta predstavlja štiri polne m apne liste in je fotomontaža reproduciranih ^evidenčmh map, tako da vsebuje vse tiste podatke, kot jih Imajo katastrski načrti. Vidni so s prostimi očmi topografski znaki za posamezne kulturne vrste, parcelne številke pa z lupo. Preko karte je natisnjena 5 om kvadratna mreža, to je koordinate po 500 m, tako da vsak kvadrat predstavlja ozemlje 25 ha. Tisk je enobarven za kartografskem papirju in je izTedno doiber, za kar zasluži posebno priznanje delovni kolektiv »Geo-karte« hz Beograda. Karta je zaključena okuisna celota in ugodno vpliva s svojo notranjo vsebino in zunanjo opremo.
Način izdelave, t* j- fotomon-ža z ofsettiskom, je dosedanji način, v kolikor ga je sploh bilo, skrajšal in s tem tudi pocenil za ca 40 krat. Pni tem je treba še poudariti odlično kvaliteto in možnojst brezštevilne naklade. Karta je prva te vrste v FLRJ.
Čemu bo karta služila
sko karto z osnovnim merilom 1:10.090 za Intenzivnejša področja pa še v merilu 1:5.000. s predloženim osnutkom, ki je izdelan za celotno ozemlje LR Slovenije no podjetje Heuss iz G ra za se je strinjala tudi Geodetska u- «Ija .naših gozdov in po njej bo bodo povezani turistični kraji >rava''“?s- _	' Äa***a‘ pIa,n seinje ta «‘“«v*
severnega Jadrana in Sloveni-
Naj navedemo le nekaj glavnih osnov te karte, sam razvoj naše družbene dejavnosti pa ji bo nakazal še druge naloge.
Na karti bo registrirana faksa-
je z Grazem, Celovcem in Be ljakom.
Dosedanja poraba zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva
Prve zahteve za porabo sredstev iz zveznega sklada za .pospeševanje kmetijstva, ki znaša 2 milijardi. so dosegle Tsoto 700 milijonov dinarjev. Največ prošenj je bilo s strani organizacij, ki se bavijo s poljedelsko proizvodnjo. Zaprošena so bila tudi sredstva za demostraciiske oglede, za znanstveno raziskovalno službo in strokovne publikacije.
Kakor se je iizvedelo, bo avgusta in septembra iizdano za sortno seme belih žitaric 550 milijonov dinariev, od katerih odpade samo na Vojvodino 350 do 400 milito-nov. Proizvajalcem hibridne koruze je bilo že odobrenih 15 mšli|o-nov dinariev, v kratkem pa jim bo na razoolago nadaljnjih 40 milijonov din ir jev.
Po razdehtvi iz zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva, ki je bila izvedena te dni, bo namreč sredstev pc«rabl;enih za poljedelstvo — preko 800 milijonov. 7a živinorejo je določena vsota .preko 450 milijonov, za dograditev in adaptacijo novosadskega sejma 100 milijonov, za specializacijo strokovnjakov 50 milijonov, za študije in raziskovana 100 m ila ionov. za popularizacijo in propagando 75 milijonov, kakor tudi
prve harte,
pridobitev naše socialistične graditve.
NEKAJ TEHNIČNIH PODATKOV TE KARTE Karta predstavlja v koristmi prostoru 37,9 X 30,3 etn ozemlje s površino 1150,5 ha. Izven okvira je v zgornjem levem ogla na-
za ostale potrebe in za potrebne ***£ Ä ‘SS, % ukrepe v kmetijstvu preko 400 začetina črka koordinatnega si-milijonov dinarjev.	sterna (Krim za bivšo Kranjsko,
Poleg zveznega sklada so letos %£££% Primorsko in tetro ter , *?	j.°	, rv, . lij* Schock za Štajersko) s številč-
predvdem tudi republiški sklada no označbo karte, v spodnjem v skupnem mesku dveh muijaird, levem ogllu je pregled mapnih kaik'otf tu dii okrajni, ki bodo zna- ltotov z njihovimi številkami, ................................ imeni katastrskih občin in koordinatami mapnih listov; v sredini je linearno merilo s prostorom za legendo, na desni strani pa napis: »Izdal OLO Ljubljana okolica — Katastrska uprava. Izdelal ln tiskal po katastrskih načrtih s stanjem Jz 1. 1954 Kartografski zavod »Geokarta« Beograd.
Bpfcftìtpv. Karta bo tore(j glavna tehnična osnova našega gozdnega gospodarstva.
Na karti bo prikazan celoten zemljiški sklad t. j- parcele^ploš-nega ljudskega premoženja s posebno oiznačbo koristnikov posameznih parcel.
Služila bo kot tehnična osnova za arondacijo drž. posestev, kakor tudi za komasacijo zemljišč.
Drž. posestva bodo na njej o-značila svoje parcele in grafično sestavljala letni pilam posevkov in registrirala dosežene pridelke po kulturnih viistah.
Elektrogospodarstvo bo na teh
kartah vrisavalo vse svoje naprave: daljnovode .z visoko in nizko napetostjo, transformatorske postaje, napeljaJne vode itd. Služila pa bo tudi kot osnova za nada Ijon o elektrifikacijo.
Pri izgradnji mest in naselij bo karta kot glavna tehnična osnova služila urbanizmu. Na njej bodo izdelani projekti novih ulic in drugih komunalnih naprav; označene bodo zazidljive površine itd. Na njej bodo vrisavali razne (podzemeljske naceljave, vodovode, kanalizacijo in drugo, kot kablovode.
Katastrsko gospodarska karta je osnova za pedološko karto, to je za prikaz kemične sestave in globine rodne zemeljske površine. Na njej bodo vrisane kulture in razredi pri predvideni reviziji katastrskega klasiranja zemljišč.
Rudniki jo bodo uporabljali za prikaz svojih rudnih polj z oz. na položaj površinskih parcel. Na njej bodo označili vse svoje površinske objekte, kakor tudi zemljišča pod svojo upravo.
Karta bo služila tudi za grafični prikaz gospodarskega načrta pri urejevanju planinskih pašnikov z označbo izključno pašniških površin, gozdnih in neplodnih predelov, služnostnih pašnih pravic itd.
Osnutek za karto .e-: tehničnim pravilnikom je izdelal geometar Jože Senčar, šef katastrske uprave OLO Ljubljana okolica. Tiskal jo je zavod za razmnoževanje načrtov »Geokarta* v Beogradu s posebno prizadevnostjo direktorja Petroviča Mila in tehn. pomočnikov Ljub amira Korice fin Sretena Bogdanoviča.
Katastrska gospodarska karta je razstavljena v izložbenem oknu »Slovenskega Poročevalca«, na kar opozarjamo vse tiste, ki si jo žele ogledati.
sak poldrugo milijardo dinarjev. Razdelitev republiških in okrajnih skiadov, Še ni bila izvedena. Ti skl adi bodo trajni viri finančnih sredstev, ki bodo uporabljeni za pospeševanje kmetijstva. Njihova višina bo vsako leto določena z družbenim planom.
V novomeškem okraju ni bilo neupravičenega zviševanja cen
Novo mesto, 26. julija. — Tr- Vse kaže, da tudi obrtniki ne govinska inšpekcija v Novem bodo zviševali cen svojih uslug, mestu do sedaj v vsem okraju Tudi na trgu ni'čutiti nobene ni ugotovila niti enega primera spremembe cen. Jajca prodajajo neopravičenega zviševanja cen. kot prej od 12-do 14 din, mleko
Posojila za elektrarno v Vuhredu
Slovenj Gradec, 26. jul. Dopoldne je bil v prostorih okrajnega ljudskega odbora sestanek ' direktorjev, računovodij in zastopnikov delavskih svetov, na katerem so razpravljali o vipisu posolila Ljudski republiki Sloveniji za gradnjo hidrocentrale Vuhred. Ppdipi edsedn ik OLO Joško Slavič je .oouidari! izreden pomen nove hidrocentrale, ki bo obratovala na področju slovenjgraškega okraja im pozval vse zastopnike gospodarskih organizacij, naij čim več
vpišejo posojila in pomagajo pri gradnji enega izmed važnih objektov naše socialistične graditve.
To velja tako za prehranbene proizvode, kakor tudi za industrijsko blago in obrtniške usluge. Gostinci so na nedavnem sestanku sklenili, da ne bodo dvigali cen. Bilo je sicer
od 25 do 27 din, krompir (novi) po 20 din, kumare po 25 din, jabolka do 50 din, hruške do 55 din, moke pa običajno na novomeškem trgu nikoli hi. Tržni organi zagotavljajo, da dosedaj
nekaj primerov, da so predlaga- ni bilo opaziti nikake spremeni-
li neke nove kalkulacije, ven-
Doslej so se gospodarske orga- dar je njihova zbornica doka-
nizacije zavedale, dà bodo vpisale 19,800.000 din posojila. Železarna v Ravnah na Koroškem bo vpisala 10 milijonov, koroško gozdno gospodarstvo 5 milijonov, trgovsko podjetje OZZ v Dravo-
zala, da te nove kalkulacije niso utemeljene. Samo v eni trgovini v Dolenjskih Toplicah je organ trgovinske inšpekcije ugotovil, da je trgovina dobila kavni nadomestek za 3 din
be' cen zaradi' podražitve žitaric in maščob, ter da cene raznih kmetij skih proizvodov zaradi vedno večje ponudbe celo rahlo padajo.	R.
Misijo ' sestavljajo funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva in ministrstva trgovine, kakor tudi predstavniki italijanskih bank ter italijanskega združenja industrij cev.
Ladja »Jadran« splovljena
Split, 26. jul. Danes so splovili v ladjedelnici v Splitu našo novo potniško ladjo »Jadran«. Splovitvi je kumovala soproga predsednika Sabora Hrvatske Marija Bakarič.
Špekulativni pojavi v Murski Soboti
V zadnjih dneh je v mursko-soboSkeen okraju čutiti težnjo po zvišanju cen v gostinstvu, trgovini, pekarnah in pri storitvah zasebnih obrtnikov. Tako na primer gostinsko podjetje v Murski Soboti »Zvezda« prodaja čašo piva po 42 din, medtem ko je čaša piva v gostinskem podjetju »Platana« samo 30 din, v gostinskem podjetju »Jeruzalem« v Ljutomeru 33 din itd. \1sekakor je takš-110 pišanje cen nedopustno in zasluži grajo. Upravnica gostilne »Pri Štajercu« Elza Fliser je zvišala ceno kosilu za abonente ob 90 na 110 din, večerje pa od 80 na 100 din. Ko pa je opazila, da ostali gostilničarji v Murski Soboti cene hrani niso zvišali, je tudi Flisarjeva pod pritiskom javnega mnenja svoj sklep spremenila in danes prodaja hrano abonentom po starih cenah.
Obsodbe vredno je poslovanje soboških mesarij, ki so pričele prodajati svinjsko meso po 290 din za kilogram. Pri tem zvišanju cene je odigrala posebno vlogo Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti, ki je v svoji meis-r|pi pričela prodajati meso po zvišani ceni. Komercialist te tovarne je organom tržne inšpekcije trdil, da so ceno svinjskemu mesu na 290 din zvišali že v maju, čeprav vsi murskosoboški prebivalci vedo, da to ni res.
Soboški peki prodajajo žemlje od 8 dkg po deset din, od 6.5 dkg pa po 8 din. Organi tržne inšpekcije so ugotovili, da bi se pri upoštevanju vseh momentov pri kalkulaciji cene dosedanjim 10 dinarskim žemljam lahko znižale na 9 din, 8 dinarskim žemljam pa na 7.5 dinarjev. Peki prodajajo velike žemlje gostinski mreži po S din, ta pa jih prodaja po 10 din. Gostilničarji tako zaslužijo pri vsaki žemlji 2 din, kar je vsekakor nedopustno.
Organi tržne inšpekcije v Murski Soboti imaJjo premalo pregleda nad zvišanjem cen v posameznih gostilnah, trgovinah in pri storitvah zasebnih obrtnikov. Položaj v murskosoboškem okraju je resen opomin obrtni, gostinski in trgovinski zbornici, da z energičnimi ukrepi preprečijo vsako nepravično zviševanje cen.
K. M.
Obtoženi uslužbenci podjetja »Teko« obsojeni
Ljubljana, 26. jul. Nocoj je bila končana večdnevna razprava zoper direktorja podjetja »Teko« in nekaterih uslužbencev tega podjetja.
Senat okražnega sodišča je obtožence spoznal za krive in obsodil: Franca Morelja na 5 let strogega zapora, Ferda Grabrijana na 4 leta strogega zapora, Ivana Praznika na 3 leta strogega zapora, Jože Prah je kaznovan na 1 leto in 6 mesecev, Anton Krmelj na 8 mesecev, Franc Bukovec na 7 mesecev, Anton Hočevar je prejel 14 dni, Aleksander Vučkovič
2	meseca in lo dni, Alojz Miklavc
3	mesece, Rudolf Požar 6 mesecev, Mäftej Lasan 5 mesecev zapora, Alojz Ranik in Franc Keber pa sta prejela pogojne kazni.
Vsi obtoženci morajo plačati tudi sodne stroške. Prvih pet obtožencev in Franc Keber so poleg tega obsojeni še na povračilo škode podjetju »Teko«, ki jo morajo plačati solidarno v določenih zneskih.
gradu 1 milijon, lesna industrija dražji, kot je bil preje, vendar
Ugodne posledice plačevanja po učinku v novomeških podjetjih
Nekatera podjenja ▼ novome- tem večje storilnosti, se je pove-škem okraju je bùo kar težko pre- čaj zaslužek delavcev v tem času pričati, da uvedejo nagrajevanje za povprečno 17 odstotkov. V po učinku. Tam, kjer so to načelo tem podjetju so tudi dosledno iz-dosiedno izvedli, se že kažejo vedli normiranje del od nakopa ugodne posledice, tako pri proiz. gUne, pa do nakladanja opeke na vodnji, kot pri zaslužku delavcev, vagone.
V opekarni Zalog pri Novem y industriji obutve-Novo mesto mestu so lani plačevati delavce po so že prej imeli večino del nor-času,.letos pa so uvedli plačevanje m;.ran;h, z letošnjim tarifnim pra-po učinku. Ker ni slo drugače, so vilnikom pa so te še razširil: na uvedli skupinske norme. 2e prvi ostaja dela. Tudi v tem podjetju mesec po uvedbi no« tu so znatno se ae kažejo ugodne posledice no-
OZZ v Dravogradu 1 milijon, železarna Muta 500.000 in ostale gospodarske organ® ari je od
100 tisoč do 700 tisoč dinarjev.
Zastopnik mežiškega rudnika je izjavil, da njegov kolektiv ne more vplačati posojila, ker nima niti sredstev za dokončanje noviih stanovanjskih poslopij. Pohvaliti pa je treba prav posebno koroško gozdno gospodarstvo, ki se je odpovedalo gradnji dveh logamic in vpisalo 5 milijonov dinarjev posojila.	K. M.
pa ni šlo za večje količine in zato ni raziskoval, zakaj je dobavitelj nekoliko podražil ta proizvod.
Gostinska zbornica zagotavlja, da gostinci ne bodo zviševali cen, zlasti ne penzionskih. Cene abonentske hrane se bodo povečale samo za toliko, kolikor je kruh dražji. Zvišali pa so cene v menzi za 450 din, toda v sporazumu z abonenti in okrajnim sindikalnim svetom, ker je bila menza v zadnjih mesecih pasivna.
Cene v krškem okraju
Proti podraževaniu živil
presegli proizvodni plan in tarifne postavke. Komisija za tarifne pravilnike pri OLO je bila mnenja, da norme morda niso realne. Pregled na licu mesta pa je pokazal, da je prekoračenje norm izključno posledica .prizadevanja delavcev in da so norme realne. Znatno povečana proizvodnja nasproti istim mesecem v lanskem letu, je deloma tudi posledica investicij za razširitev proizvodnie, kar pa je bilo pri sprejemanju norm že upoštevano. Indeks pro-
vega načina nagrajevanja. Indeks proizvodnje za prvo polletje kaže porast za 43 odstotkov nasproti proizvodnji lani v istem času. Možnost plačevanja po doseženem učinku vzpodbuja delavce k več” disciplini in prizadevanju za večjo storilnost. To je očito prav tako v podjetju NOVOLES kjer *«> prav tako v prvem polletju presegli proizvodnjo v vseh oddelkih za povprečno 23 odstotkov.
______ ____ Teh nekaj primerov je naijbolj-
jzvodnie v letošnjih prvih šestih ši odgovor vsem tistim podjetjem, mesecih kaže porast za 168 od- kier so ^ se normiranih del hudo ito&ov nasproti proizvodu;! lam otepali in prikazovali nov plačni v istem časa Spričo prostovoljko sistem kat »bič nad delavci«, zaostrene delovne discipline in e	(R)
SLOVENJ GRADEC,. 26. jul. Danes je bila seja upravnega odbora okrajne obrtne zbornice, na kateri je predsednik Lojze Mithans pozval vse obrtnike, naj v današnjem položaju ne zvišajo cen svojih uslug. Sklenili so, da obrtniki ne bodo povišali cen, in ugotovile. da morajo brivci, krojači Ln čevljarji po uredbi plačati fza socialno zavarovanje od osnove 9700 din, medtem ko je njihov povprečni plačni sklad ponekod le 6000 do 7000 din.
Načelnik tajništva za gospodarstvo Zdravko Hribernik je izjavil, da bo okrajni ljudski odbor za te uslužnostne storitve po predložitvi polletne bilance in mesečnih bilanc zmanjšal davek na otsnovna sredstva in pavšalne dajatve ter tako omogoči], da bodo tud.i brivci, krojači in čevljarji delali po starih cenah. OLO bo srtrogo ukrepal proti vsem na-vijalcem cen in jih vsak teden
nadziral. Tov. Hribernik je dejal, da okrajni ljudski odbor pri obrtnikih ne računa na dobiček. Obrtniki so izjavili, da se je material za kovinsko stroko podražil za 100 odstotkov. Trgovci nasprotno trdijo, da prodajajo uvožene kovinske predenete, ki so dražji.
Tajništvo za gospodarstvo OLO v Slovenjem Gradcu je danes določilo cene prg.acneznih živil; tako stane kilogram kruha iz enotne moke 46 din (v Mežici, 2erjavu, Cml in Mislinji 47 din), male bele žemlje 6 din, bosančki (črne žemlje) 5 din, krušna in ržena moka 52 din, pšenična pol-bela moka 79 din, bela pšenična moka 98 din, mast 332 din in olje 335 din.
Na sestanku okrajne gostinske zbornice so gostinci slovenjegraškega okraja sklenili, da ne bodo zvišali cene hrane abonentom.
K. M.
V vseh krajih krškega okraja so sestanki Socialistične zveze in Zveze komunistov, na katerih razpravljajo o zadnjih ukrepih Zveznega izvršnega sveta. — Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov za občino Videm-Krško, so člani obsodili pojave neupravičenega zviševanja cen. Poudarili so potrebo po sestankih potrošnikov, ki naj bolj odločno obsodijo vse take pojave. Na sestankih so govorili tudi o naši trgovini, o odkupu kmetijskih pridelkov ln še o marsičem.
Včeraj je bdi v Brežicah sestanek vseh predstavnikov gostinskih podjetij. Na tem sestanku so razpravljali o tem, kaj je treba storiti, da se cene gostinskim storitvam, predvsem hrani, ne bd povišale. Sklenjeno je bilo, da podražitev hrane ne bo višja, kakor pa znaša dodatek, ki so ga prejeli delavci in uslužbenci. Pravzaprav bo podražitev neznatna. Okrajni ljudski odbor je namreč sprejel sklep, da se gostinska podjetja oprostijo plačevanja lokalnega prometnega davka, toda le pod pogojem, če bodo znižale ceno hrani.
Tudi Obrtna zbornica za krški okraj je dala pobudo za sestanke obrtnikov., kjer bodo razpravljali o cenah za obrtne sto-
ritve. Doslej — razen pri frizerjih — ni bilo opaziti, da bi obrtniki zviševali cene svojim storitvam. Vodilni ljudje na Okrajnem ljudskem odboru poudarjajo, da bo okraj zvišal davek tistim obrtnikom, ki bodo neupravičeno podražili svoje storitve. Nasprotno pa bo pri ostalih obrtnikih njihovo discipliniranost v pogledu cen upošteval pri davčni odmeri.
Okrajni ljudski odbor je že določil naj višje stroške prodaje moke, masti in olja ter stroške pečenja kruha. Od včeraj naprej prodajajo pekarne kruh po 45 dinarjev, pecivo po 6 in 7 dinarjev, medtem ko belega kruha zaenkrat še ni v prodaji. Podeželske pekarne, ki imajo večje stroške pečenja kruha, prodajajo črn kruh po 46 dinarjev. Trgovska podjefja in trgovine na drobno prodajajo krušno moko pa 52 dinarjev, mast in olje pa po 334 dinarjev. Cena govejemu mesu je še vedno 240 dinarjev. Jajca so zadnje čase nekoliko dražja, kar pa je pripisovati manjši ponudbi. Pričakujejo, da bo cena jajcem čez teden ali dva spet padla. Cena novemu krompirju znaša 20 dinarjev. V kmetijskih zadrugah menijo, da bo letošnji pridelek krompirja zadovoljiv in da se bo cena krompirja gibala od 8 do 10 dinarjev.	S. F.
Odpovedi in podstanovalci
Pred nekaj tedni smo v našem dnevniku objavili članek »Javno vprašanje«. Hoteli smo opozoriti na problem pravnega status^ podstanovalca (podnajemnika) z ozirom na to, kako je ta problem rešen v republiški uredbi o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS štev. 19/55).
Danes pa objavljamo odlomek iz razprave »Odpovedi stanovanj«, ki jo je za drugo številko »Pravosodnega biltena« napisal tov. Gojmir Kitek, sodnik Okrajnega sodišča I. v Ljubljani, ki je na osnovi sodne prakse dober poznavalec stanovanjske problematike.
»Novi so v republiški uredbi predpisi o odpovedi podsta-novalcu (podnajemniku). Ti predpisi pa so zaenkrat po mojem mnenju preuranjeni. Prav je sicer, da ima uživalec stanovanja, ki je prostovoljno prepustil sobo podstanovalcu, pravico odpovedati mu. Tudi je prav, da podstanovalec, ki nima pravilnega odnosa do uživalca, ne u živ a nikake zaščite. Toda primerno streho moramo vendarle zagotoviti tudi podstanovalcu. Odpoved brez vsakih razlogov in brez vsake omejitve je gotovo preširoka in utegne imeti nedo-gledne posledice. Izvršilni organ naj torej po odredbi sodišča podstanovalca postavi enostavno na cesto! Da bodo uživalci ta položaj lahko izrabljali po mili volji, o tem je vsaka beseda odveč. Nad vsakim podstanovalcem bo odslej visel Damoklejev meč! Neprestano bo v strahu, da se kako zameri uživalcu in da ga vsak čas lahko požene na cesto. No, če bi bilo podnajemniških sob dovolj, bi bilo to stališče še nekako sprejemljivo. Toda kam bodo šli vsi podstanovalci, ki bodo sedaj dobili odpoved in ki so v stanovanju le še zato, ker doslej za odpoved, ali ni bilo utemeljenih razlogov, ali ker niso imeli možnosti najti si sobo drugod.
Ze pri debati o osnutku republiške uredbe je bilo iz pravniških vrst navedenih toliko utemeljenih razlogov, da je prav nerazumljivo, kako je moglo biti osvojeno to stališče. 'Ni dvoma, da mora biti tudi uživalec zaščiten pred brezobzirnim podstanovalcem. Zato tudi soglašam, da podstanovalec, ki je sam zakrivil odpoved, ne zasluži nobene obzirnosti, zlasti ne na škodo in v breme uživalca. Toda, če se želi uživalec le razširiti v svojem stanovanju, ali prepustiti sobo svojemu dobremu znancu, ali celo doseči le neko gmotno korist, bi vendarle morali tudi podstanovalcu priznati vsaj enako zaščito, kot jo je deležen uživalec proti zasebnemu lastniku hiše. Kadar je odpoved podana podstanovalcu le iz špekulativnih namenov, bi ca sodišče vendarle moralo ščititi, kakor ščiti sedaj v enakih primerih najemnika poslovnih prostorov.«
Oba sestavka zavzemata glede omenjenega problema enako stališče. Tudi napisana sta neodvisno drug od drugega. Problem je ретеб in zato smatramo, da bi bilo umestno tolmačenje teh spornih določil iz navedene uredbe.
0 cenah mesa
Ljubljana,- 26. julija. — Na Trgovinski zbornici za LRS je bil danes plenarni sestanek pod-odseka za živino, meso in mesna izdelke.
Razpravljali so o stanju na trgu z živino, dalje o sklepih sestanka sekcije pri Zvezi trgo-govinskih zbornic (klasifikacija živine, odkupne cene itd.) in o novih predpisih o odkupu in prometu s kmetijskimi pridelki.
Soglasno so sprejeli sklep, da do nadaljnjega, dokler ne bodo izdani novi predpisi o standardih odnosno klasifikaciji, ostanejo vse prodajne cene mesa neizpremenjene.
Protiperonosporna služba
Poročilo z dne 26. julija
Srednje dnevne temperature so se včeraj gibale med 17 in 20° C, na Primorskem pa med 22 in 25' Celzija. Večje množine padavin do 12 mm so zabeležili v jugozahodnem delu Slovenije, na Dolenjskem in Štajerskem pa do 4 mm.
Napoved: Do 27. julija naj četrtič poškrope vinograde v okolici Podgrad je.
Hidrometeorološka, služb* in Kmetijski inštitut
^ čevafaa
DREJ O J E J O :
SERGEJ VOSNJAK
(glavni tn odgovorni urednik) FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo)
1USAN BENKO rznnanja pomikaj
vitlan Rega oruitnra)
STANE LTPAR (Sport)
*a oglasa odgovarja BORIS KRtlAC
m mu
dogodkov
Ženeva in Bonn
Ce se tokrat znova vračamo k minulemu ženevskemu tednu, potem samo v toliko, da se dotaknemo odmevov nanj, odmevov, ki jim v svetovnem tisku še ni konca.
Ocene ženevskih dogajanj bi v glavnem mogli razvrstiti v dve kategoriji: v tisto, kjer se komentatorji sprašujejo — kaj se je v Ženevi zgodilo,, kjer zahtevajo nekaj otipljivega, materialne dokaze uspeha in v ono, kjer ne brskajo toliko po oprijemljivih rezultatih, ampak raje ugotavljajo, kaj se v teh šestih dnevih ob Leman-skem jezeru ni zgodilo.
Teh drugih je veliko več. Pretežna večina je ocen, ki ugotavljajo, da res ni prišlo do ničesar senzacionalnega, da še ni rešitev nerešenih vprašanj, a vendar, da v Ženevi predvsem ni bilo tudi tistega, kar se je v zadnjih letih ponavljalo na vseh konferencah, ki so bile v znamenju štirih. To se pravi, da tokrat ni prišlo do medsebojnega obtoževanja, do togega vztrajanja na lastnih pozicijah, do popolnega nerazumevanja stališča in bojazni drugih, do zgolj propagandnih nastopov.
To se v Ženevi ni zgodilo. Tamkaj so spregovorili v drugem jeziku. Ob Lemanskem jezeru so pokazali, da žele napraviti križ čez metode diplomaci je hladne vojne. In ker so dokazali svetovni javnosti, da to morejo in znajo, zanje tudi ni več vrnitve na staro. Enotna navodila šefov vlad zunanjim ministrom, ki se bodo oktobra sestali v istem kraju, potrjujejo, da žele ohraniti ženevski duh. V Ženevi so se pokazale konture, zaenkrat morda še medle, novega, ne kot doslej razdeljenega na bloke, marveč enotnega sveta, katerega probleme bo mogoče postopno reševati z enotnega aspekta.
Takšno je v glavnem mnenje, ki ga je mogoče razbrati iz ocen večine svetovnega
tiska.
Edini, ki je v tem tokrat za-čuda tako harmoničnem mnenju svetov, tiska ubral drug glas, je bil del zahodnonem-ških listov. Res se je njegov posluh kaj kmalu prilagodil glasovom ostalega zbora, vendar ostal je občutek, da dobro poženevsko razpoloženje kr-ščansko-demokratskemu delu Zah odne Nemčije ne leži.
Tako kot glede drugih, tudi glede Nemčije Ženeva ni dala nekih rezultatov, ki bi upravičevali upanje na skorajšnjo rešitev tega vprašanja. Kaj takega tudi nihče ni pričakoval.
O	nemškem vprašanju bodo v duhu prejetih navodil znova spregovorili zunanji ministri. Vendar ne samo o njem, ampak hkrati tudi o sistemu varnosti pa tudi o razorožitvi.
To pa je tisto, kar je nekatere v Zahodni Nemčiji razočaralo. Razumljivo, Nemčija, oziroma združitev obeh njenih sedaj ločenih delov, je za Nemce primaren problem. Razumljivo tudi, če socialni demokrati izražajo bojazen, da bi varnostni sistem, v katerem bi bili obe Nerr-čiji ovekovečil umetno delitev Nemčije. Manj pa je razumljivo, če Adenauerjev list »Kölnische Rundschau« ob zaključku sestanka štirih piše:
»Ženevska konferenca se je ugodno končala, vendar do nje je prišlo prezgodaj. Samo občutna krepitev zahodnega vojaškega potenciala lahko prisili Sovjete h koncesijam. To je tudi bistvo zunanje politike, ki jo je vodila Nemčija na čelu s kanclerjem Adenauerjem ...«
V tem pa je odgovor na vprašanje zakaj je krščansko-demokratski del zahodnonem-škega tiska nezadovoljen z ženevskimi rezultati.
Nemčija, kjer je prav včeraj začel veljati zakon o prostovoljcih, o prvih šestih tisočih za novo nemško vojsko, Nemčija, katere politika je krepitev vojaške moči, ne verjame v rešitev nemškega vprašanja, če se ho ob njem govorilo tudi o varnostnem sistemu, o demilitariziranem področju, o razorožitvi.
Pretirani optimizem ob ženevskih zaključkih prav gotovo ni zdrav. Verjetno pa je še bolj nezdrav pretirani pesimizem, povolna nevera, da bi bilo znabiti le mogoče priti do združitve Nemčije po tisti poti, ki vodi preko pametnega varnostnega sistema in tudi razorožitve.	E). Benko
TOKIO, 26. Jul. (AP) Japonsko pravosodno ministrstvo Je sporočilo, da bo predlagalo za desetletnico končane vojne na Pacifiku, ki bo 15. avgusta, pomilostitev 579 obsojenih vojnih zločincev. 2e sedaj pripravljajo zahteve vtem smislu, ki jih bodo ®cs!3li ZDA. Velik Britaniji, Avstraliji in Nizozemski, ki so obsodile te zločince.
SaSSARI. 26. jul. (AFP) Predsednik italijanske vlade Segni, ki Je na dopustu na Sardiniji, je Izjavil novinarjem da izid ženevske konference mnogo obeta. Sklepi konference, Čeprav niso dokončni, potrjujejo upanje v Mri
Rutlerjevi ukrepi za preprečenje inflacije izpodbijajo volilne obljube konservativcev
Konec „konservativne11 gospodarske blaginje?
LONDON, 26. jul. (Tanjug) Britanska vlada je napovedala odločne ukrepe, ki naj utrde postojanke narodnega gospodarstva. Ukrepi so v glavnem finančne narave ter so del vladnega programa o pobijanju inflacijskih teženj.
V poročilu, ki ga je podal včeraj v parlamentu minister za finance, je vlada napovedala precejšnjo omejitev kreditiranja nakupov na odplačilo in zahtevala od bank, naj omeje posojila. Obseg investicij se bo skrčil, zasebnim tvrdkam pa bodo svetovali, naj odlože investicije, da bi prenehala nevarnost za devalvacijo funta na mednarodnih borzah na sveto.
Ti ukrepi so se takoj odrazili na londonski borzi, kjer je padla vrednost delnic. Kupec mòr sedaj pri prevzemu blaga namesto 15% plačati najmanj tretjino vrednosti. S tem namerava vlada dolgove in prodajo na odplačilo skrčiti na najmanjše. Ti koraki naj bi zmanjšali nevarnost za razvrednotenje funta.
Butler je povedal, da odslej ne bo mogoče funtov menjati za dolarje ali kako drugo tujo valuto, dokler v »pretirani potrošnji« ne bo napravljen red. Britanska vlada je pohitela s svojimi ukrepi, ker so špekulanti v tujini, v pričakovanju devalvacije, začeli prodajati Robert Butler	funte v upanju, da jih bodo
GRANDVKL GRE POROČAT V PARIZ
Meknes, 26. jul. (Reuter). Francoski generalni rezident v Maroku Gilbert Grandval je po nemirih, ki so izbruhnili ob njegovem prihodu v mestili Marakeš in Meknes, v katerih je bilo ubitih 25 ljudi, odložil svoje potovanje po Maroku. Grandval je sinoči napovedal, da bo njegov obisk Feziu, ki je bil napovedan za konec tedna, preložen. Neredi so nastali zaradi demonstracij Maročanov, ki zahtevajo, da se vrne bivši sultan Mohamed ben Jusef, ki so ga bili pred dvema iatoma odstavili in izgnali na Madagaskar.
Pričakujejo, da se bo Granvald v kratkem vrnil v Pariz, da bo predložil predsedniku Fauru predloge za odstranitev nemirov v protektoratu.
. Ulice Meknesa, po velikosti tretjega mesta v francoskem Ma-
Sredozemska bienala v Aleksandriji
Aleksandrija, 26. jul. (Tanjug). V Aleksandriji so danes odprli prvo bienaio umetnosti sredozemskih držav, posvečen triletnici egiptovske revolucije. Razstavo je odprl predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser ob navzočnosti članov diplomatskega zbora, umetnikov in gostov iz države in tujine.
Razstavljena so dela «Likarjev in kiparjev iz Francije, Grčije, Jugoslavije, Itaiije, Libanona Sirije -in Španije. Iz Jugoslavije sodeluje na bienali 25 slikarjev in kiparjev z 48 deli. Od slikarjev razstavljajo Ljubo Ivančič, Ivo Duičič, Ante Kaštedančič, Milan Kečič, Boris Kobe, Petar Maze!, Miiodraig Protič in Mladen Srbino-vič, od kiparjev ,pa Boris Ana-sta-siijev-ič, Vajin Вак-ič, Dušan Dža-monja, Olga Jančič in Drago Tršar.
Nenapadalni pakt SZ - Japonska?
Tokio, 26. jull. (Reuter). Predsednik japonske vlade Ičiro Flato-jama je izjavil danes, da so med ja poti sk o-sovjetskim i razgovori v Londonu načeli tudi vprašanja v zvezi z nenapadalnim paktom. V japonskih diplomatskih krogih računajo, da utegne sovjetska delegacija v nekaterih stvareh '.popustiti, kar naj bi bilo posledica zmanjšane napetosti po ženevski konferenci. Doslej nobena stran ni odstopila od svojih zahtev, odkar so se 8. junija začeli razgovori.
Zastopniki Japonske in Sovjetske zveze so danes v Londonu nadaljevali razgovore o Sklenitvi mirovne pogodbe.
TOKIO, 26. jul. (AP) Sovjetsko-japonsko združenje je danes sporočilo, da bo v začetku septembra poslalo v Sovjetsko zvezo delegacijo, ki se bo pogajala za razširitev trgovine s Sovjetsko zvezo.
roku, so bile davi .prazne, ker so uvedli policijsko uro.
Generalni prezident Grandvai je danes nadaljeval posvetovanja z maroškimi kaidi. Le-ti so se izjavili proti vrnitvi sultana Ben Jusefa in obljubili pomoč Grandvalu. Grandvai se je posvetoval tudi s francoskimi in maroškimi uglednimi osebnostmi. Drevi se bo vrnil v Rabat.
Zadnja seja zavezniškega sveta
Dunaj, 26. juL (AFP). Zavezniški svet za Avstrijo se bo razpustil jutri tisti hip, ko bodo v Moskvi položili zadnje ratifikacijske listine o avstrijski državni pogodbi. Jutri ob 11. uri bo imel zavezniški svet svojo 249. in zadnjo sejo. Predsedoval bo francoski veleposlanik Seydoux. Seja bo potekala po istem ceremonialu kot vse dosedanje, bo tajna, na koncu pa bodo izdali poslednje uradno sporočilo. Po seji bodo visoki komisarji postili veleposlaniki Pred poslopjem dosedanjega zavezniškega nadzorstvenega sveta bo po seji ob navzočnosti kanclerja Raaba in podkanclerja Schärfa vojaška slovesnost, s katero bodo simbolično zaključili okupacijski status Avstrije. Ob zvokih štirih narodnih himen in ko bodo francoska, sovjetska, britanska in ameriška častna četa izkazale čast, bodo sneli s poslopja zavezniškega sveta zavezniške zastave.
pozneje kupili ceneje. To je zmanjšalo britanske dolarske in zlate rezerve za 237 milijonov funtov.
Težave plačilne bilance pa se dajo po Butlerjevih besedah odpraviti predvsem z ukrepi v državi. Sedaj porabljamo preveč, je dejal. Naše prizadevanje, da bi zvišali proizvodnjo in zboljšali napredek, bo odvisno od našega izvoza. Naše gospodarstvo je v bistvu zdravo, združiti pa moramo vso pozornost in povečati naše konkurenčne sposobnosti, je zaključil Butler.
Po vladnem sporočilu pričakujejo nekateri, da se bo zvišala obrestna mera za posojila. Vlada jo je bila februarja zvišala od 3.5 na 4.5%.
Laburistična opozicija je ostro napadla vladno ekonomsko politiko. Mnogi pravijo, da je po mnenju laburistične opozicije le-ta imela prav, ko je napovedovala gospodarske motnje. Laburisti obtožujejo finančnega ministra, ker je v industriji odpravil več nadzorstvenih ukrepov. »Daily Herald« ugotavlja, da je Butlerjeva finančna politika popolnoma propadla in izraža mnenje, da Inflacije ne bo mogoče obrzdati.
Drevi bo v parlamentu debata o novih vladnih gospodarskih ukrepih.
Avstrijsko orožništvo, ki je doslej spadalo pod ministrstvo za notranje zadeve, so dodelili ministrstvu za obrambo. Orožniki bodo jedro nove avstrijske armade. — Na sliki: oddelek orožnikov-vojakov na dvorišču kasarne.
Oblaki nad Britanijo
OD STALNEGA DOPISNIKA »POLITIKE« IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Ciper: 21. avgusta
Atene, 26. jul. (Reuter). Britanski veleposlanik v Atenah Charles Peake je obiskal danes grškega ministra za zunanje zadeve Stefanopulosa, da bi se pogovoril z njim o dnevu londonske trajne konference o Cipru. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je pozneje sporočil, da se bo konferenca začela 21. avgusta, glede na to, da britanska vlada ne more prej začeti (razgovorov, kakor je želela grška vlada.
LONDON, 26. jul. (Po telefonu). Anthony Eden in Macmillan sta zjutraj obvestila člane britanskega parlamenta o rezultatih ženevske konference. Na zahtevo laburistične opozicije bodo jutri v parlamentu imeli daljšo razpravo o tisti temi. Pričakujejo, da bo premier Eden imel ekspoze o razgovorih šefov velikih sil, toda ne verjamejo, da bo v tem ekspoze ju povedano kaj posebnega novega z ozirom na to, da so širše zunanjepolitične koncepcije konservativne vlade' v glavnem znane.
Laburisti niso zahtevali debate, da bi kritizirah te koncepcije ali ženevske odločbe. Prej bi bilo pričakovati, da bodo pohvalili ene in druge, predlagajoč, da se pomirjenje v svetu izkoristi tudi pod domačim, britanskim podnebjem s tem, da bi se proučile možnosti za zmanjšanje izdatkov za narodno obrambo, možnosti za napredek trgovine z državami vzhodnega bloka itd.
Toda prijetne vesti iz Ženeve, katere sta Eden in Macmillan povedala ministrom, niso izčrpale dnevnega reda današnje vladne seje. Trdijo, da tisto, kar je povedal minister za finance Butler, nikakor ni bilo ugodno slišati. Britanija je zašla v resne gospodarske težave in Butler je opozoril svoje kolege, da bo najtežje šele prišlo, ko se bodo čez deset dni v državni blagajni uredili ra-
Nasilje ml potrebno
V vprašanju Goe je Indijska politika nenasilja povsem realistična
Čas dela za Indijo
New Delhi, 26. juL (AFP). Predsednik Indijske vlade je sodeloval danes v parlamentarni debati o vprašanju Goe in pri tem zanikal vesti, da bi indijska vlada podpirala gibanje »Satijagraha«^ (pasivni odpor proti portugalskim posestim v Goi). Indija želi, da se vprašanje portugalskih posesti reši na miren način.
V indijskem parlamentu so Goi, z vidnimi znaki odobra-sprejeli skl^p indijske vlade, vanja. Kongresni krogi pravi-da bo omejila svoje diplomat- jo, da je med odpovedjo gosto-ske zveze s Portugalsko na ljubja portugalskem predstav-portugalski konzulat v Bom- ništvu v Neri’ Delhiju in resc-bayu in indijski konzulat v lucijo kongresne stranke, ki
se je izjavila proti množičnim korakom za osvoboditev Goe, določena zveza. Obe dejstvi pričata o realističnem smislu indijske vlade, ki, zavedajoč se moči svojega stališča, ne dvomi v končni izid tega vprašanja, ne da bi pri tem pozabila na mednarodne posledice. Uradno podpiranje korakov, ki bi utegnili privesti do nasilja in prelivanja krvi, bi lahko povzročilo zapletljaje v mednarodnih odnošajih, čemur pa se indijska vladfe želi izogniti
Drugi pa, ki so se zbrali okrog medstrankarske konference za osvoboditev Goe, menijo, da so vladni ukrepi premili in, kakor je izjavil V parlamentu zastopnik komunistične partije, niso zadosten odgovor na žaljivo stališče in vojaško nasilje v posestih.
V uradnih krogih pravijo, da s tem, da so zaprli portugalsko predstavništvo v Delhiju, niso odložili rešitve niti spremenili politike indijske vlade, ki bo, kakor je poudaril Nehru, pozdravila in sprejela sleherno portugalsko pobudo za razgovore. Le-ti bi se morali omejiti na vprašanje suverenosti, in ne, kakor zahteva Lizbona, na ureditev razmer v posestih in določitev njihovega razmerja do Indije.
Indijskemu ministrskemu predsedniku Jawabarlalu Nehruju so po vrnitvi v New Delhi dodeiili visoki indijski častni naziv » Bharat Ratna«. Častno diplomo mu je Izročil predsednik indijske republike dr. Rajendra Prasad. — Na sliki: Nehru v razgovoru z grofom Ostrorogovim, francoskim veleposlanikom v Indiji. Dr. Prasad je v črni tuniki, na njegovi desni Je podpredsednik republike dr. Radhakrishnan, na njegovi levi pa kitajski veleposlanik v New Delhiju.
Dulles in U Nu o razgovorih
Za Dullesove izjave je kot običajno značilen pesimistični prizvok, burmanski premier pa je prepričan v uspeh konference
WASHINGTON, 26. jul. (AFP) Po ženevski konferenci se je nevarnost za vojno oddaljila. Konferenca je omogočila, da bodo ZDA in ZSSR reševale spore med seboj v dolgih diplomatskih postopkih, ne da bi bilo nevarno za oboroženi spopad,« je izjavil ameriški minister za zunanje zadeve Dulles na redni tiskovni konferenci.
Nemčija bo gotovo združena, čeprav ne takoj, je dejal dalje, ko je poročal o ženevski konferenci.
Ko je govoril nato o predlogu predsednika Eisenhowerja, da bi omogočili medsebojna letalska opazovanja, je Dulles dejal, da ni čudno, če se Sovjetska zveza še ni izjavila, saj je treba tak predlog dobro premisliti.
Na razgovorih v Ženevi bodo ZDA skušale dognati, če je Kitajska pripravljena odreči se nasilju in če je za ustavitev ognja na področju Formoze.
Kakršnakoli naj bodo nesoglasja med Kitajsko in ZDA, ameriška vlada meni, da jih ne smemo reševati z nasiljem, je dejal Dulles.
Rangun, 26. jul. (AFP). Burmanski predsednik U Nu je izjavil danes, da se ameriški vo-
TAJPEH, 26. jul. (AFP) Davi je s Formoze odpotovalo v Sovjetsko zvezo 29 mornarjev s petrolejske ladje »Tuapse«, ki so jo bile lani zaplenile Cangkajškove sile. Sovjetski mornarji potujejo s posebnim letalom v spremstvu francoskega odpravnika poslov v Tajpehu.
uv
nik: Kii
difelji strinjajo z njim v mnenju, da bi morali najti miroljubno rešitev za Formozo. Na prvi tiskovni konferenci, odkar se je vrnil k tujine, je U Nu poudaril, da so glavne težave za »mirno združitev Kitajske« v kako sklicati konferenco, teri bi sodelovali zastop-Kitajske in Združenih držav Amerike. Izrazil je prepričanje, da ameriški voditelji žele, da bi se ta spor rešil brez vojne. Hkrat; je vnovič izrazil prepričanje, da je »samo vprašanje 'časa«, kdaj bo Kitajska sprejeta v Združene narode.
Glede konference azijskih držav o Formozi in Indokini je U Nu dejal, da je glede tega ukrenil samo to, da je svetoval sklicanje .take konference.
Nova koalicija na Siciliji
Rim, 26. jul. (Tanjug) Ker niso mogli sestaviti ' vlade ene stranke, so se krščanski demokrati na Siciliji odločili sestaviti pokrajinsko vlado v koalier: z liberalci in socialnimi demokrati. Tako so se odločili na pritisk kardinala Ruffinija, ki je demokrščanske politike odkrito opozoril, da cerkev ne bo trpela niti zveze niti sodelovanja z Nennijevimi socialisti. Ruf fini se je včeraj pogajal z zastopniki monarhistične stranke, da bi posredno podprli vlado.
Odstopi v Argentini
Buenos Aires, 26. jul. (AP). Peronisrična skupina v argentinskem predstavniškem domu ;e danes sprejela odstop svatih prvakov in izvolila novo vodstvo parlamentarne skupine. S tem so se odzvali pozivu predsednika Perona z dne 15. julija za reorganizacijo vodstva stranke.
čuni in ko se bo ugotovilo, kako velike so izgube zlatih in dolarskih rezerv Velike Britanije. Primanjkljaj britanske zunanjetrgovinske bilance je narasel na 455 milijonov funtov šterlingov v prvem polletju letošnjega leta, kar znaša po grobem preračunu okoli 200 milijonov funtov šterlingov več, kakor v istem času lanskega leta.
Pod pritiskom evropskih izvoznikov, v prvi vrsti Zahodne Nemčije, Britanija vse hitreje izgublja kupce ln izvaža vse manjše količine blaga. Butler je sinoči v parlamentu dejal, da je položaj resen in pojasnil vrsto resnih omejitev pri kreditiranju potrošnikov, pa tudi industrije, razen tistih, ki direktno doprinašajo k povečanju izvoza. Minimalni primanjkljaj gotovine pri nakupu potrošnega blaga je zdaj dvakrat večji, da bi se omejila kapaciteta domačega tržišča ker kakor je dejal Butler »postajamo doma vse debelejši, v zunanjem svetu pa vse bolj suhi«. V skladu z mnogimi obtožbami in protesti laburistične opozicije, je Butler še enkrat ostal zvest svoji vrlini, da se vešče izogiblje padca v ogenj, da dela vtis človeka, ki z enako mero mirnosti in z enakim hvaležnim izrazom na obrazu zna prikazati uspehe in opravičiti poraze. Nedavno je prepotoval zahodno Evropo pod naslovom radovednega turista, da bi ugotovil zelo neprijetna dejstva, ki so se tu in tam manifestirala, četudi v šalah, o vrednosti britanskega funta. Glede na britansko proizvodnjo v evropskih in drugih državah lahko pričakujemo skorajšnjo devalvacijo funta. Butler je sinoči tudi dejal, da imajo mnoge omejitve na notranjem tržišču v prvi vrsti namen, da s povečanjem zalog povečajo vrednost funta in tako obvarujejo britansko gospodarstvo novih nezaželenih pretresov. Zavestno je tvegal obljube in ugled gospodarske politike konservativne vlade, ki je bila vse doslej prikazovana kakor politika gospodarske ekspanzije in podpiranja privatnega kapitala v znamenju »osvoboditve ljudskega duba«, da bi ta politika obenem z nepričakovanimi težavami neodložljivo zahtevala »štednjo«.
Nocoj je v spodnjem domu v razpravi o včerajšnjih Butlerjevih izjavah laburistični prvak ugledni gospodarski strokovnjak Hugh Gaitskell omenil 6edanje gospodarske težave in gospodarsko politiko konservativne vlade. Laburisti trdijo, da sta Butler in konservativna vlada zavestno varala tako sebe, kakor britanske, volivce obljubljajoč hiter gospodarski razcvet države.	A. Nenadovič
PROTESTI V HANOJU IN SAJGONU
WASHINGTON, 26. jul. (AFP) Predsednik pododbora za uporabo atomske energije ameriškega predstavniškega doma Price je izjavil, da podmornice s »klasičnim« pogonom sodijo v preteklost. Ko je zvedel za izid poskusov z atomsko podmornico »Nautilus«, je price dejal, da se je mornarica odločila, da hodo vse ameriške podmornice kaj kmalu dobile atomski pogon. Ker pa nima dovolj strokovnjakov za atomske podmornice, bo za sedaj morala zgraditi še nekaj klasičnih pddmđrfiie.
Hanoj, 26. juL (AFP). Agencija Nova Kitajska poroča, da je sevemovietnamska vlada poslala protest skupni komisiji za premirje, ker je odklonila dovoljenje za izselitev ljudi, ki so vložili prošnje za vrnitev V Severni Vietnam po 18. maju.
Sevemovietnamski radio pa je poročal, da je vrhovni poveljnik sevemovietnamske vojske general Vo Ngujen Giap protestiral pri mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem proti izgredom, ki so se 20. julija pripetili v Sajgo-nu. V noti pravi, da je »k incidentom nagovarjala tuja klika Ngo Din Dijema«, predsednika južnovietnamske vlade, ter da je bilo neodgovorno ravnanje do članov mednarod-
ne komisije za premirje kršitev ženevskih sporazumov.
Sajgon, 26. jul. (AP). — V francoskih krogih se je zvedelo, da jo nadzorstvena komisija za premirje odklonila predlog predsednika Ngo Din Dijema, naj bi se nastanila izven Sajgona. Dijem je namreč predlagal komisiji, da bi spričo nedavnih demonstracij proti premirju in komisiji ter zaradi nastanitvenih težav, preselila svoj sedež v planinski letoviški kraj Dalat, 240 milj severovzhodno od Sajgona, kjer je bila poletna rezidenca bivšega cesarja Bao Daja. Komisija je najprej soglašala z njegovim predlogom, po demonstracijah pa je spremenila svoj sklep, meneč, da bi bilo to videti kot popuščanje demonstrSHjf j ami.
BLED V SEZONI C
Končno je le prenehalo hladno, deževno vreme, k; smO ga Imeli že skoro vso predsezono In še skoraj mesec dni med glavno sezono. To se je opazilo tako na Bledu, še bolj pa v ostalih krajih Gorenjske, v Bohinju in drugod. Zaradi takega vremena so mnogi turistični uradi odpovedali prihode ali pa vsaj zmanjšali število gostov. Ko pa se je v zadnjih desetih dneh vreme popravilo, se je tudi turistični promet na mah povečal. Vsak dan je prihajalo vse več tujih in domačih gostov, so v nekaj dneh napolnili Bled.
Splošno mnenje domačinov in gostov na Bledu je bilo še vse do zadnjih dni, da je letos obisk slab in da ni pravega sezonskega življenja, kakršnega smo bili vajeni v glavni sezoni. Tako je tudi vse kazalo. Če pa pogledamo v turističnem uradu številke, vidimo, da je bilo v letošnjem juniju na Bledu po 200 do 250 gostov na dan več kakor lani, kar je vsekakor zadovoljivo. Začetek julija je bil proti pričakovanju slab, celo slabši kakor lani, šele z mednarodno regato se je stanje popravilo. Takrat se je povečalo število gostov za kakih 500, sedaj pa jih Je na Bledu okrog 1.500, tako da se vsi obrati polni, le pri privatnikih je mogoče še dobiti ležišča.
HOLANDCEV JE NAJVEČ
Kakšne goste imamo letos? V prvi vrsti so Holandci, ki jih je pripeljal na Bled že do začetka julija samo Touring-club okrog 1.000. Poleg teh je tu dosti Holandcev tudi izven skupin. Omeniti moramo še Nemce in Angleže, ki v glavnem prav tako potujejo v skupinah, mnogo pa je zlasti Nemcev z lastnimi avtomobili, ki potujejo kot posamezniki. Izmed ostalih moramo omeniti še Belgijce, Francoze, Švicarje in Američane, vendar vsi ti številčno znatno zaostajajo za že omenjenimi. Tudi letos prihajajo inozemci v glavnem v skupinah preko birojev, poedincev pa je vedno manj. Hotele »Jelovica«, »Park« in »Krim« so zasedli skoraj izključno gosti, ki so prišli v skupinah, medtem ko imajo »Toplice« več posameznih gostov. Prav gotovo so gosti, ki potujejo v skupinah, socialno šibkejši kakor poedinci. To je tudi občutiti na vsakem koraku. Zaradi tega je promet izven hotela, po trgovinah, nočnih lokalih in zabaviščih manjši, pa tudi življenje ni tako živahno in pestro, kakor smo ga bili vajeni. Nasprotno pa skupinski gosti izredno radi prirejajo izlete v bližnjo in daljno okolico in so navdušeni nad tedenskimi folklornimi nastopi v Kazini.
Ze vsa zadnja leta je opaziti perečo potrebo po povečanju kapacitete Bleda. Pri sedanji zmogljivosti ne morejo biti številne prireditve rentabilne, ni pa mogoče prirediti tudi pogostejših kvalitetnih programov. Ker pa za sedaj še ni mogoča gradnja novih hotelov, bi morali pregledati sedanje možnosti
in usposobiti sobe zasebnikov za inožemske goste. Predvsem bi jih morali opremiti s tekočo vodo.
Večje število diplomatskih limuzin pred hotelom »Toplice« kaže, da se je tudi letos nekaj tujih diplomatov, ki so akreditirani pri nas v Beogradu, preselilo čez poletje na Bied. Teh je letos nekaj manj kakor prejšnja leta. Na Bledu letujejo sedaj turški, italijanski, švedski, grški, nemški, avstrijski, angleški, egiptovski, izraelski in argentinski predstavniki.
Glede ureditve Bleda letos ni pritožb, saj so parki, nasadi, ceste in razna pota urejena, jih pa tudi stalno negujejo in čistijo. Morali pa bi urediti leseni hodnik pri hotelu »Toplice«. Tudi cesto v Želeče bi morali čim-prej urediti.
STRAŽA JE NAJBOLJ
PRILJUBLJENA
IZLETNIŠKA TOČKA
Inozemci prirejajo stalne izlete, predvsem v Bohinj, Kropo in ostalo okolico. Najbolj priljubljena točka je letos Straža, kamor je speljana žičnica. Ta kraj obišče vsak dan po več sio gostov. Velik obisk Straže pa vse bolj zahteva graditev primernega objekta na vrhu. Tudi tujih izletnikov je letos na Bledu dovolj. Sem prihajajo predvsem gosti, ki so na počitnicah ob Vrbskem jezeru na Koroš-
KULTURNI RAZGLEDI
PISMI IZ FRfiHCIIC
3
kem. Tudi stalna avtobusna zveza, ki je bila vzpostavljena lani, letos obratuje. Manj je domačih izletnikov, ki so ob nedeljah in praznikih navadno obiskovali Bled. Turistično društvo skrbi letos bolj kakor prejšnja leta, da bi bili gosti deležni čim več razvedrila in zabave. Vsak teden prirejajo folklorne skupine z Bieda, Bo-
čali promet in privabili domače goste. Za domače je Bled pri
sedanjih cenah res nedosegljiv, v splošnem bi se promet prav gotovo znatno povečal in bi bilo zato koristno misliti na kako restavracijo, ki bi lahko nudila cenejšo oskrbo. Prav te manjka na Bledu. S tem bi se dotok domačih gostov povečal in zasedene bi bile tudi vse sobe privat-
Francozi na svetovnem festivalu dramatike
hinja in Jesenic uspele nastope, 'nikov, ki tujcem ne ustrezajo.
L'ro + lrim no in rtnefntrolo Pri nenoVi -i л	J—_____
pred kratkim pa je 'gostovala tudi odlična skupina »Lado« iz Zagreba. Od srede julija je vsak dan tudi koncert letoviškega orkestra, ki ga sestavljajo člani Filharmonije in opernega orkestra iz Ljubljane. Imeli smo tudi odlične športne prireditve, nekaj večjih prireditev pa še bo. Turistično društvo izdaja letos vsak mesec seznam prireditev in drugih zabav.
KAKO BI PRITEGNILI
DOMAČE GOSTE
Na Bledu stane danes celodnevna oskrba od 800 do 1400 dinarjev. To so cene, ki so nižje kakor cene v Opatiji in Dubrovniku, ne razlikujejo pa se dosti od cen v hotelih in restavracijah v krajih, kjer imajo celoletno sezono. Cene na Bledu niso previsoke za tujce in jih zato tudi ne kaže zniževati, dokler so hoteli polni. Vprašanje pa je, ali se ne bi izplačalo pred sezono in po njej cene čimbolj znižati, da bi na ta način pove-
Pri cenah je še dodati, da morajo blejski hoteli skoraj vse meso in zelenjavo dovažati iz Ljubljane ali drugod, ker so cene za te predmete na Bledu previsoke.
Bled ima letos tudi letalsko zyezo z Beogradom in Ohridom preko letališča v Lescah. Za sedaj vozi letalo samo enkrat na teden in sicer prispe na Bled v petek, odpelje pa v soboto. Ta vozni red ni prikladen niti za službene potnike niti za turiste. Doslej se je še kar precej gostov pripeljalo z letalom, mnogo manj pa jih je odpotovalo. V bodoče bo moral JAT vozni red izpopolniti in povezati letališče v Lescah s takimi zvezami, ki so za Bled bolj zanimive. Predvsem bi prišla v poštev zveza z zahodnimi državami. Ob koncu naj omenimo še pomanjkanje tujih časopisov na Bledu in pomanjkanje nosačev, kar vsekakor neugodno vpliva na razpoloženje gostov.
B. B.
Nihče najbrže ne pošilja na svetovni festival dramatike svojih najslabših ali najšibkejših gledališč. Ta misel se zdi sama po sebi umevna. A vendarle ni. Francozi so na primer poslali na festival najšibkejša gledališča, kar jih menda premorejo. Ob veličastnih gledaliških dogodkih v Theatre Sarah Bernhardt so fran-
gledališč. Gledališki centri na vzhodu, zahodu in dva gledališka centra na jugu skušajo ozdraviti bolezen kulturne centralizacije in posredovati gledališko kulturo tudi podeželju. (Opomba: na tako imenovanem podeželju so tudi mesta z milijon prebivalci!) Pametno je — in francoski vladi je bilo do tega — da se gledališki centri
Zato je bilo upanje vseh obrnjeno v zadnjo predstavo francoskih gledaliških skupin, v Shakespearovo komedijo »Mnogo hrupa za nič«. Predstave še niso odigrali, ko pišem te vrste, a tako kot večino prejšnjih predstav, bo tudi »Mnogo hrupa za nič« francoska gledališka kritika postavila tja, kamor spada. Spada
Trborelfshi ribiči so zgradili
moderno ribogojnico
Ribiči zasavskih premogokop-nih revirjev so bili v težkem položaju, ker so od Hrastnika pa do Krškega in še dalje premogovniki in od njih odvisna industrija postopoma pretvarjali Savo v blaten odvodni kanal. V taki, po industrijskih odpadnih vodah umazani in zastrupljeni vodi, preneha vse življenje; rastlinstvo odmre in z njim tudi drobno živalstvo, ki služi raznim ribjim vrstam za hrano.
Člani ribiškega društva Trbovlje so za to kmalu po osvoboditvi sklenili zgraditi ribogojnico, ki bi jim dajala zarod in mladice plemenitih postrvi, s katerim bi poribili nekdaj bogate, sedaj pa opustošene potoke in vode. Pred tremi leti so kupili jalovo zemljišče na Škofovi riži nad Trbovljami, izde-
lali načrte in začeli graditi. V prostem času so kopali, prevažali tisoče kubičnih metrov materiala, zidali, montirali in se znojili, da bi ustvarili svojo občekoristno zamisel — ribogojnico z vzrej nimi ribniki. Iz naravnega slapa, ki ima poleti in pozimi isto temperaturo in dovolj kisika, so napeljali vodo. V 84 valilnikih valijo ikre, v ribnikih ob zgradbi pa odgajajo zarod in mladice za vlaganje. V nadaljnjih ribnikih držijo matične ribe, v enem pa ribji plevel, ki razkosan služi salmonidom za hrano. 7000 mladih postrvic je dala samo ena zajetna ikmica potočne postrvi, ki z drugimi maticami veselo plava v kristalno čistem bazenu in čaka, do bo prihodnjo jesen odložila še več iker za umetno oplojanje.
Slavnostne otvoritve ribogojnice so se udeležili ribiči, graditelji in njihovi prijatelji, pa tudi zastopniki oblasti in Ribiške zveze Slovenije ter številni gostje. Graditelji, na čelu s predsednikom RD Trbovlje Emilom Finkom, so v svojih govorih poudarjali koristni namen nove ribogojnice in dejstvo, da je zgrajena skoraj izključno s prostovoljnim delom članov trboveljskega ribiškega društva, od katerih sta na primer Emil Fink in Bombek dala 2000 ur prostovoljnega dela, Zupančič 1600 ur in Poznič 1298 ur. Prav tako pridno so sodelovali ribiči iz sektorja Hrastnik — Soba, Bajda in drugi.
V imenu Ribiške zveze Slovenije je pridnim trboveljskim ribičem čestital k doseženemu uspehu univ. prof. dr. Jelačin.
Peter Adamič:	Motiv z Montmartra
coske predstave v Theatre Hebertot podobne Lazarju, ki pobira drobtine z bogatinove mize. In če bi sodili francosko gledališče po njihovih festivalskih predstavah, bi morali zapisati, da je slavno francosko gledališče propadlo.
Ker ni bilo mogoče razumeti, kaj se za vsem tem dogaja, sem se obrnil na tajnika gledališkega festivala Clauda Plansona, ki mi je neslavno sodelovanje Francozov na festivalskih prireditvah razložil takole: »Francijo smo tako kot
K ČLANKU »MNOŽIČNI POGIN RIB SREDI LJUBLJANE
vsi ostali govorniki pa so zahte- druge narode povabili na fecali. da industrijska podjetja stivai. Vilar ni mogel sodelo-zgradijo sedimentacijske bazene vati, ker pripravlja svoj f e sti-
er zvezi s člankom, objavljenim v »Slovenskem poročevalcu« dne 24. julija t. 1., ki je obravnaval pogin rib in ribjega zaroda v Ljubljanici ob priliki čiščenja struge, navaja Vodna skupnost sledeče:
Strugo Ljubljanice je potrebno očistiti — kot je to naši javnosti znano — predvsem zato, da se omogoči odstranitev talnega praga na Spici. Vodna skupnost je v začetku meseca julija pristopila
= Iz naših krajev
Nova opekarna v Krmelju in še kaj
žea VhS,nhahKizpre-*lrTf,eeotjS
Poleg premoga je v Krmelju in okolici tudi precej gline. Zato je začel tamkajšnji ruonik rjavega premoga razmišljati o gradnji opekarne. S tem bi lahko zaposlil še nekaj ljudi, hkrati pa bi nudili rudarjem in ostalim ljudem v okolici za razne gradnje opeko po zmernih cenah.
Opekarna, ki je za sedaj zgrajena le provizorično, je začela obratovati meseca maja. Sedaj ljudje že zidajo s krmeljsko opeko. V prihodnjem letu namerava rudnik novi obrat popolnoma dograditi. Takrat se bo tudi proizvodnja precej povečala.
* * *
Delo krmeljske »Svobode« je bilo v zadnjih mesecih zelo živahno. Igralska družina se je predstavila ljudem z več deli, prav tako pa je zaževil tudi pevski zbor, ki prej ni fonel pevovodje. Sedaj ga vodi tov. Ahačič in je imel nedavno že uspel koncert. Ob Dnevu rudarjev je gostoval tudi v Kočevju. Za prvi nastop -фа se vneto pripravlja godba na pihala, ki jo prav tako vodi tov. Ahačič.
* * *
V	Krmelju je še dovolj premoga. V rudniku so se nedavno pričeli pripravljati za delo v rovu »Majcen II«, odpirajo pa še dve novi jami № sicer »ffinjo I.« in »Hinjo II.«. Zaradi tega so morali pred Časom izsušiti tudi tamkajšnji ribnik. Prostor, kjer je bil le-ta, bodo sčasoma zasuli in na njem uredili lepo nogometno igrišče.
* * *
Ker se je v krmeljskem rudniku povečalo število zaposlenih, je začelo primanjkovati stanovanj. T problem bodo delno rešili s tem, da bodo povišali upravno poslopje za nadstropje m uredili v njem stanovanja. Delati so že začel! pred nekaj dnevi.
Praznik 22 julij so lepo praznovali tudi krrneljski rudaril. Na proslav; v Domu »Svobode« so nastopili pevski zbor. recitatorji in drugi. Slavnostni govor je imel ravnatelj rudnike Jože Heglar.	-jk
V	Dobrepoljah so taborili
Te dni so zaključili taborjenje v Dobrepoljah otroci padlih borcev iz krajev ob Kolpi. Taborjenje j'm Je omogočila Zveiza borcev kočevskjga okraja. Taborili so v smrekovem gozdiču pri Ponikvah in priredili več Izletov v rojstne kraje naših pisateljev
tudi Ljubljano, za zaključek pa so pripravili prebivalcem v Ponikvah in oskrbovancem D'Cma onemoglih kratko kulturno prireditev.	-ar
V	Poljčanah se obeta dobra sadna letina
V	Poljčanah in okolici že • nekaj let sadje ni najboljše obrodilo, letos pa se končno le obeta izredno dober pridelek, seveda, če ne bo posegla vmes toča. Češnje so letos izredno lepo obrodile. Kakor češnje pa tudi drugo sadje bolj pozno dozorelo, saj tremino celo zgodnja jabolka in hruške se ne dozorevajo. Naši sadjarji zaslužijo pohvalo, saj so v pretekli zimi očistila vsa sadna drevesa, pa tudi spomladansko škropljenje proti kaparju so povsod pravočasno pripravili.
E. S.
IZ RIBNICE
Lovska družina Iz Ribnice gradi na Veliki gori lovsko kočo, ki bo do konca avgusta že odprta. V njej bodo soba, kuhinja, hodnik in zavetišče pred dežjem, ki se ga bodo lahko posluževali gozdni delavci in kmetje. Pri gradnji so še lovci dobro izkazali, saj so nekateri opravili nad petdeset prostovoljnih delovnih ur, kmetje pa so priskočili na pomoč z vožnjami in lesem. Tako bo koča, ki bt sicer veljala nad pol milijona din, zgrajena z razmeroma majhnimi stroški. Koča je na lepi razgledni točki in oddaljena od Jelenovega žleba, kjer so izbojevali partizani veliko zmago, le za pol ure hoda.
*
Pred kratkim je tukajšnje turistično Olepševalno društvo preskrbelo precejšnje Število Učnih in praktičnih klopi ter Jih namestilo na kolodvoru in v drevoredu ob Kolodvorski ulici, česar so prebivalci zelo veseli.
T.
k izvajanju teh del. Najprej je zajezila zagatno steno na Spici, še pronicajočo vodo nabirala v bazenu do Prulskega mostu, del vode GradašČice pa je preusmerila po Malem grabnu v Grubarjev kanal in s tem omogočila pristop v strugo. Padec struge Ljubljanice skozi Ljubljano je neznaten in znaša le 0.7 promil. Ugra-jene požarne pregrade pa so ta padec praktično izravnale, V tako nastalih bazenih med pregradami se je pri nizkih vodostajih zadrževal ves ribji zarod in se ni mogel prosto kretati. Po izkopu kinete zaradi izpusta vode iz nastalih bazenov so ribe pritisnile proti izlivu GradašČice, in to zaradi čiste vode, ki doteka v Ljubljanico. Na ta sektor — nekako do Tromostovja, — je bila v glavnem usmerjena akcija pobiranja rib pri osušitvi struge. V spodnjem delu — od Zmajskega mostu pa do zatvornice —, pa je bila zaradi enega metra globoke vode polovitev rib nemogoča. S tem je Ribiško društvo tudi računalo, saj je praktično nemogoče poloviti ribe v toliki meri, posebno ker se pri vsakem dotiku dna voda skali in onemogoči lov. Plast mulja je v tem sektorju debela do 20 cm ln se v njo zateče ves ribji zarod, fekalije v mulju pa so vzrok, da zarod nujno pogine. Z vsemi temi dejstvi sta izvajalec del in Ribiško društvo računala m je delni pogin rib smatrati kot nujno in neizgibno zlo. Vodna skupnost je ribičem pri Izlovu ponudila pomoč, katere so se ribiči tuđi poslužili. V zgornjem toku — torej pri Gradaščici — so polovili vse večje ribe, dočim je bil zarod, ki ga ni mogoče poloviti, obsojen na pogin.
Vodna skupnost poudarja, da je sodelovanje in povezava pri vseh akcijah z Ribiškim društvom tesno in vzorno in da je resnici na Mubo to potrebno tudi priznati. O ^vsaki izmenjav! gladine in re-režima v Ljubljanici in celotni kanalski mreži na Barju ter v dolini Horjulsčice, Je Ribiško društvo obveščeno. Delavci, zaposleni pri melioracijskih delih, pa so pod nadzorstvom strok ovnjaka-ribiča, doslej vedno prenesli ribji zarod v novo strugo, in to povsod, kjer je to bilo izvedljivo.
Nastala škoda na ribjem zarodu In koristi,. ki jih bo imela Ljubljana od izvršenega čiščenja Ljubljanice. se nikakor ne moreta primerjati. Ljubljana bo rešena smradu, barjanski kmet na ne bo več trepetal za svoj pridelek, saj bodo no odstranitvi pragu na Sni-ci ooolavp zmanjšane, na eno desetino. Tzgube. ki so v zvezi z očiščevalnimi deli. neizogibne, pa so napram koristim malenkostne.
Direktor vodne škunnostl: inž. Stane Lapajne
in čistilne naprave, ki bodo zadržale nesnago in strup.
A. S. P.
Slovenski »Priročni leksikon« je pozabil na naše naravoslovce
Težko pričakovani leksikon je končno vendarle izšel. Ko sem jel listati po njem, sem opazil, da so. zdravniki na Slovenskem še kar dobro obdelani. Zaprepasti! pa sem se, ko sem začel iskati zoologe in botanike. Od zoologov sta omejena samo DEŽMAN (zaradi svojega političnega udejstvovanja) ln ERJAVEC (ker ga je obdelal literarni zgodovinar). Zastonj pa iščeš Hadžija, Regena, Zarnika, Grošlja, Seliškarja, Kenka, Zela, Pehanija, Sajovica, Megušarja, Poljanca, Bevka, Kosa, Ponebška, Kuščerja, Polenca, Itd. itd.
Od botanikov sta omenjena samo HACQUET In SCOPOLI (ker sta bila zdravnika) ln JESENKO. Zastonj pa Iščeš Hladnika, Freyer-ja, Blagaya, Vossa, Fleischmanna, Pavlina, Piskernlkovo, Detelo, itd., itd.
Pod zaglavji BOTANIKA ln ZOOLOGIJA, morda tudi BIOLOGIJA. bi moral ta naš leksikon prinesti tudi kratek pregled razvoja teh znanosti pri nas.
ZAKLJUČEK: Zoologov ln botanikov na Slovenskem naš novi priročnik tako rekoč sploh ne pozna.
Kdo Je kriv?
Dr. Mirko Karlin.
val v Avignonu. Če bi že v Parizu prikazal novosti letošnjega repertoarja TNP, bi Avignon izgubil precej svoje privlačnosti. J. L. Barrault je odklonil sodelovanje iz istih, razlogov. Comédie Frangaise je obljubila, da bo v festivalskem času prikazala . v posebnem tednu cvetober svojega programa, a v svoji hiši. Vlada pa je želela, naj na pariškem festivalu sodelujejo vse štiri gledališke skupine, ki se v francoskih provincah borijo za gledališko umetnost. Sodelovanje na festivalu naj bi bilo moralno plačilo za njihovo pionirsko delo. Zavedati se je treba, da je bila do nedavnega gledališka umetnost v Franciji osredotočena v Parizu in da je bilo podeželje tako rekoč brez
•	<•••«» •«••«• »•••*•••••••••••••
•
t Lekarna Prevalje razpi- ;
•	suje mesto farmacevtske- *
•	ga pomočnika z večletno ?
•	prakso. Plača pa uredbi, ;
•	dopolnilna po dogovoru. •
•	Nastop službe 1. VIII. 1955 ?
francoskega podeželja preizku- med pionirske začetke franco-sijo v ognju pariškega festivala.«
Taka je oficialna razlaga.
Poleg štirih pokrajinskih gledališč je Francijo zastopala na festivalu skupina mladih gledališčnikov, ki je zmagala na vsakoletni gledališki prireditvi, ki se imenuje »Tekma mladih gledaliških družin«.
Ti so bili tudi prvi na vrsti.
Igrali so nagrajeno delo Mor-vana Lebesqua:	»Zaročenca
reke Seine« in Thomasa Ot-waya delo: »Benetke so rešene«. Obe predstavi sta bili dokaj prijetni in sveži, a nikakor ne presenetljivi.
Za mladimi je prišla na vrsto »Comédie de Provence«.
Prvo južno središče francoske gledališke umetnosti vodi Gérard Douking, ki sodi med boljše francoske režiserje in scenografe. Zato so njegove predstave zbudile veliko zanimanje. Zanimanje je postalo tolikanj živahnejše, ker je prinesel Douking v Pariz slgvno komedijo angleškega pisatelja Congrèva: »Tako je pač na svetu« in dve francoski novini:
»Sedem na kvadrat« (napisal Charles Galtier) in »Ahilov grob« (napisal A. Roussin). —
A predstave so bile skrajno slabe. Doukingove režije so brez temperamenta, brez iznajdljivosti, brez režijske ustvarjalnosti, igra igralcev pa revna ali površna.
Podoben vtis je zapustila Comédie de Saint-Étienne, ki je igrala Pirandella, in Comédie de l’Est, ki se je pokazala z »Romeom in Julijo«. Ljudje so žvižgali in zapuščali dvorano. Tudi »Zalamejski sodnik«, 'ki ga je igrala Comédie de O’Est ni popravil slabega vtisa.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI ODBOR SZDL
in OBČINSKI KOMITE ZKS RADOVLJICA
Čestitamo k občinskemu prazniku mesta Radovljice
»T 0 B A K«
trg. podjetje, Radovljica
Žetev na Dravskem polja
Leno in toplo sončno vreme v zadnjih dneh je znatno pripomoglo, da so žitarice naglo dozorele. Žetev ječmena je že končana. Pridelek ie bil precej bogat. Tudi rž je dala letos precej velik pridelek. Tako lepega pridelka že skoraj deset let ni bilo. Dobro je obrodila tudi pšenica.	-ko
NKJIEPŠE ILUSTRACIJE
ter v kraje znane iz NOB. Pred- ♦	f nhlm-Mra rpviin пТПУДВГЗа
zadnji dan taborjenja so obiskali ....................“ИЈИ^ЈМ leVIJO »lUVJUUđ«
Čestitajo
vsem delovnim ljudem k občinskemu prazniku
.JULIJU
skega gledališkega življenja na podeželju, ki so vredni vse podpore in vsega upoštevanja, a ne morejo ne po igralski ne po režijski plati predstavljati Francije na tako pomembni mednarodni gledališki prireditvi, kot je II. festival svetovne dramatike. Jože Javoršek
Karneval
V razmeroma povprečnem filmskem sporedu tega tedna je edina svetla točka novi Fernan delov film »Karneval«. Toda tudi za ta film moramo že takoj v začetku zapisati, da je sicer soliden, mestoma celo nadpovprečen, vendar smo gledali Fernandela že v boljših filmih, četudi je tudi ta film režiral »specialist za Fernandela« režiser Verneuil. Odlika tega filma pa je brez dvoma poleg že znane Fernandelove igre v še dokaj duhovitih in briljantnih dialogih, ki jih je napisal akademik Marcel Pagnol.
Karneval je v bistvu moraliteta, saj na koncu sam Fernandel pravi: morala te zgodbe pa je taka... V kratkem bi označil ta film tako: centralni problem: ro-gonosec ali prevarani soprog, tema torej, stara toliko, kolikor sta stara človeštvo in komedija. Kraj dogajanja:	običajna francoska
provinca, konkretim Aix en Provence. Cas: sedanji. Razplet: Fernandel v bistvu ni bil rcgonosec, temveč je samo odigral burko na račun svoje žene v grotesknem stilu. In morala: vsi smo bolj ali manj rogonosci, pa si tega ne upamo priznati, čez vse to pa je vendarle najvažnejša ljubezen. Torej resen konec, četudi film med svojim dogajanjem obeta kar malce lascivno burko, ki pa vedno ostaja v mejah francoskega okusa in mere. Skratka, dober film, ob katerem se skozi smeh ob koncu resno zamisliš nad življenjem in njegovimi problemi. Kljub vsemu temu pa smo Fernandela videli že v boljših filmih, toda za trenutni filmski repertoar, kot smo že zgoraj zapisali, vendar prijetno presenečenje.
Film je nabavilo podjetje za izposojanje filmov Morava iz Beograda.	D. 2.
Pogumen bol Lassie
V reklamnih oglasih za ta film, ki ga je distributiralo slovensko podjetje Vesna, sta kot glavna igralca navedena Elizabeth Taylor in Lassie. Vrstni red igralcev pa je bilo treba zamenjati- tako, da bi bil pes na prvem mestu. Res, spet vidimo Lassie in spet lahko rečemo kot pred leti, da je najboljši igralec v filmu. Saj je vseeno, če se sedaj imenuje Bill in vseeno je tudi, če film, v katerem jo vidimo rasti iz majhnega, v divjini zapuščenega psička v velikega, lepega, pogumnega psa, ni tako dober, kot je bil prvi. »Lassie se vrača« je pač nastal po lepi Knightovi mladinski povesti, sedaj pa je bil scenarij napisan zaradi Lassie, ki so jo mladi in veliki obiskovalci filmskih predstav še in še želeli videti in občudovati.
Čeprav je zgodba ponekod šablonska in dokaj povprečna, je v filmu veliko lepih mest. S prav disneyevskim občutkom za življenje malih živali spremlja kamera prve tedne Billovega življenja, njegovo prijateljstvo s srnico, medvedom in vranom in njegovu prvo srečanje z ljudmi. Med njimi si najde veliko prijateljico v mladi, še dorašgajoči deklici, ki jo ljubko igra sedaj že slavna filmska lepotica Elizabeth Taylor. Seveda mora od nje in seveda se tudi vrne nazaj k njej. Le tu sl je režiser postavil veliko in pomembno vprašanje vojae, ki e svojimi grozotami še iz plemenitih psov naredi spet divje živali. Treba je mnogo dobrote in razumevanja, da 4e c£vji instinkti spet umirijo.
Vsekakor pa bo lepa Lassie, ki Ji v tem filmu pomagajo »igrati« že njeni potomci, zavzela eno prvih mest med »filmskimi igralci« iz živalskega sveta. Kdor jo je enkrat videl, je ne bo pozabil tako kmalu.	S. A.
Indijanske zgodbe F. COOPRA
РШУШШ0 M ©И0КШ1ЕС Riše miki muster j
RAZPISI
4- Toda Lisjak je stopil v sredo svojih bojevnikov In iih za silo pomiril. Nato so se zbrali k posvetovanju, ki ie trajalo dolgo v noč. Ujetniki so medtem preživ-lijii strašne ure. Navsezgodaj zjutraj pa so se Mingi odpravili na pot. Večina jih je krenila proti Fort Wil-lijmu. Lisjak pa je izbral šest krepkih mož za spremstvo ter odvedel ujetnike v nasprotno smer.
50. Major je nekaj časa upal, da jih vodi k francoskemu generalu Montcalmu, toda kmalu je moral opustiti to misel. Da bi zvedel za njegove namene, se je zato približal Lisjaku in dejal: »Ce bi Lisjak vrnil belolasemu Munroju njegovi hčeri, bi bil bogato poplačan.« Toda Lisjak ga je zavrnil: »Videl boš, kaj stori moder poglavar. Tvojih svetov ne potrebujem, zato molči.«
51. Lisjak je jezdil na čelu sprevoda, zato ni mogel ves čas opazovati svojih ujetnikov. To je izkoristila Cora in od časa do časa neopaženo nalomila kakšno vejico ter tako zaznamovala pot, po kateri so jih gnali. Toda ko je z istim namenom izpustila rokavico, jo je eden izmed Mingov brž pobral ter Cori divje požugal s tomahavkom. In poslej jo je ves čas nadziral.
ŠE NEKAJ
žlezne drogove je kradel
:o noč v teh dneh se je Štancer ar iz Polja pri Ljubljani ‘Cii, da bo uresničil svoj že sklenjeni načrt. Vpregel je a in se odpravil proti Zgoreli Kašlju do nekega kozolca, je imel neki posestnik sprav-. dva železna drogova, po 8 ov dolga. Ker je vedel, da kozolcu priklenjen pes čuje tega potolažil z mastno ;o. Medtem ko je pes obiral : je nemoteno odnesel drogova
na voz in s konji zapeljal čez posejane njive. To je storil z namenom, da zabriše sled. Nemalo je bil presenečen, ko so nekaj dni zaitem prišli po ukradena drogova varnostni organi. Najprej je tatvino tajil in šele, ko so mu jo dokazali, je svoje dejanje priznal.
Morda nd odveč, če povemo, da se je Cerar že dlje časa potikal okrog v brezdelju, čeprav je še mlad in za delo sposoben.
Tio.
ODGOVORI na VPRAŠANJA
V A. LJ.
■ iirašanje:	Ali lahko postane
Zveze borcev mati, ki je žr-aia dva sinova v NOV? lgovor: Ta primer je za mater vomen dokaz njene velike pod-; e NO gibanju, posebno če je -ud sinov v partizane oziroma O V odobravala. Osnovna or-;	. zacija ZB pa mora po pra-
-1 vsakega, ki je aktivno pod-; al NO gibanje, sprejeti za čla-razen če nima prav tehtnega iisleka proti temu, o čemer je u pristojna odločiti.
A. Kostanjevica prašanje: Proti drugostopni od-;oi o odmeri dohodnine ste se tožili na vrhovno sodišče, ki je očbo o odmeri davka za leto razveljavilo, nakar je uprava za dohodke izdala zopet odločbo c od . . davka v enaki višini,
. rvotno. Tudi proti tej od-’ >co. ste se pritožili na komisijo davčne pritožbe, drugostopna >čda pa pravi, da proti njej •-•dni upravni poti ш pritožbe, ašate, kam se Vam je obrniti .. spremembe te odločbe, s j:o niste zadovoljni?
>dgovor: Proti odločbi komisije davčne pritožbe imate pravico 'žiti s tožbo upravni spor v 30 ' po prejemu odločbe. V tožbi darite. da se uprava za do-; :ike ni prav nič ozirala na sod-s katero je bila odločba o • apri razveljavljena in je bilo ’ : avi za dohodke natančno predino, kaj vse ima upoštevati v 'i odločbi in v kateri smeri jo a ev. spremeniti, cs je. da po upr atoli poti proti Jčitvi komisije za davčne pri-зе nimate nadaljne pritožbe, pa imate pravico, da ponov-sprožite upravni spor.
fc M. Ljubljana
vprašanje: Ali se sme odpove-- ■ gospodinjski pomočnici, ki je ‘ nastopu službe izjavila, da je z ava in sposobna opravljati vsa § 'podinjska dela, če je že po 4 i -h obolela in ste izvedeli, da noseča, česar Vam pa ob na-* pu službe ni povedala?
Odgovor: Ker je po uredbi o ovedi zaposlovanja žen in mladine pri določenih delih izreč-prepovedano noseči ženi, ki je v delovnem razmerju, odpovedati s-užbo ter je zasebni delodajalec, noseči ženski službo odpove, c • o kazniv, zaradi prekrška do 10 v č din. odsvetujemo da hišni ? noćnici odpoveste službo, najsi Vam je nosečnost zamolčala; od sprejema v službo je namreč že ? i-1 eklo pol drug mesec.
K. K. Celje
Vprašanje: Ali se všteje 3-dnev-
n: dopust, ki Vam je bil dovoljen od materini smrti, v redni letni
odmor?
Odgovor: Dopust, ki Vam je bil dovoljen po zasebnem poslu, ne šteje v redni letni dopust. Tudi za delavce in uslužbence gospodarskih organizacij se namreč uporabi j a določba zakona o državnih uslužbencih, po kateri sme neposredni starešina dati uslužbencu ali delavcu v opravičenih primerih plačan izredni dopust za zaseben posel do 7 dni. Sicer pa takega dopusta že zato ni dovoljeno šteti v redni dopust, ker je ta namenjen oddihu.
P. A. Litija
Vprašanje:	Ob	koncu avgusta
1933 pa do srede maja t. 1. ste bili v gospodarski organizaciji zaposleni honorarno. Prejemali ste po 5.500 din honorarja na mesec za 3-umo delo na dan. Ali imate pravico do deleža iz dobička?
Odgovor: Mnenja smo, da ste s honorarjem, za katerega ste se bili pogodili, za Vaše delo plačani. Sicer pa predpisi določajo, da se honorarji št pred ugotovitvijo dobička iz celotnega dohodka podjetja izločijo.
G. J. Škofljica
Vprašanje: Kdo mora podpisati
pogodbo o najemu stanovanja za šolsk#ga upravitelja v vasi?
Odgovor: Ker je v pravilniku o dodatkih v naravi učnemu osebju na vasi določeno, da mora občinski ljudski odbor preskrbeti Šolskemu upravitelju stanovanje, mora po našem mnenju občinski LO stanovanje za šolskega upravitelja najeti, torej tudi podpisati pogodbo o najemu. Seveda pa se mora Šolsfka upravitelj z nadetim stanovanjem tudi strinjati.
Z. E. Maribor
Vprašanje:	Ali se lahko vpiše
abfoTvent 6 razredov gimnazije in t letnikov železniške prometne
šole na visoko šolo, in na kakšne oddelke se lahko vpiše?
Odgovor:	Dovršena železniška
prometna šola, ki pa ima 4 letnike, šteje po odločbi o stopnji šol za popolno srednješolsko izobrazbo. Po Odloku Izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine o vpisu učencev srednjih strokovnih šol na fakultete z dne 17. 5. t. 1., se absolventi železniške prometne šole lahko vpišejo na Ekonomsko fakulteto, v Ljubljani na Pravno-ekonomsko fakulteto.
Svetujemo, da še sami pregledate omenjeni odlok, ki je bil objavljen v Zveznem uradnem lastu štev. 26 od t. 1.
Zaradi vpisa na fakulteto se zanimajte pri dekanatu fakultete.
F. S.
Vprašanje: Ali je pravilna odmera davka od parcele v izmeri 1.290 m*, ki je v površini 100 m2 zazidana, 4.990.— din?
Odgovor:	Davek od zemljišča
(dohodnina od kmetijstva) se odmerja po katastrskem donosu. Ta pa je odvisen od kulture zemljišča, po kateri je tudi določen bonitetni razred, ki je osnova za določitev davka. Zato svetujemo, da se zanimate pri* katastrskem uradu, koliko znaša ta donos in eventualno sprožite revizijo katastrskih podatkov, če dejanski donos ni v skladu s katastrskim. »Vzajemnost«
Vprašanje: Vprašujete, po koliko letih se zaradi neuporabe vknjižba občinskega kolovoza preko Vašega zemljišča v zemljiški knjigi avtomatično izbriše. Kolovoza se ne uporablja že od leta 1887 naprej in dotični svet vseskozi uživate (kosite. sekate grmičje in čistite na progi kolovoza rastoče sadno drevje, ki ga je posadil Vaš prednik.
Odgovor: Po teh podatkih ni dvoma, da je svet. po katerem poteka občinski kolovoz, javen svet, t. j. splošno ljudsko premoženje. Kot tako je vpisano tudi v zemljiški knjigi dn evidentirano v katastru. Gre torej za to, če ste ta svet priposestvovali. O tem pa ne more biti govora, ker se takega zemljišča sedaj ne more več pri-posestvovati. Upravni organ Vas bo mogoče pozval, da sadno drevje odstranite, kar pa je samo od sebe zrastlo. bo pa sam odstranil. če je kolovoz le še potreben. Sicer tudi ne boste mogli uveljaviti pravice kot dobroverni posestnik. Tožbo na priznanje Vaše lastnine na tem svetu odsvetujemo.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA
Ponovno prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku 30 din (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo.
Kupon
ca pravno posvetovalnico S. o »Odgovori oa vprašanja«
Nova žrtev Soče
V	nedeljo popoldan je pri kopanju v. Soči utonila 12-letna Silvana Kračar. Starši ne pustite, da se vaši otroci kopajo brez varstva v deroči in nevarni Soči. -jp
V	avtobusu je umrl
Anton Sturm iz Slovrenca v Goriških brdih se je napotil z avtobusom v vipavsko bolnišnico. Na prelazu v Vrhovljah ga je nenadoma obšla slabost. Kljub takojšnji pomoči, ki so mu jo nudili potniki, je umrl. Zdravnik, ki je takoj prišel na kraj dogodka, je le še ugotovil, da je nastopila smrt zaradi kaverne na pljučih in notranje krvavitve.	-jp
Tragedija v domu onemoglih v Gradišču
Preteklo nedeljo popoldan se Je v domu onemoglih v Gradišču pri Prvačini pripetila neslutena tragedija. 74-letni oskrbovanec doma Alojz Dean je iz neznanega vzroka nenadoma napadel oskrbovanca Viktorja Renerja in ga z nožem močno vrezal v glavo. Zatem je stekel v prvo nadstropje doma in se vrgel skozi okno na dvorišče. kjer je obležal mrtev. -Jp
Strela je udarila
V	ponedeljek popoldan Je bila
nad Črnomljem in okolico huda nevihta. Ko je nevihta dosegla vrhunec, je strela udarila v hišo kmeta Malešiča v Tuševdolu pri Črnomlju. Nastal je požar, ki je do tal upepelil hišo. V nedeljo pa se je med nevihto vsula nad Metliko toča, ki je uničila vinograde in polja.	K. J.
Smrtna avtomobilska nesreča v Škofji Loki
V	ponedeljek 25. julija je skozi
Škofjo Loko vozil kamion šofer Inko Eržen. Šofer, ki je med vožnjo popravljal trobljo je s kamionom zavil preveč v leto stran ceste, po kateri je neka mati v vozičku peljala poldrugo leto starega otroka. Kamion je zadel ob voziček, zaradi česar je iz njega padel otrok, kateremu so kolesa težkega vozila zdrobila obe nogi. Otrok je bil* zaradi hudih poškodb na mestu mrtev.	D. G.
Tatovi koles za zapahi
Danijel Pavičič in Milan S. sta bila zaposlena v Litostroju, kjer sta prejemala dobro plačo. Nekega dne sta se dela naveličala, in sklenila, da gresta »čez lužo«. Prišla pa sta le do meje, ker jih je nenadoma postalo strah. Vrnila sta se v Ljubljano, kjer sta izpred kina Soče ukradla dve zaklenjeni kolesi. Spretno sta jih odklenila in se hotela odpeljati proti domačemu kraju, do koder pa nista prišla, ker sta prej priromala v zapor.
Tudi Lado Ledinščak je priromal iz Sestrunca v Ljubljano, da bi kradel kolesa. Ze prvi dan po njegovem prihodu je priromal vse mesto, da bi našel priložnost za tatvino koles. Sreča se mu je nasmehnila pozno zvečer v gostilni »Krim« na Dolenjski cesti. Nekaj časa je v njej popival, potem pa šel na posel. Iz dvorišča sosedne hiše je ukradel moško kolo, vredno 36.000 din. sedel nanj in se peljal samo nekaj metrov, ker se je znašel v rokah varnostnih organov. Tem je rekel, da kolesa ni nameraval ukrasti, temveč le izposoditi. Kdo naj mu to verjame?
Kaže, da je Slovenija, posebno pa še Ljubljana, najbolj pripraven kraj za tatvino koles. Tudi Zoran Nešovič se je pripeljal celo'iz Srbije v Ljubljano, da bi prišel poceni do koles. Nekega večera je skočil čez ograjo v Tavčarjevi ulici пч dvorišče Radia Ljubljane. Od tu se je mislil odpeljati na nijem kolesu, kar mu je preprečil nočni čuvaj. Varnostni organi so našli pri Nešoviču neko svetilko za kolo, znamke »Balaco«. za katero se domneva, da jo je ukradel v Ljubljani ali pa v Mariboru.
ŽE DANES POPOLDNE v prodaji v Ljubljani
TEDENSHi
TRIBUNA

V današnji številki
»Potopis iz Bombaja«
... in v naslednji številki novi podlistek:
»Bila sem vohunka«
Kupimo
4 bate
velikost 69—69,5 mm za »OPEL-KADETT«
TOKO - Domžale
Proti pegam uporabljajte specialno kremo Pegesan. Dobi se v
drogerijah.
»RIIVEVIEL« ZA TREPALNICE. ZA PLANINE VITAMINSKA ZDRAVNIŠKA KREMA »EVELINE« — preprečuje sončne opekline, hrani in čuva kožo pred gubanjem, koža lepo potemni.
Po britju samo
.'Pouh.V.ous'
kvalitetna krema
Uporabljajte najboljšo domačo pijačo »MOSTIN«.
Priznano sredstvo »REDIN« Vam sigurno in uspešno zredi prašiča.
»TOXIT« — mrčesni prašek, Vam uniči vse vrste mrčesa: molje, stenice, ščurke, mravlje, bolhe, komarje, živalske zajedavce in rastlinski mrčes. Zahtevajte samo »TOXIT«.
Le »CISTEN« Vam uspešno odstrani z obleke madeže masti, olja, znoja, kolomaza. Itd.
Le klorofil ima to lastnost, da odvzema neprijeten duh in zdravi kožo. Zato uporabljajte predvsem za kopeli nog le SILVA-SOL, ki vsebuje klorofil.
Kjer je potrebna snaga,
edino vam pomaga.
»FLEX« je nenadomestljivo sredstvo za Čiščenje vseh vrst mastnih madežev. Zahtevaj v tvoji trgovini »FLEX«.
Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli! Desinficira, krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju »JELA« soL
PREDAVANJA
Oddelek za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole Univerze v Ljubljani in Društvo rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov LRS v Ljubljani, prirejata metalurško zborovanje, ki bo v petek, dne 29. julija 1955, ob 9. uri v prostorih Oddelka za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole v Ljubljani, Aškerčeva 32 — predavalnica št. 206.
Predaval bo dr. John P. Nielsen, profesor ln predstojnik metalurškega oddelka Univerze New York.:
1.	o nastanku kristalizacijskih kali,
2.	o tltanu ln titanovih karbidih.
poleg tega bo podal referat prof.
dr. Ing. M. Žumer: »O kosleseen-ci ’ kristalnih zrn«, prof. Ing. C. Rekar: »O visokovrednih betonskih jeklih, utrjenih z bakrom«.
Vabimo na to strokovno zborovanje.
UMRLI
RAZPIS
Kmetijska zadruga DragatuŠ r a i p i s uj e . mesto poslovodje za trgovino mešanega Maga, 3d.
bi obenem opravljal tudi uprav-nišike posle KZ.
Pogoji: izučen v trgovski stroki s prakso, po možnosti verziran v upravni (pisarniški) in kmetijski stroki. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom vložite pri upravi tukajšnje zadruge do 15. avgusta 1955.
OBVESTILA
RAZPIS LICITACIJE
Na podlagi Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Ur. list LRS štev. 17-55) razpisuje Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS
PRVO JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih in obrtniških del za preureditev in nadzidavo Bolnice za kostno TBC v Šempetru pri Gorici. Licitacija bo dne'28. avgusta 1955 ob 9. uri v sejni dvorani Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS v Ljubljani, Zupančičeva ul. 3-1.
Predračunska vsota za popolno dovršitev znaša 91,847.608 din.
Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu, v obsegu ca 51,000.000 din je 31. ХП. 1955, rok za izvedbo preostalih gradbenih del v letu 1956, v obsegu 40,847.608 din je 30. junij 1956.
Višina varščine znaša 0.4% predračunske vsote in se mora priložiti ponudbi.
Ponudbe morajo biti opremljene skladno s predpisi Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS št. 17-55).
Ponudbe se bodo sprejemale do zgoraj navedenega začetka licitacijske obravnave.
Projektni elaborati in splošni pogoj! bodo interesentom na razpolaga od 30. VH. t. 1. dalje in sicer na sedežu investitorja (soba 36).
Investitor:
fivet za zdravstvo in socialno politiko LRS
PUTNIK SLOVENIJA
DUNAJ — v času Jesenskega velesejma bo organiziral PUTNIK več avtobusnih potovanj na Dunaj. Prijave že sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA.
OGLED BENETK IN TRSTA s posebno turistično ladjo Burja. Vsa prehrana in prenočišče na ladji. Ogled mest pod strokovnim vodstvom. Prijave sprejemajo vse poslovalnice do 15. avgusta.
VELESEJEM V CELOVCU — naprošamo vse izletnike, ki so se p rij avili za avtobusni izlet v Celovec, da nam nemudoma dostavijo ev. manjkajoče dokumente za potni list.
PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral v soboto, 30. VH. dvodnevni avtobusni izlet preko VRSlCA v TRENTO. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. Udeležite se izleta, ne bo Vam žal! Lepota TRENTE in udobna vožnja po alpski cesti preko Vršiča Vas bo navdušila»
»UNION«:	francoski film »Karneval«. Tednik:	Film. novosti
št. 30. Predstavi ob 18. ln 20. V glavni viogi Fernancei. »KOMUNA«; angi. film »Preganjen do smrti«. Teanik. Predstavi ob 18. in 20. V glavni vlogi: Kieron Moore in Elizabeth Sellars.
KINO »VIC«: amer. barvasti film »Pogumen kot Lassie«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. V glavni vlogi Elizabeth Taylor in Lassie.
»SLOGA«: amer. film »Rdeča reka«. Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20.15. Ob 1Ò. je matineja istega filma. V gl. vlogi Mon-gornery Clieft.
»S OCA«:	ameriški barvasti film
»Pogumen kot Lassie«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20.
V gl. vlogi Elizabeth Taylor in Lassie. Prodaja vstopnic v vseh petih kinematografih samo od 15. dalje zaradi letne sezone, za matinejo pa od 9. dalje.
LETNI KINO »BE2IGRAD«: angl. film »Preganjen do smrti«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
DOM JLA - LETNI: amer. barvasti film »Blago kralja Salamona«.
»ŠIŠKA«: ameriški film »Ljubezen na bojišču«. V glavni vlogi Humphrey Bogart in Junr Ally-son. Režija: Richard Brooks. — Predstave ob 16, 18. in 20. — Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: mehiški film »Rio Escondido«. Tednik. V glavni vlogi Maria Felix, Carlos Lopez Moctezuma in Fernando Fernandez. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Usoda neke ljubezni«, ob 20. V četrtek isti program! Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
»SVOBODA« ŠENTVID:	italijan-
ski film »Rim ob 11. uri«, ob 18. in 20. V četrtek isti program! VEVČE: nemški film »Jaz in moja žena«. V četrtek isti program!
ZADOBROVA: angl. film »Ulični vogal», ob 20. V četrtek zaprto! DOMŽALE: francoski film »Hudič v telesu«. V četrtek isti program!
KAMNIK: ameriški barvasti film »Imel sem sedem hčerk«.*
V	četrtek isti program!
BLED: jugoslovanski film » Anicini časi«, ob 18. in 20.30.
V	četrtek isti program! BREZICE — MESTNI: italijanski
film »Bandit Musolino«.
V	četrtek isti program! BREZICE »DOiM«: angleški film
»Tako se ne umira«.
V	četrtek isti program!
NOVO MESTO »KRKA«: avstrijski film »Zapeljive zvezde«.
V	četrtek isti program!
KRANJ »STORŽIČ«: brazilski film
»Razbojnik«, ob 18. in 20.
V	četrtek ameriški barvasti film »Poženi Joe«, ob 18. in 20.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barvasti film »Konec sveta«, ob 20.
V	četrtek zaprto!
JESENICE »RADIO«: jugoslovanski film »Milijoni na otoku«, ob 18. in 20.
V	četrtek isti program!
JESENICE	»PLAVŽ« :	ameriški
barvasti film »Bagdadski те-vež«, ob 18. in 20. V četrtek zaprto!
Žalostni sporočamo, da je umrla naša draga in ljubljena mama
ANA ŠKRK
vdova Peršolja roj. Vevar
Pokopana bo danes, 27. julija 1955 ob 5. uri popoldne v Goričah pri Golniku.
Mož Stanko, hčeri Ivica in Olga ter ostali sorodniki.
RADIO
SPORED ZA SREDO Poroffa:	S.05,	6.00,	T.00,	12.30,
15.00, 17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska. 6.35 Domači napevi. 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame. 7.30 Pisan drobiž za pionirje. 7.45—8.00 Prijetne melodije. 12.00 Danilo Svara: Tretja simfonija. 12.45 Zabavna glasba vmes reklame. 13.00 Kme-
tijski nasveti - Inž. Rado Sturm:
julija nenadoma preminula tova-
rišica
ANA ŠKRK
aktivistka in vojna vdova Zvesto aiktivistiko narodnoosvobodilne borbe, ki je žrtvovala vse
O nastanku in preprečevanju ran na drevju. 13.10 Z glasbo v dobro voljo. 14.30 Za gospodinje. 14.40 Srečko Piškur Igra skladbe, prirejene za harmoniko. 15.15 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Giovani Verga: Psica. 16.20 Koncert orkestra Sloven-
Š0LSTV0
svoje sile za osvoboditev, bomo ske filharmonije, dirigent Jakov
-,---j ~	Cipci, solista Monique de la Bru-
chollerie. Sergej Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo. Ottorino Respighi:	Rimski vod-
njaki. 17.15 Plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Družinski pogovori — Prof. Ivan Tominc: Spoznavajmo ln nabirajmo zdravilna ze-
■--------------------------------lišča. 18.10 To in ono iz arhiva
Nepričakovano nas je zapustila slovenskih narodnih pesmi. 18.45
obranili v trajnem spominu.
Pogreb pokojne bo v sredo. 27. julija ob 17. uri na pokopališče v Goričah.
Vse člane množičnih organizacij v Goričah vabimo, da jo spremijo na zadnji poti.
DIIEVIIE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 27. julija: Natalija
Četrtek, 28. Julija: Zmagoslav *
27.	julija 1941 se je začel oborožen partizanski upor v Liki.
*
Na današnji dan leta 1841 je padel v dvoboju veliki ruski pesnik in pisatelj Mihail Lermontov. Popularnost mu je prinesla oda, posvečena Puškinu ob njegovi smrti, v kateri ie napadel dvorsko družbo. **»*.di te pesmi so ga kazensko premestili na Kavkaz. Kmalu je portal naj večji pesnik napredne ruske družbe.
*
28.	julija 1897 Je ‘i—irr> slovenski pripovednik Janko Kersnik, v svojih povestih in novelah je zajel slovenske narodne In socialne motive, najrajši pa je slikal življenje izobraženega malomeščanstva, tedanje politično življenje in trdo kmečko življenje.
*
38. 7. 194« Je umrl eden največjih slovenskih slikarjev novejše
dobe — Ferdo Vesel. Zapustil je mnogo umetnin:	pokrajinskih
slik, portretov In prizorov iz življenja slovenskega ljudstva, predvsem belokranjskega.
SEMINAR ZA UČITELJE
ESPERANTA
Sporočamo vsem kandidatom, da se prične seminar esperanta v ponedeljek, L avgusta, ob 8. url v Ljubljani v prostorih VI. gimnazije, Šubičeva ul. 1. Seminar bo trajal do 25. Vm. ln bo podana materija lz gramatike, konverzacije, prevajanja, zgodovine in literature, ob zaključku bodo Izoiti In bodo prejeli kandidati diplome.
Tisti tov. učitelji ln profesorji, ki so bili zadržani julija, se lahko prijavijo v avgustu.
Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva 7 tel. 21-880
ELEKTRO TRBOVLJE
sprejme
saldokontista
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku.
Pogoj:	dovršena nižja
srednja šola in najmanj 3-letna praksa v računovodstvu.
ELEKTRO TRBOVLJE
nadvse ljubljena
IVICA KOPAČ mlinarjeva
Pogreb bo v četrtek, 28. t. m. ob 8. uri zjutraj iz Medna št. 2 na pokopališče St. Vid nad Ljubljano.
Medno, 25. julije 1955.
Oče Jakob, mati Marija, bratec Joško, sestrici: Minka in Anica ter ostalo sorodstvo.
Zunanjepolitični feljton — Rojstvo nove zahodnonemške armade. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ermanno Wolf-Ferrari:	Štirje grobijani,
glasbena veseloigra v treh dejanjih — Izvajajo solisti in orkester ljubljanske Opere, dirigent Danilo Švara. 22.15—23.0» »Jazz-coctail«. 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert. 23 00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
MALI OGLASI
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi Izgubi naše POZNANI OSEBI, ki sta našli
preblage ljubljene sestre, tete, svakinje
FRANCKE LEVICNIK
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in vsem, ki ste spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Žalujoči: brata in sestre.
Z globoko žalostjo sporočamo vsem znancem, da je dotrpela naša draga mama ln stara mama
DOROTEJA PERČIČ
iz Povelj - Trstenik
Pogreb pokojnice bo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne na pokopališču v Trsteniku.
Žalujoči: sinovi Stanko, Vinko, Jože in Andrej ter hči Angela z družinami in ostalo sorodstvo.
večjo vsoto denarja v sobota. 23. julija med 10. In 11. uro od od trge do žel. postaje v Sevnici, naj oddasta proti nagradi LM ali Kepa Rudolf, Trg 61, Sevnica.	-“11
»IZOLIRKA« Ljubljana-Moste takoj sprejme zaradi razširitve obratovanja: mezdnega obraču-navalca <-ko), tehnika kemije, pravnika in večje število delavcev In delavk.	13634-1
TRGOVSKE POMOČNIKE, izučene v železnini ali mešani stroki, sprejme takoj »Železo«, Ljubljane, Stritarjeva 7. 13043-1 SAMOSTOJNO GOSP. pomočnico, samo za dva meseca, k zdravi osebi potrebujem takoj. Plačam dvojno. Ponudbe pod »Nastop takoj!« ▼ ogL odd.
1367-1
ZA MÖNCHEN, Nemčija, iščem
HOTEL »Grajski dvor« — Radovljica potrebuje za takoj in za stalno 2 kvalificirana natakarja (-ici), z znanjem nemškega jezika, kvaääflicirano kuharico, portirja z znanjem dveh tujih jezikov ln ekonoma veščega kletarstva. Plača /po tarifnem pravilniku, stanovanje 1n hrana preskrbljena. Pismene ponudbe na upravo podjetja. 13858-1 RAZPISUJEMO mesto mehanika ali vodovodnega inštalaterja. Nastop možen že s 1. 0. 55. Plača po tarifnem pravilniku. Zaželene so samske osebe. Destilacija In promet alkoholnih pijač, Mirna na Dolenjskem
13856-1
VAJENCE, močne ln zdrave, g primerno šolsko	izobrazbo,
sprejme v učenje	želefeninske
stroke Trg. podjetje »Kovina«,-Ljubljane, Stritarjeva 7.
13373-3
VAJENCE sprejme takoj v uk trgovina »Železo«.	Ljubljana,
Stritarjeva uL 7.	13044-3
UGODNO PRODAMO:	tovorni
avtomobil znamke »Ford« ame-rikenski, 6-c:Lindrskà, generalno popravljen, nosilnosti 3 tone, tovorni avtomobil znamke »Bedford«, 4-tomski, z dvema; diferencialoma, v brezhibnem stanju. Ponudbe na Trgovsko grosistično podjetje »Preskrba«, Poljčane, tel. štev. 17. Ponudbe sprejemamo do 15. 8. 1955.
13631-1
LADIJSKI MOTOR tipa »Satima«. 12 KS, prodam. Mehanična delavnica Petronio, Piran. 13470-4 ŠIVALNI STROJ prodam, nov, malo rabljen, znamke »Gritz-ner Kajzer«, pogrezljiv, okrogli čolniček, šiva naprej in nazaj. Ponudbe pod »87« v ogl. odd.
13650-4
MOŠKO KOLO turno, novo. prodam, Konic, Celovška cesta, Novi Blok 14/c.	’ 13S55-4
SPALNICO z notranjo opremo in kuhinjo prodam — tudi posa-melzno. Ogled:	Trdinova ul.
2/111, od S. do 10. in 16. do 18. ure.	13652-4
OTROŠKO POSTELJICO, opremljeno, prodam, prekmurska 1« (ob Linhartovi).	13653-4
PSA, nemškega boksarja, progastega. starega 10 mesecev, prodam. Naslov v ogl. odd. DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ Mirna na Dolenjskem kupi aparat za izdelavo sifona, novejše izdelave, s kotlom vsebine 25 litrov.	13857-5
PRODAM enodružinsko večjo hišo a lepim sadnim vrtom, vseljivo takoj, v okolici ljubljene. Naslov v ogl. odd.	1300-7
samostojno, pridno in pošteno	prodam ob morju le-
Društvo prijateljev mladine __
Prule in Moste, je prijavilo letovanje deklic v starosti od 9 do 13 let v Dolini nad Tržičem. Prostih je še 10 mest. Oskrbovalnina Je 3.000 din za 21 dni. Starši pohitite s prijavami, sprejema jih Osnovna šola Prule do 98. t. m. Odhod na letovanje je 1. 8. 1955.
Čistilnica Šimenc. Kolodvorska 8, Ljubljana poziva svoje stranke, da dvignejo svoje obleke najkasneje do 16. avgusta t. 1.. Poznejše reklamacije ne bomo upoštevali.
»STOL«, tovarna upognjenega pohištva, Kamnik, ohvešča vse poslovne prijatelje, da zaradi kolektivnega dopusta od 1. do 13. avgusta 1955 ne bo obratovala. V tem času tudi ne bo možna odprema blaga.
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak
FRANC KODELA
bivši trgovec
Pogreb dragega pokojnika bo 28. julija 1955, ob 17. uri izpred pokopališča na Viču.
Do pogreba leži v Nikolajevi mrl. veiici na Zalah. Ljubljana, 26. julija 1955.
Žalujoči: žena Franja, hčerki Draga in Cirila, sestra Francka in ostalo softdstvo.
gospodinjsko pomočnico k 4-članskl družini (2 otroka od 2 do 5 let) v stalno službo. Dobra oskrba, plača in dodatek k obleki. Potne stroške in pristojbine za vizum povrnem. Predstavite se 1. avgusta v Tacnu, gostilna pred mostom, od 9. do 10. ure, tov. Theo Bvck. 13669-1 ESCEM gospodinjo ali gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Nastop takoj. Vprašati pri Pertot Milanu, Kotnikova 1*1. od 15. do 16. ure.	13663-1
SLASClCAJtSKEGA MOJSTRA, sposobnega za vodenje obrata, pekovske pomočnike in šoferja sprejme v službo podjetje »Pekama Galjevica« — Ljubljana-Dvornl trg 3/IL Pismene ponudbe a opisom dosedanje zaposlitve pošljite na Upravo podjetje.	13661-4
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »Zidar«, Stična sprejme v službo takoj gradbenega delovodjo s prakso. Plača џо dogovoru. Nastop sduffibe takoj.
13869-4
po enodružinsko vilo ■ trami sobami, kopalnico, kuhinjo, lepim vrtom, parkom, lastnim pristaniščem ln plažo. Vila Je vseljiva, ima vodovod ln «Jek-triko. Ponudbe v oglasni od-delek pod »Delfin«.	SMB-7
OPREMLJENO SOBO sa dve osebi v centra zamenjam ZM praz-no na periferiji. Kdjiftrn dva enaka prvovrstna orehova kavča. Ponudbe pod »Bertferija« V ogl. odd.	13672-8
SOBO v Ljubljani 4x3 z Mnenj om. za enosobno stanovanj« nekje v Črnučah, Trzinu, ®U Domžalah. Ponudbe v ogl. ©АГ pq^i »Litostroj«.	13664;
OPREMLJENO sobo Iščem, vjpn , stem času bi pomagala pri visas kem delu. Naslov v oglasnem oddelku.	1363MJ
OPOZARJAM vsakogar, da nlsen$ plačnik dolgov moje ženePeveo Silve, Ptuj, Muzejski trg L Istočasno opozarjam, da od o« menjene ne kupujete predmetov, ker so zaplenjeni. Pevec Alojz, Kuj.	13СС0-Ч
ZADNJE VESTI
Zgodovinski pomen Zenove
Na zborovanju v Berlinu je prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev poudaril, da bi bilo najbolje, če bi Nemci sami dosegli združitev svoje države
Berlin, 26. jul. (AFP). Prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev je na današnjefn zborovanju v Berlinu izjavil, da je imela ženevska konferenca zgodovinski pomen, ker so bili na njej doseženi pozitivni
Volitve v Izraelu
Jeruzalccn, 25. jul. (AFP). Na današnjih parlamentarnih volitvah je po vesteh iz raznih krajev Izraela volilo okoli 60 odstotkov vpisanih volivcev. Pričakujejo, da bodo prvi rezultati znani okrog polnoči po krajevnem času, končni izid pa šele jutri 'popoldne. Volitve so v glavnem potekle v miru, čeprav je bilo nekaj manjših incidentov. Kakor poroča radio Jeruzalem, so nekaj takih incidentov povzročili ekstremni verski krogi v Jeruzalemu. Okrog vseh volišč so bile za vzdrževanje reda postavljene v vsej državi redne in rezervne policijske sile, skupno približno 10.000 ljudi. *
ATENE, 26. JUL. (Tanjug) Veliko neurje v vzhodni in osrednji Grški Makedoniji je povzročilo za milijon dolarjev škode. Voda je podrla tri sto hiš, odnesla živino ter uničila posevke na površini dva tisoč hektarov. Dva človeka sta utonila.
ŠPORT IN ŠAH
Nogometno moštvo Vardarja iz
Skci-.ja je v drugi tekmi, s kate	■ < ‘u :.o	o:- bo-
garlji, včeraj v Plovdivu pred üa.C.'J gledalci premagalo peto-plasirano moštvo v A-skupini bolgarske lige DNA z 1:0 (0:8). Gol je o'rjAii.trovski v 71. m,-nuti.
Angleški nogometni prvak Chel-«ea iz Londona, ki bi moral 20. septembra v Stockholmu igrati svojo prvo tekmo proti Djurgar-denu v okviru tekmovanja za klubski evropski pokal, v katerem sodeluje 16 evropskih moštev, je odpovedal udeležbo v tem tekmovanju zaradi svojega ■preobremenjenega tekmovalnega programa, kakor je izjavil pred-' stavnik kluba.
Po IS. etap; »Tour de France«
je francoski kolesar Louis Bobet povečal vodstvo v generalnem plasmaju na 6 minut in 4 sekunde ter ima tako še več upov za končno zmago.
V VI. kolu polfinalnega tekmovanja za mladinsko svetovno prvenstvo v šahu je Čirič kot črni remiziral s Filipom ter ima skupaj z Brodncm po 3.5 točke za Kellerjem, ki v:di v III. skupini s 5 točkami, ter Medniscm in Faremo, ki imata po 4.5 točke.
rezultati in postavljeni temelji zaupanja med državami z različno družbeno ureditvijo v cilju mirne koeksistence, ter upa, da bodo ti rezultati povečani.
»Sefi vlad štirih sil« — je nadaljeval Hruščev — »so se sporazumeli, da bodo nadaljevali pogajanja o mednarodnih vprašanjih. Upamo, da bo na konferenci zunanjih ministrov dosežen nov uspeh. Pričakujemo, da bodo na njej upoštevali koristi enih in drugih, ker je to nujen pogoj za napredek na po-tt miru.«
Govoreč nato o združitvi Nemčije, je Hruščev dejal, da so v Ženevi razpravljali tudi o tem pomembnem vprašanju. Po njegovih besedah želi Sovjetska zveza rešitev nemškega vprašanja in se trudi, da bi se po demokratični in mirni poti dosegla združitev Nemčije, ki bi dala svoj prispevek splošni varnosti. Poudarjajoč, da bi bilo najbolje, če bi Nemci sami dosegli združitev svoje države in sami odločali o svoji notranji ureditvi, je Hruščev dejal, da je potrebno uresničiti evropsko varnost in vzpostaviti zveze med
obema Nemčijama. Po njegovih besedah bi bilo zbližanje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo velikega pomena za združitev cele države. Ko je poudaril, da Sovjetska zveza želi vzpostavitev normalnih odnosov z Zahodno Nemčijo, kar bi po njegovih besedah prispevalo združitvi Nemčije, je Hruščev končal svoja izvajanja, poudarjajoč potrebo, da se v najkrajšem času rešijo vprašanja Daljnega vzhoda.
Po obvestilu, ki ga je nocoj uradno dobil starešina diplomatskega zbora v Moskvi, bosta maršal Bulganin in Nikita Hruščev jutri prispela v Moskvo.
Sprejem ob obletnici egiptovske revolucije
Beograd, 26. jul. (Tanjug). — Egiptovski vojaški odposlanec podpolkovnik Ismail Farid je ob
3.	obletnici revolucije v Egiptu priredil nocoj sprejem, ki so ee ga udeležili vidni Jugoslovanski državni in vojaški voditelji, javni in kulturni delavci Beograda ter člani diplomatskega zbora.
Sovjetski voditelji na koncertu »Kola«
Moskva, 26. jul. (AFP). Ansam-bel jugoslovanskih narodih pesmi in iger »Kolo« je nocoj v moskovskem »Boljšem teatru« priredil poslovilni koncert, ki so sc ga udeležili naj višji sovjetski voditelji, med njimi Molotov, Mi-kojan, Kaganovič, Pervuhin, Malenkov, Suri o v ter nova Člana CK KP Sovjetske zveze Aristov in Belajev. Med odmorom se je sovjetski zunanji minister Molotov zadržal v daljšem govoru z jugoslovanskim veleposlanikom v Moskvi Dobrivojem Vidičem.
«apredek v Londonu
na japonsko-sovjetskih pogajanjih o ureditvi odnosov
London, 26. jul. (AFP — AP). Japonsko-sovjetska pogajanja o ureditvi odnosov med obema državama, ki so jih danes obnovili v japonskem veleposlaništvu v Londonu, so trajala uro in tričetrt. Prihodnja seja bo naslednji torek.
V KEKAJ VRSTAH
LONDON, 26. jul. (Tanjug) Danes dopoldne je bila seja britanske vlade, na kateri je predsednik Eden podal sodelavcem poro-; rt	renči v	' ? rt < v., v
jutrišnji debati v Spodnjem domu bo o ženevski konferenci razen Edena govoril tudi minister za zunanje zadeve Macmillan.
Toikio, 26. jul. (AP). 41-članska neuradna delegacija japonskega parlamenta, ki j.o sestavljajo predstavniki naj večjih strank obeh domov bo 23. avgusta na pOvahilo Vrhovnega sovjeta ZSSR odpotovala na enomesečni obisk v Sovjetsko zvez--.
NEW DELHI, 26. jul. (Reuter) Narasla reka Bramaputra je popolnoma odrezala državo Asam v severovzhodni Indiji» polno bogatih čajnih nasadov. Oblajsti so izselile dva tisoč družin iz Ibru-gara, glavnega mesta pokrajine Silom, ki je zaradi nenehnih nalivov deloma pod vodo.
Washington, 26. jul. (AFP). -Ameriški senat je danes sprejel
zakon o ustanovitvi vojaških rezervnih sil. ki bi jih lahko takoj mobilizirali in katerih število bi se početvorilo do leta 1960. ko bi doseglo 2,900.000 ljudi. Po določbah zakona, kd ga bodo v kratkem predložili predsedniku ZDA v podpis, so rezervisti razdeljeni v tiste, ki jih je mogoče takoj mobilizirati, in tište, ki bodo poklicani v vojsko samo v primeru spl "sne mobilizacije.
BURSA, 26. jul. (AP) V velikem državnem zaporu v Bursi v Turčiji so se stepli med seboj z raznim orodjem oboroženi jetniki. Dva sta ubita, ranjenih pa je pet. Ječarji so ustavili pretep z gumijevkami in puškinimi kopiti.
Djakarta, 26. jul. (Nova Kitajska). Indonezijski tiskovni birc sporoča, da je podpredsednik republike Hate» po današnjih razgovorih s predstavniki raznih političnih strank izjavil novinarjem da možnosti za sestavo nove vlade še niso jasne ter še vedno skuša najti osebo, ki bi ji zaupal mandat za sestavo vlade.
V japonskih krogih v Londo-se je zvedelo, da Je sovjetski veleposlanik Malik obvestil posebnega japonskega odposlanca na teh pogajanjih Macumota, da je 16 japonskin zapornikov, k! so v sovjetskih taboriščih od konca druge svetovne vojne pod obtožbo, da so vojni zločinci, katerih podatke pa ni navedel, končalo prestajanje kazni in da bddo takoj izpuščeni na svobodo. Zvedelo se je tudi, da je Malik obljubil, da bo predložil seznam nad 1000 japonskih vojakov in 357 civilistov, ki so v sovjetskih taboriščih ali .zaporih, kot vojni zločinci, vendar je pri tem trdno vztrajal, (Ja so v Sovjetski zvezi samo še tisti Japonci, ki so obtoženi kot vojni zločinci. Kakor se je zvedelo, Macumoto ni sprejel takega stališča in je ponovno zahteval, naj iz človečanskih razlogov izpustijo na svobodo 12.000 Japoncev, za katere Japonska trdi, da se nahajajo v Sovjetski zvezi.
Japonski krogi izjavljajo, da ni bil dosežen noben vidnejši napredek, da bi prišli iz zagate v drugih važnejših vprašanjih, kot so ozemeljski spori v zvezi s Kurilskimi in sosednimi otoki.
V SOBOTO PRVE BORBE V TACNU
Glavni stan in 1 udje v njem
4>iUV0VKA]^
^ S-/ L-.	NV
KRAPINSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA
KRAPINA
IN TRGOVSKA MREŽA
„KRA1EKS“
ZAGREB, BEOGRAD, LJUBLJANA, SARAJEVO IN NOVI SAP
Čestitata vsem delovnim ljndem in poslovnim prijateljem za
27. julij Dan vstaje narodov Hrvatske ter Bosne in Hercegovine
vVID N40 UUBI>
V zadnjih časih pogosto slišimo o raznih »bitkah« na tem aii onem področju. V nekem smislu se tudi na Brodarski zvezi Slovenije te dni zaključuje bitka za čim dostojnejšo izvedbo IV. svetovnega prvenstva v Tacnu. Število sodelujočih pri organizaciji dosega sedaj že nad 260 ljudi: sodniki, merilci časa, telefonisti, reditelji, tehnična, komunalna služba itd., itd. In kjer je kakšna bitka, tam mora bi-ti tudi glavni stan, vrhovno poveljstvo, ki mora sproti izvajati sprejete sklepe, odstranjevati nastale ovire, prositi, urgirati, misliti na tisoče malenkosti, da ne bo kaj narobe, da ne bo kdo užaljen, da se ne bo kaj pozabilo itd.
Predstavljamo vam torej glavne »generale« glavnega stana.
Aleš Jelenc, predsednik prireditvenega odbora, ki že pet let predseduje tudi Brodarski zvezi Slovenije, je glava, ki mora »pritisniti« povsod tam, kjer se kaj zatakne. Visok, nasmejan, dobrosrčen človek, na katerega se vsi z zaupanjem obračajo. Pri svojem delu se je vedno boril za zdrave odnose v športu ln za množičnost
Lojze Prvinšek je tajnik Brodarske zveze, temeljni kamen in strelovod pri hiši, kroglični ležaj pri organizaciji prvenstva, motor, vplinjač in raždelilec obenem, hkrati pa živ telefonski imenik. Kljub svoji orjaški delavnosti je naravnost presenetljivo skromen: mehkosrčen, obziren do tolike mere. da rajši sam dela 12 ur, kakor da bi drugemu naročil, če se mu zdi, da ta ne bi prav rad opravil. Lojze je dejansko doslej organiziral vsa mednarodna srečanja v Tacnu.
Inž. Ciril Pogačnik spada med pionirje našega kajakaštva in je bil 1. 1936 že na olimpiadi v Berlinu. Sedaj je podpredsednik BZS in je v prireditvenem odboru za pripravo svetovnega prvenstva.
vodja tehničnega odbora, v tekmovalnem odboru pa šef organizacije, vse doslej pa je bil tudi »zunanji minister«, ko je kot član mednarodnega komiteja za slalom zastopal koristi Jugoslavije Inž. Pogačnik je ogromno pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami kot dolgoletni športnik in kot prvovrsten gradbeni strokovnjak in je razumljivo prišla večkrat do izraza tudi njegova kritična žilica.
Uroš Ambrožič je najbolj ekspeditivni tajnik, ki sem ga doslej spoznal. On je dejansko v eni osebi ves »izvršni organ« pripravljalnega odbora. Posluje kot najbolj zanesljiv aparat, ki mu nič in nihče ne uide, človek hitrih in pravilnih odločitev, mož dejanj. Vsak podatek je mogoče pri njem v trenutku dobiti, kajti zanesljivo je spravljen v njegovih brezhibno urejenih mapah in — v njegovem spominu: dvojno knjigovodstvo, ki ga nikoli ne pusti na cedilu. »Privatno je Ambrožič tudi predsednik BD Cveto Močnik, to je društvo, ki je dalo 90 odstotkov jugoslovanske reprezentance za svetovno prvenstvo in morda sploh ni na svetu društva, ki bi lahko poslalo toliko, reprezentantov na svetovno prvenstvo.
Seveda bi morali ob tej priliki omeniti tudi številne druge požrtvovalne športne delavce, kot so
»BELI VEČER V ODBOJKI«
Vile Bernik, Karol Strikberger, Gusti Jereb, Josip Hafner, Stane Predalič, pa kaj morem, ko mi urednik poje vedno isto pesem za pozdrav: »Bodi kratek, prosim!«
M.	H.
LEP USPEH NAŠIH V AUGSBURGU
Včeraj so se vrnili iz Augsburga naši. kajakaši in kanuisti, ki so se z osmimi drugimi državami vred tamkaj udeležili »generalke« za bližnje svetovno prvenstvo. Zato je bila kaj huda konkurenca nad 150 tekmovalcev in vendar so se Jugoslovani prav častno odrezali. V F-l (kajak-enosed) je Ljubljančan, član B D Cveto Močnik med 75 konkurenti osvojil Bogdan Svet 2. mesto, njegovi klubski tovariši šesto, 11. in 12. mesto: to so bili po vrsti Stovi-ček, Zadel, Ilija. Milan Zadel je prispel na cilj celo v najkrajšem času, toda zaradi priračunanih točk je zdrknil na enajsto mesto. Se lepši uspeh sta dosegla profesor Miloš Požar in Natan Bemot s prvim mestom v svoji disciplini, to je v C-2. Čeprav nimata za seboj nobenih mednarodnih izkušenj, sta pustila za seboj renomirane zahodnonemške in francoske nasprotnike. Uspeh naših tekmovalcev v Nemčiji nam vliva zaupanje, da se bedo tudi te dni v Tacnu kar najbolje obnesli.
Dva poraza Amsterdama
Ljubljana, 26. jul. Na Igrišču Ljubljane v šiški sta reprezentanci Ar^sterdama odigrali nocoj svojo četrto tekmo na gostovanju Po Sloveniji. Zenska ekipa Ljubljane je zmagala 3:1 (15:13, 15:9, 8:15, 15:12), moška pa 3:0 (15:11, 15:2, 15:11).
Obe igri sta trajali dobre 3 ure. Pričakovali smo, da se bo gostitelj izkazal vsaj z dobro organizacijo, toda žal, Je tudi v tem odpovedal. Triičetrtuma zamuda v hladnem večeru je bila za uvod nepotrebna. Začetek je bil mučen, saj so igralci z gledalci vred čakali ne da bi vedeli zakaj. Sledil je kratek nagovor, ki je vzbujal videz nepripravljenosti. Odbojkarice so pokazale v celoti lepšo in ugodnejšo Igro od članov. Gostje so se trudili, da bi s požrtvovalnostjo dosegli lepši ufcpeh, vendar so podlegli delno zaradi tega, ker so brli ob mreži premalo odločni in vzlic lepi igri s prsti niso bili dovolj učinkoviti. Občinstvu so se predstavili kot prikupno moštvo z lepo športno vzgojo, ki je bila opazna v nekaterih potankostih.
REPUBLIŠKO STRELSKO PRVENSTVO
PREMAJHNA UDELEŽBA
Letošnje republiško strelsko prvenstvo se je že začelo. Prejšnjo nedeljo so zaključili tekmovanje pionirji z zračno in mladinci ter članice z malokalibrsko puško. Organizacija je pogrešila v tem, da je bilo prvenstvo razpisano v najbolj vročih dnevih, ko mnogo tekmovalcev ni bilo dosegljivih. Tako je v prvem delu tekmovanja sodelovalo samo 33 pionirjev, 24 mladincev in 19 članic, kar se bo verjetno pokazalo tudi pri tekmovanju članov, ki tekmujejo od četrtka do nedelje.
Izidi: pionirji ekipno: 1. okraj Ljubljana I. 1193, 2. okraj Celje I. 1131,	3. Celje II. 1048,	4. okraj
Ljubljana II. 1030, 5. okraj Celje
III.	925 krogov — ekipno po družinah: 1. SD »Ivo Lola Ribar« Celje 1093, 3 SD Pugled Ljubljana 1089.	— Posamezniki:	1. Rebolj
(Lj) 262. 2. Novak (Lj) 239, 3. Dečman (Celje) 237.
Med mladinci Je med posamezniki zmagal Jež s 560 krogi pred
j KOLEKTIV	
1 ga Po>	*4 j
! <$ N, ^ j	%/ I ‘rr 1 t
[ ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU VSTAJE |	
1 IN OBČINSKEMU PRAZNIKU OBČINE KAMNIK 27. JULIJA 1955 | ♦ X	
VSEM OBČANOM MESTA RADOVLJICE ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU
TOVARNA VERIG
LESCE PRI BLEDU
Vrbincem (531) in Kastelicem (524). Med članicami je zasedla prvo mesto Brtoncljeva iz Tržiča s 525 krogi pred Dimičevo (523) m Kasteličevo (507).
Strelske tekme v Tržiču
Kakor smo delno že objavili, je bilo preteklo nedeljo izvedeno tekmovanje za strelsko prvenstvo Gorenjske, ki pa je moralo biti zaradi premajhne zmogljivosti strelišča na Jesenicah z malokalibrsko puško za članice preneseno v Tržič. Z delitvijo tekmovalcev je bilo treba deliti tudi tehnični kader, kar pa ni vplivalo koristno na potek obeh nastopov. V Tržiču je bilo vzlic temu vse zadovoljno, pa tudi uspeh je bil znatno boljši kakor na . Jesenicah.
Vrstni red med članicami je bil naslednji:
1. Brtoncelj (Tržič) 258 krogov,
2.	Zaplotnik (Tržič) 239 krogov,
3.	Perko (Tržič) 209, 4. Kralj (Jesenice 187j
Pomanjkanje strelišč na Gorenjskem je problem, ki se mu bo treba prej ko slej posvetiti čim resneje. Za to potrebo bo morala v okviru gorenjske skupnosti komun priskočiti na pomoč tudi bodoča kranjska komuna.
ALPINISTIČNA ODPRAVA GRE NA POT
Danes odpotujejo pod vodstvom Staneta Kersnika v skupino Mount Blanca naši najboljši alpinisti iz Ljubljane, Celja, Tržiča in Jesenic, ki se že nekaj let pripravljajo za težje naloge v zamejstvu. Skupina je dobro sestavljena ter skrbno pripravljena in bo verjetno v treh tednih bivanja v Chamonixu ob ugodnih vremensk h pogojih lahko dosegla nekaj lepih uspehov.
Ostali naši alpinisti pa nameravajo še letos opraviti nekaj zahtevnih tur v stenah Šar planine, Koraba, Prokletij, Durmitorja, Prenja in Cvisnice.
Gostotn gre torej v vseen vse priznanje, to, kar pa zasluži kritiko, je predvsem način, kakršnega so se začeli oklepati nekateri naši (!) športniki, da bi se dokopali do določenih ugodnosti. Ce je že prireditelj z nenavadno reklamo prikazoval nekaj, kar v jedru ni nič drugega kakor poravnava njegovih lastnih računov za svoječasne turistične akcije, potem naj bi bil vsaj v polemiki, ki jo je sprožil, obzirne jši do svojih gostov, Če zaradi drugega ne, vsaj iz hvaležnosti za svoj obisk na Nizozemskem. RrlTTimemo. da gostom ne more biti vseeno, če se ob njihovem obisku pri nais obravnava njihova pot na t^k način, saj oni za to prav gotovo niso nič krivi. Vsaj po igri v Ljubljani so pokazali največ, kar znajo, niso pa zmogli tistega, česar so jim hoteli gostitelji zaradi svojih koristi naprtiti v svoji reklami.
Reprezentanci Amsterdama v Novem mestu. V ponedeljek zvečer sta moška in ženska odbojkarska reprezentanca gostovali v dolenjski metropoli. Zensko srečanje so gostje odločile zase 3:1 (11:15, 15:5, 15:6. 15:9), medtem ko je moška vrsta Partizana zmagala z enako razliko 3:1 (15:10, 10:15, 15:6, 15:11), oba izida s-ta realna. Na tekmi je bilo okrog 600 gledalcev.	(F. M.)
TEKMOVANJA NAŠIH ŠAHISTOV
Beograd. 26. jul. Na današnji seji sekretariata ŠZJ so razpravljali o domačih in mednarodnih tekmovanjih, kongresu FIDE itd.
Sklenili so predlagati prihodnjemu kongresu FIDE Udovčiča za internacionalnega mojstra. Na turnirju v Kapfenbergu v Avstriji od 18. do 27. septembra bo sodeloval internacionalni mojster Srečko Nedeljkovič, na ^turnirju v Bewerwiycku v Holandiji od 5. do 16. januarja 1956 pa Andrija Fuderer, če ne bo zavzet zaradi dvoboja z Reshewskym. Velemojster Gligorič ne bo sekundant naših igralcev na medeonskem turnirju, ker m mogel dobiti dopusta, namesto njega pa niso določili nobenega drugega. Za dvokrožni dvoboj na 12 ploščah z Italijo 30. m 31. t. m. v Ljubljani pridejo v poštev naslednji igralci: Djuraševič, Bertok, Ivkov, Mata-novič, Rabar, S. Nedeljkovič, Udovčič, Puc, ing. Vidmar ml., dr. Trifunovič, Janoševič in Traj-kovič.
Sprejeli so nov pravilnik za kategorizacijo šahistk, po katerem so dodelili naslov ženskega mojstra Timofejevi, NedeljkoVičevi, Lazareviče vi, Cvenkljevi jn Velimi rovičevi, naslov mojstrskega kandidata pa Timetovi. Nagyevi, Bačičevi, Suturovičevi in Delakova.
Na mladinskem državnem prvenstvu bo nastopilo 17 igralcev, ker Crna gora ni prijavila svojega predstavnika, na šampionatu šahistk pa bo sodelovalo 12 tekmovalk (5 iz Srbije z Vojvodino, po 3 iz Hrvatske in Slovenije ter Suturovičeva, ki ima pravico direktne udeležbe).
i
s
Beringova sinova sta obstopila dedov stol. Piillse ju je zadovoljen pogledal, oba dečka, ki naj bi nadaljevala tradicijo vviborške trgovske družine. »Izplačalo se je,« je ponavljal in segel s prsti po kolonah številk.
Oba dečka sta gledala skozi okno. Zunaj je šumelo morje
Snežni vihar je divjal skozi tajgo. Na ozkih stezah so drvele sani, čudno vozilo; kosti, kamenje in svežnji rastlin so se grmadili v njih, tako da skoraj ni bilo prostora za kočijaža in bledega, v krzna zavitega moža za njim. »Proti zahodu... Tomaž, podvizaj se!«
»Da, gospod, proti zahodu... vem. Saj je bilo že zmerom tako.«
Sem in tja, proti zahodu, proti vzhodu, spet proti zahodu... pogon je bil to križem po Sibiriji, ki ga ni hotelo biti konec. Hitro teče takole zaporno povelje, mnogo hitreje kot voz. kot čolni in sani. Steller je nastavil steklenico in pil. I2 migljajočih oči je strmel v zasneženo divjino gozda. Usoda se je igrala z njim, kakor nekoč z jambornico. Ni mu hotela dopustiti, da bi se izmuznil iz te vzhodne dežele. Toda moral je uiti, moral je prinesti svoje zbirke in rokopise v Evropo »Smer zahod, Steller!« Kaj je bil Plenišer malo pred svojim koncem zapisal? Tujci so tukaj, ki ne smejo zapustiti Rusije.. Spa-ngberg je bil eden med njimi, on, Steller, je bil drugi.
Martin Spangberg . .. vojno sodišče v Petrogradu ga je bilo obsodilo na smrt. Zakaj? Bedasti, oguljeni vzroki. Ker je baje kradel konje, poneverjal krzna in zagrešil okrutnosti Spangberg .. eden od tistih, ki gotovo ni molčal, kadar je bila beseda o Vitusu Beringu. Drugi, ki ni molčal, se je pisal Georg Wilhelm Steller. Obtožbe proti njemu so slonele ria podobnih vzrokih, so bile bedaste in za lase privlečene. Spor z guvernerjem na Kamčatki, ščuvanje domačinov, nedovoljene vožnje... že večkrat se je hü Steller opravičil, v Irkutsku, na
Uralu. Vsakokrat je bila gosposka očitno zadovoljna z njegovimi izjavami, toda vsakokrat ga je poslala spet nazaj v Sibirijo. Počakaj, pristav, dokler ne pride dokončna odločitev ’z Petrograda. Potrpi, pelji se v Irkutsk, zbiraj, kar ti je všeč! Kaj — ti si že spet na poti proti zahodu? Čakati bi moral, pristav. Boš že še izvedel, kaj bodo ukrenili s teboj. Zbiraj, raziskuj; mi temu ne nasprotujemo. Kar naloži svoje sani do vrha! Nič ne skrbi! Beročih Italmov tako ne jemljejo tako resno. Toda Urala ... Urala ne smeš prekoračiti!
»Tomaž, poskusila bova iz Tjumena.«
»Da, gospod.«
»Ko bova pač v Petrogradu, Tomaž, potem bo vse dobro Poslušali me bodo.«
»Da, gospod.«
»Kako daleč je še do Tjumena?«
»Samo še nekaj milj, gospod.«
»Iz Tjumena še peljeva vzdolž Ture, čez Ural, nato pa ob Kami, do Volge. Moje zbirke... akademija še prav nič ne sluti, bržkone še ni nikoli prejela mojih poročil. Moje zabeležbe... brali jih bodo, spraševali me bodo, Vitusu Beringu bodo izkazali pravičnost. V Petrogradu, Tomaž... če pa tam ne, tedaj oa v Nemčiji.«
»Da, gospod.« In na Uralu, je mislil Lepehin, bodo rekli spet: nazaj v Irkutsk! No, kakor bog da.
Steller je pil. Njegove oči so postale steklene. Sani so drsele po snegu, hiše v Tjumenu so se pokazale, oblak toplote je silil iz gostilne.
»Počivala bova, gospod: Naj Vam pomagam pri izstopu?«
Steller je odmajal z glavo. »Pusti me v saneh, Tomaž Tukaj se počutim prav dobro. Pogrej se in vrni se kmalu, slišiš?«
Lepehin je šel. Steller se je čvrsteje zavil v plašč. Zmerom bolj h so ga obdajali spomini, mu kazali zc>be, se predirljivo
smejali in brneli okrog njegove glave. Vitus Bering, Plenišer, pravzaprav vaju je treba zavidati! Gerhard Friedrich Müller, s teboj bom kmalu temeljito poravnal račune! Cirikov, De-lisle... vidva lahkomišljenca! Mislita mar, da je mogoče resnico zadušiti? Morska krava, ti čudežna žival, v moji knjigi »De bestiis marinis« si dobila prvo mesto. Morski medved... slepo krvavo svarilno znamenje... le zakaj se zmerom znova kažeš pred mojimi očmi? Pojdi, vrni se na svoj otok!
Vodka je tekla rezko in opajajoče po Stellerjevem telesu. Bratec čokoladar, zdaj veš, kako diši opoj, zdaj ne boš odrekel, če ti pomorščak ponudi kozarček žganja. Bratec... Ural je visok, je kakor zapirajoč zapah, kakor takrat kopenska pregrada. Straže čuvajo prelaze. Nemimi, zakaj ne moreš počakati, potrpeti?
Ohlapno so omahnile Stellerjeve roke. Iz. megel je zvenel Plenišerjev glas: Tega se ni mogoče znebiti... zaman je vsako raziskovanje, ki prekoračuje mero svojega časa... Odmev na glas velikega zamre, utihne v viharjih... mi smo mrtvL
Lepehin je zapustil gostilno in stopil k sanem. »Gospod!« je zaklical in padel na kolena. Prekrižal se je in izmolil molitvico. »Bog je hotel tako, bog naj da mir tvoji duši.«
Nato se je javil pri krajevni oblasti v Tjumenu. »Učenjak je bil, vaše blagorodje, velik raziskovalec. Poglejte, kaj ima vse v saneh!«
»Nič ne skrbi, kozak. Poslali bomo vse v Jakutsk.«
»Pisanja, vaše blagorodje... to je bil dober gospod, pridan človek.«
»Kakšna pisanja?«
»O živalih, vaše blagorodje, o krznih...«
»O krznih? Dobro, napravili bomo pripombo. In. kaj bo « teboj, kozak?«	;
»Pokopal bi ga rad.«