193. Hfevilka. I Llrtljaii, i soboto, Z3. aigusta 1913. XLVI.Ieto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na 4P&* dostavljen: . v upravništvu prejcmaii: **lo leto...... . K 24— I cclo leto.......K 22-— ©ol leta . ^^ • -'•x... . 12*— I pol leta .«««••• . 11*— fcetrt leta •¥« *• • • 9 9 6— I četrt leta • ... • • . • 9 550 aa mesec • ••••• 9 2*— I na mesec *••••• # l'9o Dorls! na} se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo. Vr*4n!4troi Knaflova alica ŠL 5 (v pritllčju levo.) telefon At 94. Ishafa vsak 4mn xvećer Ibvsmb31 a»4»lf ia praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 vin., za dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali većkrat po 12 vm Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnir.e, reklamacije, inserati L t ste jutri na Kongre-sneni tr^u posvečali narod slovenski Bre/madežni, in povejte nam, kdo je kriv vsega tesa zla? Ako ste poštenjaki in možje. bo-ste odgovorili: Vsega zla je kriva Šusteršičeva stranka, ki ni ne kato-liška, še mani pa krščanska! Božji mlini! Kmalu po sklepu deželnega zbora v septembru 1909, sva z &. dež. giavarjem pl. Šukljetom razmotriva-la projekt Zbilje. Opozoril sem ga, da tvori moj projekt Zbilje tuđi Doli-narjev mlin v Smledniku, katerega pa iiimam v opciji in zahteva zanj 50.000 K. To sem tuđi dež. odboru v svoji viogi z dne 7. oktobra 1909 pismeno naznanil. S tem mlinom bi se pridobilo še štiri metre strmea več t. j. do 1600 konjskih sil s primeroma majhnimi stroški. Takrat mi g. dež. glavar ni nič pozitivnega odgovoril. Kmalu na to, ko sem zopet prišel k njemu, mi je pa naročil, ko je vso zadevo preudaril, naj grem k Dolinarju in skušam ta mlin od njega dobiti za 40.000 K. Bilo je meseca decembra 1909. ko sem se podal k Dolinarju v družbi z g. Raj-kom Marenčičem iz Kranja, ki je bil j obenem tuđi za pričo. Dolinar je za-hteval za svoj mlin 50.000 K in ni hotel nič odjenjati. Trdii je, da mu je toliko ponudil zanj zastopnik žel. mi-nistrstva in da ga tuđi družba Ley-kam kupuje. Takoj drugi dan sem to poročal g. dež. glavariu in ga obenem opozoril, da preti nevarnost, da kupi ta mlin družba Levkam. ako bi dež. odbor z nakupom odlašal. Opozori! sem jih potem še dvakrat na to, ker se mi je škoda zdelo zamuditi tako lepo priložnost. Ne vem iz kakšnih nagibov so z nakupom toliko časa odlašali; da jih je prehitela družba Levkam in 11. marca 1910 sklenila opcijo z Dolinar-jem za dotični mlin. Med tem je po zatrdilu dež. odbora tvrdka Redlich 6c Berger na Dunaju še vedno izpraševala moje projekte, akoravno so bili moji projekti izprašani že predno sem se po-godil z deželo, za železniško mini-strstvo od prvih inženirjev v Avstri-ji. Takrat pa od tvrdke A. E. G. Union, ko jih je kupila dežela od mene, še poprej pa od drugih prvih tvrdk, ki so se vse samo pohvalno o njih izrekle. Vedel sem tuđi sam, ker mi je bila dobro znana vsa Sava, da ni boljših stopenj za zgradbo električnih central na njej, kakor so ravno te stopnje, za katere imam koncesije. Čudno se mi je zdelo to ocividno zavlačevanje, ko je bilo že venelar na času, da bi se začele električne centrale graditi. Opcijska doba za moje mline, ki tvorijo projekt »Zbilje«, je bila še do 1. julija 1910. Meseca maja 1910. sem na to opozoril g. dr. Lampeta in na to, da ima na podlagi moje vloge dežela te mline izplačati; ker vsota v kupni ceni 1,600.000 ni bila zapopade-na. Zapopadena je pa v tej ceni od-škodnina za mene, ker sem odstopil deželi svoj projekt Zbilje, kar je v moji vlogi na dež. odbor z dne 7. oktobra 1909 natanko označeno. 13. junija 1910. sem dobil od dr. Lampeta brzojav, naj pridem drugo jutro v Medvode. Ko sem drugo jutro prišel v določeni uri v Medvode, prišla sta z vlakom iz Ljubljane gg. dr. Lampe in dr. Pogačnik in sli smo skupaj k mlinarjem, s katerimi sem imel cpcijske pogodbe; in sicer najprvo k Joži Rozmanu in Jurju Roz-manu v Dragočajni. Predno smo kupčijo sklenili, sem jaz vsakemu posebej rekel, da sem se jaz z deželo Kranjsko že pogodit in da sem prišel sedaj z zastopnikom dežele, da ista te mline prevzame. Pri sklepa kupčije sem segel najprvo jaz v roke prodajalcem, potem sele dr. Lampe* Isto se je vršilo pri Poloni Narobe v. Trbojah. Čez pet dni, 18. junija 1910, se pripelje pred moje stanovanje v KranjuavtomobiL Zglasiliso se v moji pisarni: Dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Pogačnik. Prišli so po mene, da smo sli še k mlinarjem na desni strani Save, s katerimi sem imel pogodbe, to pa zato, ker se dotični mlinarji brez mojega sporazuma nišo hoteli poga-jati z njimi. Peljali smo se skupaj tja in ravnotako, kakor pri prejšnjih mli-narjih, se je izvršila kupčija pri Ja^ nezu Drahslarju v Mavčičah in Jer-neju Kepjenu na Podreči. Ko so bili mlini prevzeti, sem bil prepričan, da bo dežela sedaj tuđi meni izplačala vsoto, za katero sem bil ž njo pogođen; to tembolj, ker je moj projekt Zbilje že prevzela. Takrat sem bil jaz v večnih de-narnih stiskah. »Glavna« je tirjala od mene naj ji plaćam svoj dolg, jaz pa bi bil rad plačal, pa nisem mogel. Dež. odbor je za vse to dobro vedel.^ Vedel je tuđi to, česar jaz nisem ve-* del, namreč; da je »Glavna« vsled lastnih špekulacij v slabem finanč-nem položaju in da če ji še jaz ne plačam svojega dolga, je polom pri njej neizogiben. Vedeli so, koliko LISTEK. Značajni volilec. Luigi C a 1 c o . Zopet so bile voiitve pred durmi fn zopet so trkale na zavednost ljubljanskih volileev kar štiri stranke: rarodno-napredna, socijalno - demokratična, klerikalna in končno še nemška. Agitatorji vseh teh štirih strank so švigali kakor veše okrog volileev in z demostensko zgovor-nostjo skušali zavedne in nezavedne, trdne in omahljive volilne upravi-Cence spraviti na svojo stran. ^ Ob-Hubovali so volilcem prav vse, in če hi se bil Ie neznatni del teh agitator-skih obljub udejstvil, bi bila danes naša bela Ljubljana prava obljubljena dežela. Tuđi mojster Podplat in njegova boljša, a tuđi debelejša polovica sta se smela prištevati med one srečne ljudi, v katerih rokah je bila tedaj usoda naše prestolice, oba kot davko-plačevalca, ker je prvi izvrseval častiti čevljarski obrt, druga pa proda-iala pod svojim imenom v neki veži v blizini Glavnega trga razna obuvala. Oba se za voiitve doslej sploh ništa brigala in jima je bilo prav vse-lho, če gospodari Peter ali Pavel na ljubljanskem magistratu, od koder ta- ko druzega ne prihaja kot same sit-nosti. A ta presneta volilna dolžnost! Će ne greš volit, bos pa kaznovan, da bos kar črn. Mojster Podplat in njegova žena sta se tedaj morala od-ločiti. da bodeta Šla volit, nikakor si pa ništa bila na jasnem, kateri stranki naj oddasta svoje štiri glasove. Iz te mučne zadrege so jih na njuno srečo resili skoro neutrudljivi agitatorji. Prvi se je oglasil v spremstvu slovenskega tolmača. agitator nem-Ške stranke, po zunanjosti pristen predstavitelj starih Cimbrov in Tev-tonov, po svojem pokliču pa profesor na neki ljubljanski srednji soli. S pro-fesorjem došli tolmač je mojstra Pod-plata prav lepo po domače pozdravil in mu povedal, da bi z njim došli gospod rad z njim nekaj važnega govo-ril. Podplat misleč, da bo dal gospod takoj najmanj pet parov čevljev umeriti, mu je udvorljivo ponudil stol in gospod profesor je tedaj začel pihati volilcu v nemškem jeziku ta-kole na njegovo dušo: »Visokočastiti mojster, pošteni zastopnik enega najstarejših rokodel-stev, vredni naslednik mojstra Hansa Sachsa! Prihajam v vaše skromno, toda častitrdno domovanje v imenu onega velikega naroda, ki se s ponosom in tuđi po vsi pravici nazivlje narod mislecev, ki je prežet zve-stobe in vere, naroda, ki koraka na čelu evropske kulture, naroda, ki bo- de skoro zagospodoval ćeli zemlji in ustanovil tu svoj končni cilj: imperi-um germanicum. V imenu tega velikega naroda in v dosego njegovega končnega cilja vas pozivljam, da oddaste pri teh volitvah svoj glas možern naše stranke, da bo čim pre-je zgrajen naš nameravani nemški most do od Belta do Adrije. Stopite v vrsto onih naših zidarjev, ki grade ta most, in prisegam vam pri Wota-novi peti. da si bodete s tem moškim nastopom naklonili hvaležnost celo-kupnega nemškega naroda. Schifio! Prestavite in raztolmačite to visoko-častiteinu mojstru, če me morda ni docela razumel.« Mojster Podplat je debelo zijal v navdušeno govorečega profesorja, ker ni mogel prav nič razumeti, kaj hoče od njega. Iz te zadrege ga je rešil profesorjev spremljevalec s tem, da mu je vznešeni profesorjev govor takole raztolmačil: »Veste mojter, stvar je taka! Gospod profesor pravijo, da je Nemcev danes že toliko na svetu, da že ne vedo, kaj bi začeli. Zato so si pa sedaj, ko so ravno v Ljubljani voiitve, izmislili, da bodo začeli delati most od Beljaka do Idrije. Ker bo pa most , strašno dolg. bo pa pri delu tuđi strašno veliko zidarjev in ti zidarji bodo pustili pri nas tuđi veliko denarja. Če bodete volili na nemško stran, bodete lahko imeli prav lep zaslužek pri teh zidanih, vsaj si lahko mislite, 4a zidarji ne bodo bosi okrog letali. Kar v roko nama udarite, da bodete z nami volili in zaslužek vam ne odide. Živio!« »Če je pa taka^o^odvrnil je mojster Podplat, »da bo prišlo sem toliko zidarjev in da bodo dali pri meni de-iati čevlje, bom pa že na vašo stran volil. Tukaj je moja roka!« Možje so si moško segli v roke in se vsestransko zadovoljni razsli. Komaj so se pa dobro zaprla vrata delavnice za profesorjem in njegovim spremljevalcem, že je vsto-pi! mož srednje starosti z velikansko rdečo zavratnico za vratom in veli-kanskim rdečim klinčkom v gumbići ter se razkoracil sredi delavnice in pričel z gromkim glasom: »Delavec, trpin, proletarec! Prihajam k tebi v imenu zavednega de-lavstva, ki bo razbilo one okove, v katere je okoval ubogega delavca nenasitni moloh. kapitalizem. Voiitve so tu! Sedaj pokaži z glasovnico v roki, da se zavedaš izkoriščanja, iz-mozganja in izsesavanja in da si tega sit! Ne več nakovalo, temveč kladivo! Na tvoje žuljave roke se sklicu-}em in s svojo žuljavo roko vrzi v vo-lilno posodo glasovnico z možmi naše stranke. Obljubi, da bodeš to sto-ril, pokaži, da si prijatelj delavstva!« Mojster Podplat je gledal malce začuđeno glasnega gromovnika, po daljšem premišljevanju ga pa vpra-šal s poniznim glasom; »Ali bo pa kaj zaslužka, če volim na vašo stran, vsaj sami pravite, da sem trpin in da imam žuliave roke?« »Delavec, proletarec! V naši stranki je bodočnost. Mi smo za ena-kost in bratstvo. Kdor imaš preveč, daj, odstopi svojemu sodrugu. Tuđi za te velja to. Kadar napoči veliki dan teptanega delaystva, ne bodeš; pozabljen. In veliki dan.delavstva je že blizu. Obljubi mi torej, da bodeš. volil zastopnike zavednega delavstva!« »Če je taka,« pripomnil je mojster Podplat, »da bodete kmalu začeli jemati tištim, ki se valjajo v bo-gastvu in to bogastvo delili onim, ki imajo žuljave roke, sem pa vaš. Samo to si izgovorim, da ostanete mož-i beseda in da ne pozabite, da bi jaz? pri delitvi najrajši dobil ono veliko hišo, v kateri prodaja moja žena čev-% jje, da bi ji za vežo ne bilo treba več toliko plačevati.« x , Nato sta si moža segla v roke in mojster Podplat je bil zavezan že drugi stranki. Po odhodu moža z rdečo zavratnico so mu rojile po glavi prav prijetne misli. Sat je to tuđi naravno, če se Ie spomnil, koliko bode zaslužil pri tistih zidarjih pri velikem mostu in po vrhu mu bode pa še pripadla tista lepa hiša, kjer prodaja žena čevlje. Oboje mu je bjlo gotovo, , vsaj je imel dve glasovnici, eno bq **»* *-______________ .SLOVENSKI NAROD", dne 23. avgusta 1913. 193 štcv. gorja in solza bodo provzročili ln koliko nedolžnih žrtev bo vsled tega trpelo, pa mi nišo hoteli pomagati, da, še ćelo norčevall so se iz mene. Neki visok uradnik, katerega sem že Imenoval pri razpravi porotne obrav-nave za »Glavno«, ki je v dež. uradih, |e rekel: Pavšlar pojde tako kmalo v konkurz; potem borno pa njegove koncesije lahko poceni dobili. Ko 5em to izvedel, se je v meni vzbudil Sum, da ti ljudje z menoj nimajo dobrih namenov. Sploh je bilo od sedaj naprej njih vedenje proti meni tako, da se mi je sum vedno bolj utrjeval. Septembra 1910. so mi rekli, da tvrdka Redlich & Berger še vedno izprašuje moje nacrte. Obrnil sem se osebno na tedanjega sedaj že po-kojnega Šef-inženirja dr. Rudolfa Po-kornvja in ga prosil, da bi delo kma-fu dovršili, da pridem preje do plači-la. Rekel mi je, da pri njih ni nobene-ga zadržka, ker so že pred dolgim časom moji nacrti bili izprasani in da so isti izvrstni. Tako je prišlo do oktobrskega zasedanja dež. zbora 1910. Pri tem tosedanju je sklepa! dež. zbor na podlagi poročila dež. odbora o važnih zadevah. To poročilo zasluži, da se nekoliko pri njem pomudimo. Poročilo dež. odbora čez napre-idek studij in predpriprav. ki se t'če-jo zgradbc gospodarskih hvdroelek-tričnih centra!. 2e samo ta naslov govori ćele knjige. Najprvo pogrešam tuka] ime deželne hvdroelektrične centrale, v originalu je (Landwirtschart!iche) ker to ime »deželne« se v odlokih. ki jih je meni da jal dež. odbor, vedno »afcaia. Leta 1909. Ie dežeia kupila od mene koncesije in si je dala izdelati od tvrdke A. E. G. Union električno omrežje. Izdala brošure, na birala priglasnice, imela je nastavljenega strokovnjaka, sploh imela je vse pripravljeno za zgradbo in koncem leta J910. poroča dež. zboru še le o pred-pripravah. Zgradbe so torej šle rakovo pot.V prvem odstavku poroča o eventualni zgradbi doslovno: be-treffend die eventueile Errichtung đer landeswirtschaftlichen, hvdro-elektrischen Zentralen. Po dveh lctih torej še niste bili gotovi, če jih bo de-žela gradila ali ne. Saj ste imeli že vse pripravljeno, za zgradbo. Kdo drugi naj pa gradi, če ne dežeia? Ćemu je čil torej vas1 nastop zoper žel. ministrstvo in vaše brzojavke na poljedelsko ministrstvo, da se pode li meni koncesija v interesu dežele? Pa pojdimo dalje, priđe še bolf-še. Kakor poročate v enajstem odstavku, so vas ravno te predpriprave dovedle do spoznanja, da bi bilo vse delo in nemali stroški odveč, ako ne kupi dežeia tistih Šest mlinov. ki tvo-rijo projekt Zbilje. Do tega spoznanja vas pač ni drugi dovede!, ko moja vloga z dne 7. oktobra 1909, kjer je moj projekt Zbilje, oziroma podaljša-ni projekt Jama popolnoma popisan in sicer tako popisan, da vam za to ni bilo treba prav nič studij. Kupili ste jih kakor pravite v dotičnem po-ročilu samo zato, da jih ne pograbi privatna špekulacija. Ko navede potem imena vseh mlinarjev in zamolči samo mojega, in pa mojo vlogo na dež. odbor, na podlagi katere so bili ti mlini od dežele kupljeni in ki je še danes pravomoćna, se pa sprijazni tuđi s privatno spekulacijo, ker pravi doslovno: Bemerkt muss werden, dass dnrcfi den Ankauf der genannten Trieban- lagen der Eatscbeklung iiber dte Er-richtung elnes hvdroelektrischen Landeswerkes dortselbst noch Itei-neswegs vorgegriffen wurde, da es ausser Frage steht, dass bel Unter-bleiben dieses \Verkes die se Save-strecke von irgend einer andern Seite ausgeniitzt und alt die Muhlen und Sagen dem Lande wieder abgelost werden wiirden. V čast tako visoki oblasti, kakor je zapriseženi, avtonomni dež. odbor kranjski, si mislim, da isti ni ve-del, kaj da zgoraj navedena točka vsebuje. Po izgledu slavnega državnika Hismarcka je hotel imeti dve železi v ognju in za to tuđi izposloval pri-trdilo dež. zbora; pa ni prav nič po-mislil, da to, kar je bilo morebiti do-voljcno slavnemu Bismarcku v po-litiki, ni dovoljeno kranjskernu dež. odboru pri kupčiji. Odbor »Glavne« je prišel pred poroto, ker je rabil njemu zaupani denar v zasebne spekulacije; aii je to, kar vi navedete v tem poročilu, kaj dru gega? Kdo vam bo pa veriel, da boste zastonj meše-tarili? Vi ste morali dobro vedeti, kdo bi bila tista druga stranka, ki bi te mline deželi prevzela. Na dlani je to-rej, da ste vi izrabliali moje zaupanie do vas in moje slabo finančno stanje, katerega ste z vašim zavlačevaniem še poslabšali, v zasebne svrhe. Za vse te spekulacije ste vi investirali ne svoj denar, ampak deželni, torej vam zaupani denar. Ko bi vi pravilno kupčevali, bi zgradbo že pričeli začetkom leta 1910, ker takrat je bilo za to ze vse prnravlieno in deželne električne centrale na Savi bi morale biti danes že v obratu. Ker ste pa vi na svoje dostojanstvo čisto pozabili, smo pa danes sele tako da-leč, da se moram za moj krvavo pri-služeni denar pravdati z deželo Kranjsko. Katerega zanima ta pravda, naj poročilo dež, odbora od 20. oktobra 1910 primerja z drugimi poroČili dež. odbora glede deželnih električnih centra! na Savi. našel bo, da vsebuje to poročilo še druge zanimivosti, ki so polne protisiovja in zvijač. Vem, da ste vsa leta težko ča-kali, kdaj da bo prišel tišti ugodni trenotek, da bo privatna stranka \z-vedla moje projekte, pa varovali so me Zbiljski mlini, ker dežeia Kranjska ne more z niimi razpolagati, predno ne izpolni vseh obvez, navedenih v moji vlogi od 7. okt. 1909. Tako kupčevati se ne spodobi konjskim mešetarjem ali pa privatnim oderuhom. torei Ijudem. ki imajo glede kupčije najboli široko vest, veliko mani se pa to spodobi Ijudem, ki so na tako visoki socijalni stopnji. da bi morali biti v dober izgled ccli deželi. Da, da slavni dež. odbor Kranjski! Tako ki'pčno štiri leta voditi ni lahka stvar. Zbiliski mlini to so božji mlini, ki meliejo počasi — pa — sigurno. Dalje v prihodnjem članku. V Kranju, 21. avgusta 1913. Torao Pavšlar. Hujno pojasnilo. Ravnokar sem izvedel . da raz-Širjajo moji nasproniki na orostas-nejše vesti o mojem obisku pri dr. Kreku na Prtovču pred kakimi 4 tedni. Tako se med drugim govori, da sem se s ćelo družbo tutti quanti poravnala in mojega pravnega za- stopnika dr. Kokalja zaradi njegove-ga ekspenzara odkazala na svojega dunajskega advokata. Da se s ćelo družbo nisem poravnala in se tuđi ne mislim poravnati, dokazuje pač najbolje moj včerajšnji Članek. Da pa se v naprej izognem vsakemu nespora-zumljenju, izjavljam s tem vnovič in z največjim poudarkom, da od za-četega boja ne odneham na noben način in pod nobenim pogojem , do-ker ni dosežen cilj tega boja in zlom-Ijena sedanja strahovlada. Od začetka vsega boja nisem tega stališča ni-kdar zapustila niti za trenotek ne in sem to tuđi vedno znova in sicer tuđi napram dr. Kreku ustrneno in pismeno poudarjala. Će torej dr. Krek trdi, da sem se s ćelo družbo poravnala, potem laže vedoina, ker sem jaz vse njegove tozadevne prošnje kar najodločnejše odbila. Od tega, kar sem pisala o gospodu deželnem glavariu kranjskem in o njegovih :ovariših,ne prekličem niti najmanjše stvarice, marveč vzdržujem vse svoje obdolžitve v polnein obsegu. Pač pa bi bila takrat, kakor sem že vče-raj omenila, spominjajoč se starih ča-sov, dr. Kreka osebno rada obvaro-vala in da stopim v tej zadevi ž njim v zvezo, to je bil edini vzrok mojega obiska pri njem na Prtovču. Molčim oddogodkih naPrtovču in o brezčast-Tiem in sramotnem načinu, na katen ie dr. Krek poplačal to mojo nezasluženo nasprotiprihajanje, ker me je sram javno pripoznati, da sem mogla nekdaj svoje prijateljstvo darovati na tako nizki nravni stopinji stoječemu človeku, kakor je, žali bože, brez dvoma dr. Krek, in dr. Krek h<> svojem lastnem interesu dobro storil, da postopa ravno tako. Danes tuđi dr. Krek ne srne već računati na moje prizanasanje in je lahko prepričan, da tuđi on ne uteče zasluženi kazni. Najbolj pa me je ozlovoljila tr-ditev, da me je dr. Kokalj silil, naj plaćam njegov ekspenzar. Ta trditev je popolnoma izmišljena in jo moram javno ožigosati kot podlo laž in obre-kovanje. Ne samo, da me dr. Kokalj ni nikoii silil, naj plaćani ekspenzar, nasnrotno, on je moje opetovano ponuđene predujme tako odločno od-Klonil. da se sploh nisem več upala omeniti denarno vprašanje. Gospod dr. Kokalj se je meni nasproti v vsa-kem ozirti izkazal kot popoln gentle-^nan in mi je pravo zadoščenje, da zamorem to javno pribiti. Stvar na-sprotne stranke pa mora stati že na jako slabih nogah, da uporablja ta stranka že taka sredstva. Ta med-igrica mi je le nov dokaz, da borno naposled z združenimi močrni vendar dosegli svoj namen in Kranjsko deželo osvobcdili terorizma in strahovlade. Sklicuje se na svoj včerajšnji članek, prijavljam v naslednjern prvi dve pismi in zadnje pismo iz kore-spondence dr. Kreka. Podajam naj-mileiše za izgled.S priobčenjem vines pisanih pišem počakam za sedaj, da vidim, če bo nasprotna stranka zo-pet zavlekla proces. Iz vsebine danes natisnienh nisem se da že slutiti, da je imcl dr. Krek vse vzroke, me nainujneje prositi, naj pisma uničim. L Wien, 6. 7. 12. Liebe Freundin' Nach cinigen schlaflosen Stun-den schlief ich ein und er\vachte um !074 Uhr. 11*25 fahre ich fort, also---------- Das Verhaltnis? — — Ich sehe. dass čine Zeit kommen wird. da ich passiv auf Wink gehorchen werde. Vielleicht ist sife schon da----------Aus Ihren Worten bei unserer letzten Unterredung kam die Frage hervor: Schluss? Ge-stern wieder in einer anderen Ver-bindung. — Sie haben selbst ge-sagt, dass Sie aussere Zartlichkei-ten nicht lieben. Diese Bemerkung war ein Beweggrund zu meiner Selbsterforschung. Ich sehame mich, hierin auch nur dasj(leinste verbrochen zu haben. Dr.Krek. (Slovensko: Ljuba prijateljica! Po nekaterih brezsnenih urah sem zaspal in se zbudim ob 1O.V4 uri. 1 !-25 se odpeljem, torej----------Raz- rnerje? Vidim, da priđe čas, ko bom pasivno na migljaj ubogal. Morda je že tu------Iz Vaših besed pri naji- nem zadnjem pogovoru je nastalo vprašanje: Konec? Včeraj zopet v drugi zvezi. Vi ste sami rekli, da ne ljubite zunanjega miljenja. To opornim je bila povod, da sem samega sebe izprašal. Sramujem se, če sem v tem oziru le najmanje zagresil. Dr. Krek.) II. 12. 7. 12. Liebste Freundin! Meine Ferien haben noch nicht begonnen. Sitzung auf Sitzung, da-zuichen Reisen von der Drau bis zum Meere und es seheint, dass dies Fiakerleben noch langere Zeit anJialten wird. S«e miissen es ja wi?sen, da Sie mich fortwahrend hegleiten, bei Tag und Nacht, bei Sonne und Nebel, ohne Unter- la^^ —------I uh habe mich ent- schlossen, am 17. nach Wien zu kommen. Beim Allgem. Verband habe ich eine Sitzung. Die Sitzung allein hatte mich freilich nicht zur Reise bewogen-------Nach 3. Uhr bitte ich um ein Wiedersehen. Am besten eine diesbeziigliche Nach-richt-------Reichsrat D r. K r e k. (Slovensko: Preljuba prijateljica! Moje počitnice se še nišo začele. Seja na sejo. vmes potovanja od Drave do morja. in kaže, da bo to fi-jakersko življenje še dlje časa trajalo. Vi morate to vedeti, saj me neprestano spremljate, podnevi in po-noči, ob solneu in ob megli, brez prestanka ----------Odločil sem se 17. t. m. priti na Dunaj. Pri občni zvezi imam sejo. Seja sama bi me seveda ne bila pravila na potovanje. Prosim za sestanek po 3. uri. Najbolje toza- devno obvestilo-------državni zbor Dr. Krek.) III. Hochverehrtes Fraulein! Ich finde, dass mir Gottes Fin-ger meinen \Veg in unverkennba-rer Weise zeigt. Ich \verde ihm folgen. Die Vermutung, dass es tiberhaupt moglich ware der Kir-che, der ich mich freiwiIHg zur Verfiigung gestellt habe, zu en-sagen. eroffnet mir den Abgrund — und \veckt meinen Mannesmut. Ich erlaube mir daber Sie instan-dig zu bitten, die etwaigen in Ihrem Besitze befindiichen Briefe zu vernichten, und das umsomehr, da Sie ohne Ihre Briefe unver-standlich sind. Ich danke Ihnen fiir Ihr Wohl\vollen und wtinsche Ihnen vom ganzen Herzen, dass Sie im \viedererwachten religiosen Leben ein Ihrer ausserordentlichen, von Oott so hochbegabten Personlich-keit wiirdiges Lebensziel tinden mogen. Im Oebete werde ich Ihrer immer gedenken. In aufrichtiger Hochachtung Dr. J. K r e k. M. Verkiind. abends. (Slovensko: Velecenjena gospo* . dična. Našel sem, da mi kaže božji prst mojo pot popolnoma jasno. Sle-dil mu bom. Domneva, da bi bilo sploh mogoče se odpevedati cerkvi, ki sem se ji dal prostovoljno na raz- polaganje, mi odpira brezno-------in vzbuja moj moški pogum. Dovolju-jem si torej, Vas iskreno prositi, da uničite morebitna pisma, ki so v Vaši posesti, in to toliko bolj, ker so brez Vaših pišem nerazumljiva Zahvaljujem se Vam za Vašo naklonjenost in Vam želim iz vsega srca, da bi v novovzbujenem verskem življenju našli Vaše izredne, od Boga tako visoko obdarjene osebnosti vreden življenski cilj. V molitvi se Vas bom vedno spominjal. Z odkritim vele-spoštovanjem dr. I. Krek. — Na Marij. oznanj. zvečer.) Kamila Theimer. Ropoški Slovenci in katolički shod. Vsled velike agitacije v »Miru«, posebno s pomočjo »Kršćanske socijalne zveze«, priđe h katoliškemu shodu v Ljubljano tuđi precej koro-ških Slovencev. Med tem jih je mnogo, ki ne pridejo z namenorn, da pc-veličuiejo zgol klerikalno Susterši-čevo prireditev, ampak zato, da pridejo v slovensko Ljubljano in da pridejo v krog Slovencev, rojakov z željo, da se tam navdušujejo in najde-jo sočutje za mnoge številne krivice, katere morajo koroški Slovenci pre-trpeti. Marsikateri od teh obiskovalcev bele Ljubljane bode verjel klerikalnim frazam in si res domišljeval, da je prišel med Slovence, ki ne samo da čutijo s koroškimi Slovenci, ampak ki nam hočejo tuđi pomagati. Mnogo koroških Slovencev pa bo prišlo, ker jih vzamejo seboj različni duhovniki in ker jih je silila v to »Kr-ščanska socijalna zveza«, saj je bilo prvo. kar je »Mir« poudarjal, to, da se morajo čutiti koroški Slovenci posebno počeščeni, ker je izvoljen go-spod dr. Brejc kot slavnostni govornik in da morajo to koroški Slovenci poplaćati z nebrojnim obiskom. Duhovnistvo pa je sedaj tako pod vplivom »Koroške socijalne zveze«. oziroma pod komando gosp. dr. Ehrlicha, da že skoraj slepo stori to, kar se jim komandira, marsikateri zaradi tega, da lažje in boljše priđe naprej, većina pa tuđi radi tega, ker se je popolnoma prevzela duha kranj-skega klerikalizma in sicer od tedaj, ko sta na Slovenskem Koroškem brezpogojno zavladala dr. Brejc in dr. Ehrlich, prvi prototip Šusteršiče-vega nastopa, drugi pa kot duhovnik ravno tako fanaticen zastopnik du-hovniške nadvlade, kakor Mahnič. Če se bo torej kak koroški Slo-venec tukaj v Ljubljani, ne poznajoč razmer in v zaupanju v narodne be-sede klerikalcev, katerih žalibog ni-kdar ne izvajajo v dejanju, navduše-val in veselil, da je v slovenskem mestu, mu to veselje iz srca privošči-mo. Prepričani pa smo, da se bo tuđi pri teh narodnočutečih Korošcih, ki danes še verjamejo klerikalnim ob-ljubam, to navdušenje kmalu spre-menilo v obupanje ali ravnodušnost, kakor se je to že tolikokrat in toliko-krat zgodilo pri koroških Slovencih. oddal za zidarje, druga pa za delavce Jn tako bo na obe strani prav. Iz teh prijetnih sanj, katere je mojster Podplat premljal z melodič-jiimi udarci svojega kladiva, sta ga pa vzbudila dva moža, ki sta skoro nato vstopila v njegovo delavnico in od katerih ga je prvi pozdravil s po-hlevnim »Hvaljen bodi Jezus Kri-stus«, drugi pa s krepkim »Na zdar<'! Za besedo je prvi prijel pohlevni do-glec in ogovoril mojstra tako-le: >Prihajava k vam kot odposlan-ca vsemogočne S. L. S., ki hoče pri letošnjih volitvah s svetim križem v roki slreti glavo strupenemu liberal-nemu zmaju in našemu dobremu In yernemu ljudstvu pomagati do moči, "veljave v tem starem gnezdu gnjile-ga liberalizma, največje naše nesre-če. V imenu naše S. L. S„ ki je osvojila že ćelo deželo in ki neomejeno tvlada v lepem deželnem dvorcu, vas pozivjiava, da lzpolnite svojo glasov-nlco z možmi naše stranke. Ce bo-dete to storili in volili naše može, storili ste bogoljubno delo, ker ste stopili na stran svetega križa in vaše zasluženje bode veliko na tem svetu in še večja na Ofiera svetu, v nebe-škem raju** Mojster Podplat )e na te vabljive besede kar molčal. Spomnil se je namreč, da ima samo dve glasovnici in da sta obe že oddani. To mu Je bilo hudo, ker čjovek kaj nerad spravlja % neya£nast svoie življenje po smrti. Ker dane besede ni hotel snesti, je bil v silni zadregi. Tcdaj mu je pa šinila v glavo rešilna misel: vsaj je tuđi žena volilka in z njeno glasovnico. bi s^ lahko zaslužil lep sedež v nebesih in tako preprečil, da ga ne hi po smrti pekli in cvrli pe-klenŠčeki na razbeljenem ražnju. Podplatovo premišljevanje se je drugemu došlecu zdelo sumljivo in zato je smatral za umestno, da napne druge strune. Sepnil je svojemu tovarišu na uho, da tu s svetim križem ne bodeta nič opravila in potem, ne da bi pričakoval Podplatovega odgovora, začel: »Kaj premišljate mojster, ali ne vidite, da ćela Kranjska- hiti v tabor naše stranke, ki ima v deželi v rokah vso moč in tuđi voljo, da to moč pošteno izrabi? Ali ste zadnje čaše pre-spali? Ali niste slišali, da je naša stranka zagospodarila ćeli deželi in tako prišla do polnih kupov denarja. Ta denar je pa samo za nas in za tt-te, ki z nami volijo! Sedaj je na vrsti ljubljansko mesto, da pade kot zrelo jabolko v naše roke. Ko pridemo kot zmagovalci na magistrat, potem gorje tištim, ki so bili pri volitvah zoper nas! Trikrat blagor pa onim, ki so volili naše može! Vi ste čevljarski mojster, in kakor sliširru nimate ravno preveč dela; tuđi v vaši hiši ne živite v posebni obilici, čeprav se vsi trudite od zore do mraka. Ce bodetc pa voIUi na našo stran, bode naen- krat konce vseh križev in težav. Ko dobimo magistrat v roke, bodete de-lali čevlje za vse policaje in tuđi še za ubožnico in hiralnico, pa ne morda napol zastonj, temveč najmanj po 25 kron par. Če nočete tega lepega za-služka pahniti od sebe, potem nama dajte besedo, da bodete napisali na glasovnico može naše stranke. Torej ali nama obljubite?« Ko je mojster Podplat slišal o novem ogromnem zaslužku, ki ga bo imel, če voli za S. L. S., skočil je raz svojo stolico pokonci, kakor bi ga pičil gad in ves vesel obljubil spretnima agitatorjema, da bode pri svoji duši in zanesljivo oddal svoj glas za njuno stranko. Po odhodu zadnjih dveh agita-torjev mojstru Podplatu njegovo delo kar nič več ni dišalo. Zakaj bi se pa mučil in trudil in klepal čevlje, ko mu bodo volitve nasule v perišče tako lepe stvari: velikanski zaslužek pri zidanih, lepo hišo in sedaj še tako imenitno plačano delo za mesto in policaje! Najrajši bi bil mojster Podplat junaško zaukal, kakor takrat, ko so ga na naboru slavno zvrgli. Ker pa ni nobeno veselje popolno in ker se hitro najde grenka kapljica, ki človeku zagreni najboljše razpolože-nje, je pa tuđi mojster Podplata začelo grizti, da bo druga glasovnica njegove ljube žene padla v volilno posodo brez vsake veljave in dobič-ka. Vsaj je vendar ravno toliko vred- na kot prva in vsaka izmed njegovih. Ko je mojster Podplat tako pre-misljeval, odprla so se nanovo vrata njegove delavnice in vstopil je go-spod, ki si je dal pri njem umeriti že večkrat čevlje, po 1S K par. Podplat še vtopljen v svoje bodoče mastne zaslužke, ga ni prav nič prijazno po-gledal, ker si je mislil, kdo bi krpa! še čevlje po borih 18 K, ko jih bom lahko v najbližnji bodočnosti izdelo-val po 25 K in še dražje. Zato je na prijazni pozdrav svojega odjemnika v odzdrav le nekaj zarenčal. »Danes pa niste posebno dobre volje, mojster Podplat,« začel je prijazno novodošlec. »So pač slabi čaši in zato človek ne more biti dobro razpoložen. Prišli bodo pa še slabši čaši, če ne borno pravočasno pozorni in stolili svojo dolžnost. Ravno sedaj je taka prilika. Pred seboj imamo namreč občinske volitve in ponu-jajo se nam od raznih strank možje, ki bi bili vsi radi izvoljeni v občinski zastop. Izbire je tor ej dovolj, naša sveta dolžnost pa je, da zadenemo pravo in da oddamo svoje glasove edino le oni stranki, od katere sme-mo pričakovati, da sta )\ pri srcu edino in zgol le blagor in dobrobit naše bele Ljubljane. Taka stranka je pa edino narodno - napredna stranka, ki je skozi dobo nad 25 let siiajno dokazala, da zna dobro in pametno gospodariti in da je pripravljena vse žrtvovati za blagor in srečo ljubljan- kega mesta. Ta stranka je pa tuđi pri vsaki priliki javno izpričala, da ie tuđi resnično slovenska stranka, ker se imamo samo nji zahvaliti, da je danes naša bela Ljubljana skozinskoz slovensko mesto. Prepričan sem vsled tega, da bodete pri teh občin-skih volitvah glasovali za može narodno - napredne stranke, ker zahte-vata to korist in bodočnost našega mesta.« »Koliko mi bodete pa za to plaćali,« je odvrnil po kratkem premi-šijevanju mojster Podplat, »če volim za to stranko, ali mi pa vsaj dali za-služka? Sami ste rekli, da so slabi čaši danes in za to mi ne bodete za-merili, če se pravočasno pobrigam za svoj zaslužek.« »Kaj, prodati hočete svoj glas!« se je z ogorčenjem nato oglasil agitator narodno - napredne stranke. — »Brez ovinkov Vam povem, da naša stranka ne kupuje nobenih volilnih glasov, ker je poštena stranka in se ne peča s sleparijami. Mi tuđi ne de-lamo nobenih lažnjivih obljub, temveč trkamo edino na zavednost in pamet ljubljanskih volilcev s tem, da jih opozorimo na svoje dosedanje uspešno delovanje v mestnem zasto-pu. Če ste razumen in pameten mož, se bodete odločili pri volitvah na na-šo stran, če pa hočete oddati svoj glas Ijudem, katerim blagor našega mesta ni prav nič pri srcu, ker se hočejo dokopati le do oblasti, je pa to 193 Stcr: .SLOVENSKI NAROD«, dne 23. avgusta 1913. ' '" Stran 3. Dandanes so razmere na Koroškem slabše kot so bile kedaj in si-cer tako slabe, da ćelo najbolj iskreni rodoljubi že obupavajo. Leto za letom so krivice na šolskem polju ved-no hujše; leto za letom smejo narodni nasprotniki v tem oziru storiti, kar hočejo in ni je državne oblasti, ki bi nam pomagala. Družbo sv. Cirila in Metoda, ka-tera je prej budila in zbirala Slovence po vseh krajih, so klerikalci po-polnoma spodrinili, dasiravno ima v svojem programu kot prvo točko, verskonarodno vzgojevanje mladine; izpodrinili so jo klerikalci samo radi tega, ker jim ni brezpogojno izročila svoje premoženje in prepustila ćelo sredstvo. Z velikim vpitjem so ustanovili »NaŠo Stražo« in na Koroškem se posebej »Slovensko šolsko društvo«. Bili so kakor navadno, polni ob-l]ub in marsikateri jim je verjel, da bo sedaj »Straža« ali da bo koroško >Slovensko šolsko društvo« zavzelo se za žalotne razmere na Koroškem. Toda ostalo je samo pri obljubah in pri nabiranju darov. Mi ne vemo, kam priđe denar* katerega nabirajo za »Stražo^, mi ne vemo, kam priđe denar, nabran za »Slovensko šolsko društvo«. Ne samo. da ni uspehov, minilo ie tuđi navdušenje in samo sem in tja napravi »Kršćanska socijalna zveza« iz Celovca kak majhen shodič, na katerem pridiga ta ali oni duhovnik brez splošne udeležbe in lnnogokrat samo zaradi tega, ker se to od vodstva zahteva. Minili so tabori, ki so se prei vršili pod udeležbo velike narodne mase in minili so shodi iz KoroŠke pre-gnane družbe sv. Cirila in Metoda, ki so znali združiti pod svojo streha vse, kar je čutilo slovensko. Zato pa se širi nemški poduk in se pozablia slovenska beseda. Otroci se vzgajajo botjinbolj v nemškem duhu in slovenski starši gledajo na to že popolnoma ravnodušno. S kakšnim vpitjem so se lotili kierikalci in njim na čelu dr. Brejc krivic, katere moramo pretrpeti pred sodnimi in drugimi uradi. Kolikokrat se ie trdilo, da bo zaradi teh krivic tbstruirala ^Slovenska ljudska stranka« na Dunaiu. Kako so ti klerikalni junaki grozili raznim uradnikorrt in državi, toda vse je ostalo samo na papirju. Dr. Šusteršič in njegova stranka zoblje na Dunaju ponizno iz vladnih :asli samo zato, da je pridobila moč na Kranjskem in je strla v prah slovensko napredno stranko. Kaj so bili mar dr. Susteršiču koroski Slovenci, ko je ćelo pripustil, da so se na Kranjskem vrinili na najboljša mesta samo nemški uradniki, da je bila se-stavljena občinska volilna pravica v Ljubljani v prilog Nemcem. ne glede na druge krivice, katere morajo pretrpeti ćelo kranjski Slovenci odkar vlada dr. Šusteršič. V prejšnjih časih, ko ni vladala takoimenovana vsemogočna šuster-šičeva stranka, je bilo mogoče dobiti skoraj na vseh postajah listke tuđi na slovensko zahtevo in če urad-nik te zahteve ni razumel. ie to navadno vliudno povedal. Danes pa se sme na Koroškem že skoraj vsaka nemška uradnica in najzadnji urad-nik na najmanjših postajah norčevati pri slovenski zahtevi in zavrniti vsa-ko slovensko zahtevo. Dandanes se nas sme pri takih prilikah aretirati ne da bi bilo pomoći. Tuđi v tem oziru ie »Mir« in so klerikalni veljaki obijubovali pomoč in spravili v svet semtertja ćelo kako ponizno interpelacijo, katero je pripustil dr. Šusteršič vedno tedaj. ko se je vedelo, da itak nima nobene-1 ga vpliva. Toda, da bi se bil vodja te I stranke ali da bi bil eden ki ima vsaj nekoliko pomena v parlamentu Ie en-krat in odločno potegnil se za naše pravice, tega nismo doživeli, istota-ko iz vzrokov, katere smo že prej omenili. Od tega, da sme dr. Brejc na ka-toliškem shodu govoriti, koroški Slovenci čisto nič nimajo in tuđi radite-ga nič ne bodo imeli, če se bodo, kakor navadno tuđi sedaj klerikalci pri-duševali in obijubovali pomoč. To so samo obljube, dejanja pa kažejo ravno nasprotno in sicer že od tega časa, ko se je prost Einspieler na pr-vem katoliškem shodu skregal s ško-fom Mahničem ravno radi tega, da se katoliški shod potegne tuđi za slovensko šolstvo na Koroškem. Koroški Slovenci, ki mislijo še samostojno, do danes nišo pozabili, da so svoj čas vsi koroški Slovenci brez izjeme ogorčeno vpili ob priliki volilne reforme, da je Šusteršič pro-dal koroške Slovence. Od onega časa je to tako ostalo in so se zato tuđi narodne razmere na Koroškem vedno shujšale. Naše končno mnenje je; če ne bode kmalu zdrava pamet slovenske-ga ljudstva pognala vse sedanje klerikalne voditelje med staro šaro in če bodejo koroški Slovenci tuđi za-naprej popolnoma udinjali se kranj-skemu klerikalizmu, potem je slovenska Koroška za Slovence izgubljena. Mir na Balkanu. Sramota Evrope. OJ-\:>rx \t ra>.::. zakrivil« neki čisto slučajni dogo-dek. Septembra L 1903 je nastopila velika povodenj; dne 15. septembra je silna voda raztrgaia brv, ki je vt-zala koroško predmestje 5 Studenci. Takrat se je bilo opravičeno bati, da se zna tuđi spodnjemu mostu kaj enakega zgoditi. To je zdramilo našo nemškutarijo iz spanja; v mestnem svetu so se zedinili načelno za gradnjo mostu — a začeli so se prepiri, kod bi naj tekel. Ti prepiri so trajali ćela štiri leta, dokler ni izjavil na-mestnik Clary na neko tozadevno interpelacijo v štajerskem deželnem zboru L 1907, da se most vendar tako dolgo ne more graditi, dokler mariborski mestni svet ne ve, na kate-rem mestu bi naj stal! Potem so se mestni očetje zedinili, da naj ostane most prilično na dosedanjem mestu, jzpelje pa se naj dokaj višje, tako da bo v ravni crti vezal Gosposko ulico z magdalenskim predmestjem. Ta projekt se je tuđi izvršil. Bolj praktično in ceno bi seveda bilo, ako bi se gradil most v ravni crti od Trža-Ške ceste v ulico-, ki pelje mimo Na-rodnega doma v Tegetthoffovo ulico za frančiškansko cerkvijo; a od te trase bi znal kaj pridobiti Narodni dom, kar pa so hotefi mariborski nemškutarji na vsak način, četudi v Jastno škodo, zabraniti. Vcndar pa 6O slovenski politiki navzlic temu (na pr. oboleli dež. odbornik, prof. R o b i č) toplo podpirali nacrt gradnje novega mostu — in grdo fe, da tega mariborski Nemci nišo niti z eno besedo priznali* Kakor rečene, mest- nf svet se je odločil za pravkar izvršeni mostni projekt, država le pre-vzela vse stroške mostne gradnje, kl so narasti na 2,200.000 K in mesto je prevzelo odkup poslopij na levem in desnem bregu Drave, ki so se morala podreti. Maja 1. 1909 se je pričelo z delom. Na levem (mestnem) bregu se je podrlo 9, na desnem (magdalen-skem) bregu 3 poslopja. Tako prične most že z Glavnega trga, ki je sedal zdatno razširjen in povečan. Z Olavnega trga se priđe čez 5 velikih, 17 metrov visokih viaduktov na pravi most, ki leži 20 m nad normalnim stanjem vode in 13 m nad prejš-njim starim mostom. Zgrajen je most iz železa in betona. Na drugi strani mostu so priredili ćeli novi trg, s katerega je zveza na Tržaško in Franc Jožesovo cesto proti koroškemu kolodvoru. Most je \2 m širok; 8 ni je določeno za vozove, 4 m (na vsaki strani ceste po 2) za pešce. Most je vzorno zgrajen in tuđi arhitektonič-no primerno okrašen. Kakor se je dognalo, nosi lahko 690.000 kg teže, stalo bi torej lahko na njem istočasno 10.000 ljudi. Izdatki mesta znašajo za odkup zemljišč 640.000 K. Gradnjo mostu sta vodila c. kr. inženirja Anton Hochsinger in Tschira, delo so pa izvršili tvrdke Gaertner, R. F. Waagner in Griedl. Iz Slovenske Bistrice. Zadnjo nedeljo se je tu ob jako lepi udeležbi domačinov, prijateljev Konjičanov in sokolskih deputaeij iz Maribora in Sv. Lenarta v Slov. goricah ustano-vil odsek mariborskega Sokola. Čuvalo nas je 16 orožnikov pod povelj-stvom komisaria dr. Lanisiča iz Maribora. Nemškutarji slovenjbistnški so nemalo rogovilili in divjali, da se ustanovi v Slov. Bistrici Sokol. Plakate, ki so oznanjali, da se vrši odse-kov ustanovni občni zbor, so dva-krat potrgali z zidov. Zato se bode-mo še videli! Odpor in jeza v rene-gatskem taboru pa naj le vspodbuja-ta k čvrstemu delu! Drobne noviee. O d S v. J a n ž a n a D r. p. poročajo, da je došlo zadnjo nedeljo ob priliki neke fantovšči-ne do velikega pretepa v vaši Terni-če. Fantje so se vojskovali med se-boj s krampi. železnimi palicami. kamenjem in bikovkami. Tuđi iz revol-verjev se je streljalo. Več fantov je ranjenih in poškodovanih. Zadevo preiskujejo orožniki. — Iz Rimski h t o p 1 i c. Na cesti proti Jur-kloštru je neznan avtomobil povozil 61etnega kmečkega fanta K. Medve-da. ki se je na cesti igra!. Dečku je polomljenih več kosti in je dobil tuđi težke notranje poškodbe. Avtomobil se je odpelial, ne da bi se kdo za po-nesrečenca zmenil. — IzŠt. Jurja o b J. ž. V Hruševcu je padel 41etni dečko Jože Kukovič s Stantejcvega poda, na katerem se je z drugimi otroci igral, v globočino in se težko poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Od Sv. Marjete nad Mariborom poročajo: Kmet Mazek se je peljal z mladim, iskrim konjem proti Mariboru. Konj se je vsled nekega prenaglo vozečega avtomobila splašil, zdivjal in Mazek je pa-del z voza ter si zlomil rebro.— Iz Pobreža pri Mariboru. V gozdu proti Mariji-Brezju s* našli eno dvokolnico, 3 ročne kovčege, eno konjsko odejo. Stvari ležijo v občin-skem uradu na Tezni. — I z V o j n i -ka. Primusovo gostilno in tr ovino v Arclinu je kupil Slovenec Dtiakor-da iz St. Janža na Vinski gori. — V Vurbergu nad Ptujem so bili pri občinskih volitvah proti štajerci-jancem izvoljeni slovenski klerikalci. — I z P t u j a poročajo, da se je v če-trtek, dne 14. avg. otvorila na pošti telefonska govorilnica. Zvezana je z osrednjim omrežjem v Mariboru. Telefon se vpelje tuđi v Ormožu in Sre-dišču. — Iz P t u j a. Mesto Ptuj je dobilo koncesijo za ureditev kino-gledališča. Predstave bodo v — praj-povskem »Vereinshausu«. — Iz Ormoža. Zadušil se je v nekem novem studencu na Krčevinah znani izdelovatelj studencev Oens iz Ma-cinca. Na spomlad se mu je v nekem novo izkopanem studencu na Dobra-vi zadušil sin. — V r e m e. Danes, v petek, je lepo, včeraj in predvčerajš-njim je deževalo, kako bo jutri, ne vemo. Upanje na ugodno vinsko le-tino je vedno manjše. Hopoško. Roparski umor ali uboj. Od Sv. Mohorja poročajo, da so našli v petek, dne 18. avgusta, ob državni cesti v Dragomčah mrtvega kovača Jurja Flaschbergerja. Mrtvec ima težko in globoko rano na glavi, katero je dobil bržkotne z udarcem z matiko ali s krampom. Ćela zadeva še ni pojašnjena, nekateri trdijo, da se je iz-vršil roparski umor, drugi pa, da je napadel kovača eden njegovih so-vražnikov, s katerim se je prejšnji večer v neki %ostilni sprf ^. . Rimske starine. Pod vodstvom tajnika arheologičnega instituta dr. Eggerja so pričeli zopet kopati rimske ostanke stare Teurniae pri Sv. Petru V lesu. Odkrili so do sedaj del starega obzidja, v katerem so našK približno 60 cm visok marmornati altarček s prav dobro ohranjenim napisom: Tevrniac sanctissim Avg. J-. Herrenivs Epictetos- (Visoko sveti mestni boginji Teurniji zgradil Luci-us Herennius Epictetus.) Izkopali so tuđi eno mramorno ploščo s križem in še več drugih mramornih plošč z raznimi napisi. Primorsko. Umestni ukazi tržaškega na-mestništva. — Občina ne srne spre-jemati tujih podanikov v službo. Veliko senzacijo vzbujajo v Trstu štirje ukazi tržaškega namestništva, v katerem se magistrat pozivlje, da od-pusti vse tuje podanike, ki so v službi tržaške občine. Ćeprav se v uka-zih zahteva, naj se odpuste vsi tuji podaniki sploh, so vendar ti ukazi predvsem naperjeni proti podanikom laske države. V prvem ukazu se poudarja, da morejo biti na podlagi člena HI. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. spre-jeti v javno službo le avstrijski državljani. To zakonsko določilo je splošno in se mu ne more ugovarjati s tein, da so dotični uradniki le pro-vizorično nastavljeni. V ukazu je nato navedenih devet uslužbencev občine, med temi štirje provizorični asistenti mestnega stavbnega urada, ki so bili v nasprotju z navedeno zakonsko določbo sprejeti v občinsko službo. V ukazu se zahteva, da se te uradnike odpusti iz občinske službe po preteku morebitne službene pogodbe ali pa tekom treh mesecev. Ukaz nadalje zahteva, da se o tem poroča namestništvu tekom petnaj-stih dni ter obenem predloži prepis dekreta, s katerim so bili odpuščeni uradniki. Naslednji ukaz namestništva se tiče inozemcev, nameščenih pri plinarni, ker je tuđi plinarna občinsko podjetje in se mora torej tuđi pri tem podjetju vpoštevati od zakona predpisane določbe. Predvsem se zahteva, da se odpusti sedanji teh-nični zastopnik plinarne, inženir vitez pl. Sospisio. Oba zadnja dekreta pa se tičeta nekaterih drugih tujih državljanov. ki so nameščeni pri plinarni ali pri hidrotehničnem uradu občine in ki jih mora občina nadome-stiti z domaćini. — »Piccolo« je zaradi tega seveda ves iz sebe. »Piccolo« je menda sam prepričan o upravičenosti tega koraka namestništva. Začel pa je ubirati strune sentimentalnosti in Človekoljubja. Toda kdor pozna razmere na tržaškem magistratu, ve. da je bil zadnji čas, da je namestništvo poseglo vendarle enkrat po tem energičnem sredstvu. Tržaški magistrat je dosledno prezi-ral slovenski in hrvaški živelj ter na-stavljal italijanske podanike, ki so bili glavni voditelji laske kamoristlč-ne politike v Trstu. Toda zdaj je pa dolžnost, da namestništvo poseže tuđi v druga podjetja. ki so državna ali pa ki jih država bogato subvencijo-nira in pri katerih slovenski domaćini nimajo tistih pravic nego laški podaniki. In s takim postopanjem bo namestništvo gospodarsko podprlo edinole avstrijske državljane, ki so bil clozdaj morda naljubo Iaških podanikov brez kruha, in s tem posredno tuđi državo. Razpust goriškega občinskega zastopa? Po Gorici se nujno širi vest, da bo goriški občinski zastop v krat-kem razpuščen in da bo prišel na krmilo vladni komisar, ki bo nado-mestil Bombigovo gospodstvo. Nemška vojna ladja »Goeben« je priplula včeraj v Pulj in je bila z vsemi vojaškimi častmi sprejeta. Umrla je v Gorici gospa Helena M e d v e d š č e k, rojena Samotor-čan. soproga dr. Petra Medvedščeka v Gorici. N. v m. p.! Predrzni vlomilci. Ko je vstopil včeraj zjutraj lesni trgovec Volf na Reki v spremstvu enega svojih urad-nikov v svojo pisarno je padlo nena-doma proti njima več strelov, ki pa k sreči nišo zadeli. V pisarni so bili vlomilci, katere sta omenjena iznenadila. Porabili so trenutek, ko sta ta dva odskočila in pobegnili skozi okno. Velika železniška nesreća pri Opčini. Ko je pripeljal včeraj zjutraj brzovlak južne železnice iz Trsta pred Opčino, je hotela neka ženska tik pred vlakom, malo pred preminje-valnicami tirov, preskočiti progo. Strojevodja jo je opazil in je vlak z v so silo zavri. Kljub temu je stroj po-grabil ženko in jo vrgel čez nasip v jarek. Dotična ženska je neka 561etna Ana Gostinova iz Repcntaborja. Dobila je težko poškodbe na stegnih in več lahkih poskodb na glavi in po ro-kah. Njeno stanje je precej nevarno. Odpeljali so jo v bolnico v Trst — (Vsled nitrega ustavljeoia brzoviaka so trčili vozovi z vso silo drug ob drugega. Nastal je strašen ropot, po-raešaji z žvenketom razbitih Šip na oknih. Med potniki, katerih je bil poln vlak, je nastala strašna panika. Kovčki so Ieteli na nje, sipe so se drobile, vozovi so se tresli kot bi bilo najhujše trčenje. Le malo je manjkalo, da nišo pričeli skakati potniki skozi okna, kar bi bilo za nje usodno. 12 potnikov je dobilo precej težko poškodbe in so morali na Opčini izsto-piti. Tam so dobili prvo zdravniško pomoč in so se odpeljali s prihodnjim vlakom naprej. Bilo pa je med pasa-žirji tuđi več lahko ranjenih. — Na-tačnejše podrobnosti glede te nesre-če, ki zna postati za marsikoga usod-•na, še nišo znane. | f Franc Babič. | Umri je mož, sin malega, za svoj obstanek se borečega naroda. Ko je videl, da mu pojemajo njegove življenske sile, spomnil se je velikodušno družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Imenoval jo je v svoji oporoki za svojo univerzalno dedinjo ter jej naklonil svojo hišo Št. 14 na Dolenjski cesti s skromno željo, da naj na obcestni strani primerno označi, da jej je on naklonil ta dom. Uvaževal je tedaj njeno plodonosno, eminentno narodno delova-nje in postal je vreden vrstnik Pola-ku, Kotniku in FabjanČiču. Ko se je dne 11. majnika tega leta vrsil v mestni hiši dunajskega mesta ohčni zbor nemskega »Schulve-reinavc naznanii ie predsednik, da se bode v kratkem uresničila želja, da si ustvari »Schulverein« svoj lastni dom. V to svrho daroval je neki do-brotnik, ki želi biti neimenovan, zne-sek 400.000 K, od katerega je že vplačal prvi obrok 100.000 K. Tuđi med nami pojavil se je tak mož, ki je dal duška svojemu narod-nemu čutu in vpoštevajoč brezpri-merno, požrtvovalno narodno delo-vanje družbe sv. Cirila in Metoda, jej naklonil velikodušni dar, vsled katerega bo imela v osrčju slovenske zemlje — v beli Ljubljani — svoj lastni dom. Slava njegovemu spominu! IHoškBPC — pofcsgnil. (Odgovorni urednik »Slovenca« je pobegnii pred tožbo Kamile Theimer- jeve.) Ugovor, ki ga je vložil odgovorni urednik »Slovenca<, Miha Mo-š k e r c proti obtožnici Kamile Thei-merjeve je višje deželno sodišče v Gradcu odbilo. Ljubljansko deželno sodišče je vsled tega razpisalo obravnavo o tožbi Kamile Theimerjeve proti »Slovencu« na dan 1. septembra in je po-skusilo dostaviti Mihi Moškercu odlok višjega dež. sodišča v Gradcu, da je vloženi ugovor zavrnjen kot popolnoma neutemeljen in povabilo na porotno obravnavo. Včeraj in danes sta dva sodna dostavljalca iskala Miho Moškerca po ćeli Ljubljani, a ga ništa nikjer mogla iztakniti, niti izvedeti, kje da je. Niti na njegovem stanovanju, niti v uredništvu »Slovenca« baje nič ne vedo, kam je izginil. Mihe Moškerca ni in ni — Miha Moškerc je pobegnii, da bi se ognil obravnavi in obsodbi. Sodni dostavljalec je poskusil dostaviti pcvabilo na porotno obravnavo odvetniku dr. Peganu, ki je signira! vse Moškerceve vloge v te] zadevi. Toda — pisama dr. Pegana ni hotela sprejeti povabila na porotno obravnavo, Češ, da nima od Mo-Škerca nobenega pooblastila. To samo kaže, da je bilo že od vsega začetka določeno. da bo Moškerc v odločilnem trenotku pobegnii in s tem preprečil sodno razpravo. Ta beg kaže jasno, kako se klerikalna stranka boji sodne obravnave o tožbi Kamile Theimerjeve. Še več! Ta beg potrjuje tuđi, da je Kamila Theimerjeva pisala golo resnico, tako pribito in dokazano, da se klerikalci še braniti ne upajo, nego kar beže. Ta beg Mihe Moškerca je pa tuđi značilno poveličanje katoliškega shoda, ker nam kaže moralično kvaliteto glavnega glasila klerikalne stranke._________________________ Dnevne vesti. + Katoiiški shod in napredne organizacije. Katoliški shod je bil pravilno označen za strogo politično klerikalno manifestacijo po ljubljanskih ulicah. Shod in manifestacija je moralno tem bolj zavrgljiv, ker upo-rablja za to nevednost slovenskega kmet. prebivalstva in ker hinav-sko Izrablja po idealni strani vero, narodnost in patrijotizem. Vera je naši cerkvi, žal, le prozorna krinka, za katero se skmraja polit, in stran« karsko - gospodarski nameni vodstva klerikalne kranjske stranke. — Po-vabili so Hrvate, Čehe in Poljake; kmeta so oblekli v narodne nose, da bi dali prireditvi narodno barvo. Toda, kaj pravijo dejanja naših klerikal-cev na tem polju: odkar imajo klerikalci moč v deželi, se godi našim narodnim nasprotnikom krasno: nem-ško šolstvo }e dobilo predpravice, svojega nadzornika, glave vseh ura-dov so tujci, ki ovira jo vsak najmanj-ši pojav narodne osamosvojitve. — Največjo hinavščino pa uganjajo s patrijotizmom, češ, da je to proslava cesarjevega slavnostnega jubileja. —-Klerikalizem je patrijotičen samo v onih državah, kjer ga vlada podpira denarno in v zakonodaji, sicer pa je in je bil vedno in dosledno revoluci-jonaren in protidržaven. Klerikalizem je zavrgljiv iz vseh stališe in dolžnost vseh naprednih političnih, kulturnih in stanovskih organizacij je, da ga dejansko, dosledno in brezobzimo pobijajo. Proč s površnostjo, proč s popustljivostjo in dvoreznostjo! Naši klerikalci so proglasili načelo ločitev misli in duhov! Sprejmimo tuđi mi to načelo! LcČitev povsod in do zadnjih posledic. Kdor pozdravlja ne-deljski shod z besedo ali zastavo, ah mu pomaga z denarno podporo, tega smatrajmo za prijatelja klerikalizrmt in za nasprotnika teženj narodnih in naprednih kulturnih društev. Kdor pokaže nedeljskemu shodu simpatije, ta je proti napredni Ljubljani, zasluži preziranja in naj si je iz naših vrst. Ničev je izgovor trgovcev in obrtni-kov, čes, gre nam za kruh, ker je ta izgovor dvorezen nož. Zakaj? To si lahko vsakdo prešteje na prstih svojih rok! Radikalno naprej, kdor se pregreši zoper društvena načela in program, ven ž njim in javno pove-dati ime dvoreznega hinavca! Pre-pričanje brez pripravljenosti na žrtve, je hinavsko slepomišenje v škodo napredni stvari! — R. + Klerikalna hinavščina. Na predvečer katoliškega shoda si je privoščil »Slovenec« posebno hinavščino. Da bi zapeljal in pregovoril ljubljansko napred. občinstvo, naj z razobešanjem zastav poveliča klerikalno prireditev, počasti klerikalno stranko in njene goste in zatajivši svoje lastno prepričanje, pomaga napraviti vtisk, da je klerikalizem za-vojeval tuđi že Ljubljano in da ima jutri v nedeljo z razvitimi zastavami svoj slovesni vhod v zavojevano trdnjavo. Će bi bil katoliški shod cer-kvena in verska prireditev, potem bi mi bili prvi, ki bi rekli: Izkažimo cerkveni in verskl prireditvi vso čast, kajti dolžni smo respektirati versko mišljenje vsakega posameznega človeka, posebno pa še svojih lastnih rojakov. Toda katoliški shod ni ne cerkvena. ne verska prireditev, nego strankarska prireditev, in sicer prireditev stranke, ki sicer zlorablja vero in cerkev za svoje nečiste namene, pri vseh svojih dejanjih pa kaže naj-večje zaničevanje do temeljnih ver-skih naukov in cerkvenih zapovedi. V tem tiči vzrok odpora narodno-na* predne stranke zoper razobešanje zastav, kajti razobešanje zastav po-meni samo demonstracijo za klerikalno stranko in bo izraz simpatij ne za slovanske goste, ki jih bo itak le jako malo, nego izraz simpatij za stranko, ki je storila nad slovenskim narodom in zlasti nad Ljubljano naj-večja zločinstva. Kdor čuti v sebi poklič, da demonstrira za to stranko ta naj slobodno to posvedoči z razobešanjem zastav. Pribiti pa je treba, grdo hinavščino, ki jo uganja »Slovenec«. Ljubljansko prebivalstvo pozivlja, naj razobesi zastave ne zaradi katoliške ideje, nego v čast slovan-skim gostom. Ta je lepa! Iz klerikalnih listov vidimo, da pridejo v Ljub-ljano deputacije Čehov, Poljakov in Slovakov, da torej teh gostov ne bo nič preveo. Ti gostje pa tuđi nišo go-stje Ljubljane, nego gostje klerikalne stranke in pridejo v Ljubjano ne z namenom, da obiščejo ljubljansko prebivalstvo, nego da se udeleže ve-likanske strankarske demonstracije in podpro klerikalno stranko v nje-nem boju zoper ljubljansko mesto-Ali ni spričo tega največja hinavščina, da apelira »Slovenec« na napredno prebivalstvo ljubljansko, naj razobesi zastave? Vsakemu je svobod-no, da stori kar hoče, da razobesi zastave ali da jih ne razobesi, toda, kdor zastave razobesi, naj si bo svest, da bo z njimi poveliča! priredbo najgrjih in najzlobnejših sovražni-kov Ljubljane. + Katoliški shod in krščanstvo. Dosedanji katoliški shodi v Ljubljani so bili razsodišče sovraštva, na teh shodih je bilo spočeto geslo »Naprednjaka je treba uničiti, ubiti.« V milje-ju katoliških shodov se je tuđi rodila parola političnega bojkota, katerega so proglasili klerikalci nad napred-nimi sorojaki. Če je takšno postopa-nje krščansko ia katoliško, ne vemo, citiramo samo nemški katoliški list »Die Christliche ^yelt«, ki piše med drugim: »Hinavščina je, ako se za-stopa mnenje, da ie šjrjenje sovra- 193. Itev.______________________________________ »SLOVENSKI NAROP*» dne 23. avgusta 1913. .."■■'/'.,•. . v •■______________________________________Stran 5, Štva združljfvo s kršćanstvom. Hi- navščina je, ako se govori o božji IJu-bezni in zahteva od boga, naj nara pomaga uničiti nasprotmke. Hi navščina je, propovedovati »mir ljudem na zemlji«, delovati pa na to, da me-sto miru zavlada sovraštvo. Hinav-ščina je, sklicevati se na Jezusa koc kneza miru in ljubezni, istočasno pa oznanjati sovraštvo proti nasprotni-kom, katere je Krist prav tako odre^ sil, kakor vse druge.« — O teh bese-dah katoliškega lista »Die Christli-* che Welt« naj jutri razmišljajo ude-leženci takozvanega »katoliškega shoda«I -b »Siovenec« pretaka grenke solze, ker je v Ljubljani Še nekai mož, ki se nečejo valjati v prahu pred klerikalci in ki nečejo z zasta-vami pozdravljati klerikalne bojevne rrireditve. »Siovenec« govori tuđi o surovosti, ker se z napredne strani poziva občinstvo, naj klerikalno pri-reditev prezira, in se dela pri tem, kakor da bi bilo klerikalce sama vijudnost, pristojnost in taktnost, kadar gre za kako narodno prireditev. Hinavec in licemerec! Vsa slovenska javnost ve, kako ie leta in leta na najpodlejši in najncsramnejši način ščuval proti vsaki še tako nedolž-ni narodni prireditvi. četudi ni imela !e - ta s politiko čisto nič opraviti. Vzemimo samo en slučaj. Povodom otvoritve »Sokolskega doma^ v 2i-reh je pisal »Siovenec« dne 4. septembra 1909. v svoji 2fM. številki do-besedno: »Še najbolj značilno pa je bilo, da smo zapazili v vaši Žiri sko-raj vec izobešenih zastav, kakor na vsej dobračevski strani. V sami vaši 2iri je bilo izobešenih 12 zastav Sokolom na čast. To je dejstvo. Toda inožie iz te strani, ali nas ne sponi.-nja to, kar smo videli, da je treba tuđi na tej strani ločitve?! 2e zdavnai smo vedeli, da v 2ireh ni vse zlato, kar se sveti, zato nas zastave nišo prav nič osupnile. Nasprotno! Veseli nas, da se čedalje boli spoznavamo! Čemu hinavščina, ko se svobodnemu človeku ni treba nikogar batl! Z bar-vo na dan! — Slavnosti se je udele-žilo tuđi obojno požarno društvo — v paradi I Izgovarjali o se, češ, Sokoli pridejo na našo veselico, mi moramo pa njihovo. Bravo! Na po-moč! . • .« Tako je pisal »Siovenec« leta 1909. Tuđi mi pravimo danes: »Čemu hinavsčina, ko se svcbodne-rau človeku ni treba nikogar bati! Z barvo na dan!« -T- Deželni poslanec Bartol kot kmetijski veščak ali najnovejši ko-rapcijski skandal. Deželni poslanec Bartol je torej dobil lepo deželno službo. Deželni odbor ga je nastavi! kot »kmetiiskega veščaka s prejem-ki VI. razreda, Bartol bo torej imel ietne place 3600 kron. Znano je. da je bil posianec Bartol udeležen pri veliki špekulaciji. Ta preprosti mož brez vsake kupčijske izvežbanosti, je ho-te hitro obogateti, ker je pač videl pri drugih, da se špekulacije včasih jako dobro obneso; da včasih tuđi iz-podlete in pokopljejo špekulanta, tega ni uvaževal. Lotil se je torej špe-kulacij, zapeljal vanje tuđi nekaj drugih oseb, in končno izgubil vse. prav vse. Bartol je prišel na nič in je hotel v dalnji Ameriki poskusiti novo srečo. Klerikalna stranka ga je na-prosila. da tega namera ni izvrsil in da je ostal doma. V koliko je na to vplivala mise!, da zapade z Bartolo-vo izselitvijo v Ameriko njegov de-želnozborski mandat, je postranska stvar. Bartol je torej ostal doma in je postal »kmetijski veščak« z letno plačo 3600 kron. Take udobne eksi-stence bi si v Ameriki pač ne bil mo-gel ustanoviti. Nastane sedaj vpra-šanje: iz kakega vzroka je deželni odbor nalašč za Bartola ustanovit popolnoma novo in popolnoma nepotrebno službo? Bartol je preprost človek in nima prav nobenih zmož-nosti za »krnetijskega veščaka«. Do-vršil je dvorazredno ljudsko solo in se potem učil knjigoveštva, katero obrt je v najskromnejšem obsegu iz-vrševal do zadnjega v Hrastju pri Sodražici, kjer je ljudem iz bližnjih far vezal Mohorjeve knjige. Njegovo posestvo je bilo zelo neznatno. Imel ie po tri kravice, a nikoli nobenega vola ali konja, in dve ali tri njivice. Bartolu so znane samo najprimitiv-nejše stvari iz kmetijstva. To vedo po vsi ribniški dolini, kjer se ljudje kar valjajo od smeha, da je ta Bartol postal kar čez noč »kmetijski veščak«, in se delajo norca iz deželnega odbora. Bartola imenovati za kme-tijskega veščaka, to je smešnost- No, Bartol tuđi ni bil imenovam za kme-tijskega veščaka z letno plačo 3600 kron zato, ker kaj razume o kmetij-stvu ali zato, da bi kaj storil za kme-tijstvo, marveč brezdvomno iz drugih razlogov. Tam, kjer poznajo Bartolove razmerc natančno in so podučeni o vseh detajlih njegove po-nesrečene špekulacije, tam vedo tudf povedati, zakaj je dcžemi odbor dal Bartolu službo >kmetifskega veščaka«. Z ozirom na te govorice vpra-šamo torej deželnega glavarja dr. Susteršičar. Ali kj*s. gpsaod dežetai glavar, da ste vi, seveda ne iz gole prijaznosti, prevzeii za Bartola jamstvo za večjo svoto, menda 30.000 K ali koliko, ko Je Bartol s svojim 1 tova riši kupil grai&ino na Koro-$kem? Če je to res, potem je namreč vse jasno. Bartol je prišel na kant in dr. Susteršič bo moral zani plaćati kolikor J€ jamčil. Naravno je, da dr. šusteršič ne bi rad izgubil svojih ti-sočakov in nihče mu ne bo zameril, da skuša resiti kolikor se pač da. Ali zato, da bi dr. šusteršič pri svojih privatnih kupčijah ne imel škode, še ni treba deželi obesiti novega, za vsako delo nezmožnega uradnika z letno piačo 3600 kroti. To pa se je zgodilo. S tem, da je še mladi Bartol imenovan za deželnega »kmetijskega veščaka«, fe dr. Šusteršiču dana prilika, da priđe poiagoma do svojega denarja. Dr. Šusteršič lahko zarubi Bartolovo uradniško plačo, pa bo dobival na leto okroglo 1600 kron na svojo terjatev. Bartol je zdrav in mlad in bo še dolgo živel... Mi sicer privoščimo dr. Šusteršiču od vsega srca, da bi prišel do svojega denarja, ali kmetijstvo na Kranjskem rabi ve-ščake, ki sami kaj vec znajo, kakor hankerotirati, in dežela Kranjska nima sredstev, da bi nastavljala nepotrebne uradnike samo za to, da bi dr. Šusteršič pri svojih privatnih kupčijah ne utrpel kake škode. -f Nekaj se kuha proti klerikal-nemu koritarstvu in brezdomcvin-stvu. Med klerikalno akademično miadino jih je nekai, ki bi radi napravili konec brezdomovinskim načelom in strankarskemu izkoriščanju. Kot idealni rodoljubi ne morejo mirno gledati, da se ćelo takozvana narodna obramba t. j. ^Slov. Strnza« ijk«>rišC\i Ie v strankarske politične namene. Na prihodnjem dijaŠkem zborovanju namerava pravnik g. Miloš Zavadlal poročati: »Nujnost reorganizacije narodno - obrambnega dela< ter k temu predlagati: »Stroga ometitev izdatkov »Slovenske Straže« Ie v izkliučno narodno-obrambne namene v ožjem zmisju. Ustanovitev >Narodnega sveta« iz vrst državnih in deželnih poslancev, iz zastopnikov naše žurnalistike, naših obrambnih društev itd. Poziva se vse slovensko politično časopisje, da posveča več pozornosti narodno važnim dogodkom in da vpliva s svo-jimi člankj v večji meri na narodno vzgojo svojih čitateljev; pri dnevni-kih naj bo določen v to svrho stalen referent.; 2e iz teh predlogov se vidi, da je predlagatelj res narodno-čuteč mladenič, ki ima pri naši narodni obrambi v mislih nekako slogo vsega slovenskega časopisja. Ah pa ne bo ostal svojimi idealnimi nazori osamljen jn pomilovan? Kori-tarji se ne bodo dali tako zlahka od-gnati. Sicer pa, kako naj dopove složno in nesebično narodno-obrambno delo ljudem, ki se pri vsaki priliki sirovo in hudobno zaganja-jo v našo najstarejšo in najmočnejšo narodno obrambo »Družbo sv. Ciri-la in Metoda-, ki enako skrbi tuđi za njihove pristaše, ki se ni nikjer in nikoli pokazala za politično in stran-karsko, temuč gre svojo ravno pot kot samo slovenska rešiteljica in hraniteljica naših ohmejnih kraiev. Nič ji ne pomaga. da ima za svoj program versko in narodno vzg^jo, neprestano jo obrekujejo in v padajo kot politično liberalno institucijo. Take podivjanosti ne najdemo pri no-benem dru^em narodu. -r Boj surovosti. To je nMnoveJ-ša parola, ki io je vrgel v svet tišti list, ki živi od samih največjih surovosti in ki je glasilo najsurovejše in najbrutalneiše stranke, kar jih je svet kdaj videl. Kdo bi ne p^zdravil z veseljem, če bi ponehale surovosti, ki se primeriajo v našem javnem življenju, toda kdo naj upa na to, ko ven-dar vidimo, kaj počenja klerikalna stranka. Ta stranka ima vso moč v rokah in divja v deželi kakor beštija, ubija javne važne institucije in posa-mezne eksistence. zlorablja svojo moč z največjo brezobzirnostjo, bru-talizira vse, kar ji stoji na potu, bojkotira naprednjake in davi učitelje, zastruplja vse javno življenje in demoralizira ves narod. Da — boj surovost?! A če hočemo narediti surovosti konec, je treba prijeti na pra-vem mestu: boj surovosti — to je boj klerikalni stranki! — Tržaška laska godba na kato-liškem hodu. V ^Edinosti« čitamo: -»Slovencu« ni bilo prav, da je prišlo prošlo nedeljo v slovensko Ljubljano okrog 1000 tržaškega slovenskega delavstva z godbo in zastavami, a prihodnjo nedeljo bodo v sprevodu na prireditvi »Slovenčevih« pristašev korakali povabljeni gostje vsesloven-ske »Slovenčeve« stranke — poljska in češka odposlanstva ter hrvaška društva — po zvokih tište tržaške salezijanske godbe, kl 1© vzgojena v najzagrizenelšem slovenoirskem italijanskem duhu, ki po tržaških ulicah svfra ob vsaki priliki na)bol) hujskaške italijanske koračnice. Pri vseslovensk! prireditvi bo sodelova-fta z&bm tietlb triaiUli SoteJtaKm^l kl so poleg »Lege Nazkmale« na]-htii^i raznarodovalci naše slovenske dece, pravi fabrikantie renegatstva, godba tistega zavoda, kjer je smrtni greh vsaka slovenska besedica in za Slovence vedno na jeziku nesramna psovka — »ščavi«* Višek »Slovence-vega« vseslovanstva bo, dosežen, ko bodo združeni Slovenci, Poljaki, Če-hi in Hrvatje korakali mimo njegove-ga uredništva po zvokih tržaško-salezijanske kamoraške »patriie v rešetu \ Garibaldijeve ali bersaljer-ske koračnice. Potem naj se pa Ie še Slovenec« norčuje iz prireditev drugih. — Slovenci, bodimo dostojni! Piše se nam: Tako nas uči včerajšnji ^Slovenec« ter milo vabi tuđi napredne hišne posestnike, da naj po-zdravijo z zastavami goste, ki pridejo v Ljubljano na katoliški shod. Ob normalnih razmerah bi se morda dalo o tem govoriti. A kdo naj veruje sladkim besedam nekaterih dostojnih ljudi stranke, katere voditelji so zakleti sovražniki Ljubljane ter si pri vsaki priliki prizadevajo, našemu stolnemu mestu škodovati. Or. Lampe in Krek si vsak večer izprašujeta vest, ako sta nas čez dan dovolj so-vražila in škodovala Ljubljani. Po delih jih poznamo. Naprtili so nam deželne ceste, vzeti nam hočejo vodne sile naše Ljubljanice in par dni pred otvoritvijo katoliškega shoda so nam ubili slovensko gledališče iz zgolj sovraštva do Ljubljane. Kdo naj angažira sloven. igralce, ako si deželni odbor pridržuje pravico po svoji »previdnosti« vsaki trenutek za-preti gledališče! Stranka ie več škodovala Ljubljani, kakor ji morejo koristiti še tako pogosti katoliški shodi v Ljubljani. Vsak gost se srne pri nas svobodno gibati ter bo dostojno sprejet, a da bi klerikalne strankarske prireditve tuđi mi slavili z zastavami, tega pri sedanjih razmerah ne more nihče od nas zahte-vati.Sicer vas ne motimo ter se borno obnašali dostojno. — Policijsko ravnateljstvo raz-glaša: Ob priliki slavnostnega obho-da in cerkvene slavnosti, na Kon-gresnem trgu, ki se imata vršiti v nedeljo 24. avgusta t 1. v okviru hr-vaško - slovenskega katoliškega shoda bo Kongresni trg od 6. ure zjutraj do konca slavnosti za sploš-ni promet zaprt. V tem času je pre-hod preko policijskih zapahov do-voljen samo osebam, ki se izkažejo z vstopnico ali pa s prehodnico izdano od tukajšnjega urada. Razven tega bodo ceste, po katerih se ima vršiti obhod, to so: Rekljeva cesta, Cesta na južni kolodvor, Dunajska cesta, Šelenburgova ulica, Vegova ulica, Cojzova cesta, Sv. Jakoba trg, Stari trg, Mestni trg. Pred škoiijo. Vodnikov trg, Poljanska cesta za Čas obhoda za splošni promet z vozili zaprt. Prehodi se bodo vzdrževali po možnosti v sineri Sv. Petra ceste. Kolodvorske ulice, Marija Terezije ceste, Prešernove ulice in Franca Jožefa ceste. Stojišča izvoščkov, ki se nahajajo na cestah. kjer se vrši obhod, se bodo preložila za čas iste-ga v stranske ulice. — Dekoracija dež. dvorca. Za jutrišnji katoliški shod je deželni dvorce seveda dekoriran. Če se ie dekoracija posrećila in če je okusna, o tem so mnenja različna. Lepo pa bi bUo, če bi dež. odbor razobesil na velikem balkonu iz deželnih računov sestavljen tepih. To bi se udeležniki katoliškega shoda križali, — Kurijozno! Razobešanje zastav za katoliški shod se je danes začelo. Klerikalne hiše so vse v za-stavah, poleg teh pa tuđi nekatere druge. Nam seveda ne hodi na mise! zabeleževati, kdo je zastave razobesil, kdo ne, zakaj mi nič ne tero-rizamo. Povedali smo svoje mnenje, zdaj ve vsak, kaj pomeni razobešanje zastav in naj stori, kar mu dopusti njegova čast. Samo zaradi kuri-joznosti hočemo nekaj zabeležiti. Na dež, gledalisču visi — papeževa zastava. Tempeli Muz, resnih in lahko-krilih, pa v znamenju papeževe zastave! Na eni strani je to zelo smes-no, na drugi pa se nam zdi, da je to pravo norčevanje iz papeževe zastave. Kurijozno je tuđi videti, da vise zastave na poslopju — nemške hranilnice in Filharmoničnega društva. Kar svet stoji,ni bilo na teh po-slopjih še zastave v proslavo kake slovenske priredbe — zdaj pa vise tam cesarske zastave na čast kato-liškemu shodu. Ali ne kaže to, kako zadovoljni so Nemcl s slov. klerikalci in kako velika ie njihova hvalež-nost za vsa narodna izdajstva, s ka-terimi so klerikalci oslabili sloven-stvo in utrdlll nemštvo. Med onim delom ljubljanskih Nemcev je seveda nastala velika nevolja, da sta nem-ška hranilnica in Filharmonično društvo razobesili zastave na Čast kato-liškemu shodu. Zlasti so nevoljni na LFilharmonično društvo, češ: če dela hranilnica s slov. klerikalci dobre kupčije, je to sicer ne opravičuje, da IC rasobesjl* gg&xolki>aL dela ni&& postopanje vsa! razumljivo; Filharmonično društvo pa nima od kleri-kalcev ničesar, pač pa je dobila subvencijo od občine in demonstrira to-rej z zastavo čisto po nepotrebnem. No pa Nemci se bodo med seboj že še poravnali in v spominu bo samo ostalo dejstvo, da so nemški proČ-odrimovci proslavili z zastavami slo-vanski katoliški shod. — Plaćani agitatori! lazijo od hiše do hiše in terorizirajo z vsemi sredstvi hišne posestnike, trgovce in obrtnike, da bi razobesili zastave. Ti agitatorji bodo zlasti danes zvečer še pritisnili. Ne bojte se njih groženi, vržite jih skozj vrata in naznanitc jih, ako bi bili nasilni. — Ravnateljstvo Južne železni-ce je ukazalo, da se naj kolodvorsko poslopje povodom katoliškega shoaa okrasi. Beležimo to z ozirom na sokolski zlet prihodnje leto. — Vprašanje. Radovedni smo, če bo c. kr. policijsko ravnateljstvo, ki je sicer v zadevi zglaševalnih predpisov skrajno natančno, posto-palo z ravno listo mero oziroma pra-vičnostjo tuđi nasproti katoliškeniu shodu, ali ne. Kolikor vemo, je bilo doslej vedno tako, da so veljali enaki predpisi za vse; borno videli, če bo tuđi v tem slučaju tako. In vzlic temu smo prepričani, da ne bo nihče izmed teh tujcev, ki bodo te dni, v Ljubljani, pravilno zglašen. V tem pa se zrcali vsa pravičnost našega c. kr. po-licijskega ravnateljstva in to pribiti, nam za sedaj zadošča popolnoma. — Jutri v nedeljo je po ukazu dež. vlade dovoljeno prodajati kramarsko in galenterijsko blago ter slaščice in sadje od 7. do 12. dopol-,:: l 'l- '.J \ o.'j f>. popoldne; druge trgovine smejo biti odprte od 7. zjutraj do 3. popoldne. — Umrla je danes zjutraj v 63. letu starosti gospa Marija Jeko-v e c , roj. Kapus, mati g. inženiria Jekovca in vdova po rajnkem kam-nogoriškem učitelju, Andreju Jekov-cu, ki je bil svoje čaše eden prvih so-trudnikov pri starem slovenskem gledišču v 70. letih. —: Venci se na izrecno pokojnično željo odklanjajo v korist kulturnih ali dobrodelnih društev. — Odbor »Političnega in izobra-ževalnega društva za kolizejski okraj« poziva svoje člane in somišlje-nike, naj uvažujejo sklep izvrševal-nega odbora ter prezirajo klerikalno prireditev. Ne razobešajte zastav, kdor bi jo razobesil, naj ;o takoj odstrani! — Vsem naprednjakom in na-prednjakinjam šentjakobskega okraja! -»Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« vas opozarja na sklep izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke, da je takozvani »katoliški« shod, ki se ima vršiti v Ljubljani dne 23. in 24. avgusta, izključno strankarsko - politična in bojna prireditev klerikalne stranke, ki je vsikdar delala na gospodarski pogin našega mesta. Zato pozivljamo svoje člane in vse somi-šljenike, da ta shod in vse, kar je z njim v zvezi, enostavno prezirajo, kdor bi se pa izneveril disciplini, po-stopalo se bo z njim, kot da ne pripada več društvu in stranki. Kdor se meče klerikalcem pod noge, naj ostane tam kot njih uslužna podlaga. — Pa bi Ie ne bilo napačno. Iz obrtniških krogov se nam piše: Naš tovariš Pust pa Ie nekaj drži na lepe naslove. Kdo bi mislil, da je tako ne-čimern. Pravijo, da bi zelo rad dobil kak lep naslov, kakor jih ima g. Ma-thian in da bi še kaj »špendiral«, če bi mu ga kdo preskrbel. Kaj pa, ko bi se gosp. Pust Ie potegnil za naslov papeževega cimpermana, Ni napaćen ta naslov. Sveti Jožef je bil tuđi cimperman. Če bi g. Pust dobil naslov papeževega cimpermana, bi bil prvi za sv. Jožefom in kdo ve, Če bi na zadnje ne prišel še v pratikol — Opozarjamo narodno občinstvo na poziv »Družbe sv. Cirila in Metoda« in na oklic »Slovenske So- 1 kolske Zveze«, ki jih priobčujemo na drugem mestu. 2eleti je, da bi se narodna društva udeležila pogreba z zastavami. — Slovensko narodno ženstvo se udeleži julrišnjega pogreba na-rodnega dobrotnika gospoda Frana Babica polnoštevilno, če mogoče v temnih oblekah. — Pogreb gospoda Frana Babica. »Šentjakobsko - trnovska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« vabi svoje Člane, da se v čim največjem številu udeleže pogreba velikega rodoljuba, društvenega pokrovitelja in rednega člana gospoda Fr. Babica. Čas pogreba je raz-viden iz rodbinske parte. — Blagoslovljenja zemskih ostankov blagopokojnega gosp. Fr. Babica, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 1. uri popoldne, se udeleži vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda in ljubljanske C. M. podružnice. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« vabi svoje člane, da se ■r» Sim naiv-eglsn* št^olii ^deležsscK greba umrlega člana gospoda Frana Babica. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 1. popoldne iz hiše žalosti, Do-lenjska cesta št. 2. — »Sokol II.« naznanja svojim Članom, ki se udeleže jutrišnjega pogreba našega vrlega člana brata Frana Babica, da je zbirališče Sokolov v kroju v telovadnicl »Narodne-ga doma« ob 12. opoldne in ne, kakor je bilo prvotno določeno, na Ćojzovi cesti. — To pa radi tega, ker bo »Sloven. Sokolska Zveza« proslavila s svojim pohodom zadnje sprem-stvo vrlega narodnega dobrotnika in rodoljuba. Pridite torej vsi opoldne v telovadnico »Narodnega doma«! Na zdar! — Načelnik. — »Ljubljanski Zvon« zapoje ve-likemu narodnemu dobrotniku gospodu Franu Babicu žalostinko pred hišo. Pevci in pevke pravočasno na mestu! — Pogreb Frana Babica. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« vabi svoje člane, da se v čim največjem številu udeleže pogreba velikega rodoljuba društvenega odbornika Frana Babica. Čas pogreba je razviden iz rodbinskega parte. — Šišenska »Čitalnica« se kor« porativno in z zastavo udeleži po* greba velikega slovenskega dobrotnika g. Frana Babica. Pokažimo z obilno udeležbo Šiškarji, da tuđi mi znamo ceniti delo za naš narod. Zbirališče ob pol 12. uri v »Čital-nici«. — Člane obeh šlšenskih podruž-nic sv. Cirila in Metoda pozivljemo, da se mnogoštevilno udeleže pogreba velikega družbenega dobrotnika g. Frana Babica. Zbirališče v nedeljo ob polu 12. uri dopoldne v »Či-talnici«. — Narodno socijalna zveza se korporativno udeleži jutrišnjega pogreba dobrotnika Frana Babica. — Zidarsko in tesarsko društvo se udeleži korporativno B a b i č e -vega pogreba z zastavo. — Deželni muzej »Rudolfinum« je za udeležence hrv.-slovenskega katoliškega shoda brezplačno odprt 23., 25.9 26. in 27. avgusta redoma popoldne od 2.—5. ure. V nedeljo, 24. t. m. je muzej mesto dopoldne za splošen obisk odprt popoldne od 2. do 6. ure. — Vrsta porotnlh razprav. Dne 25. avgusta: Franc Friškovc, posest-nika sin iz Mengša, zažig. Dne 26. avgusta: Kosmač France, mlinarski pomoćnik v Preserjah, posilna neči-stost in Erjavc Frančiška, gostija na Vojskem, detomor. Dne 27. avgusta: Jožef Možek, bivši gostilničar, Fran« čiška Možek, posestnica, oba iz Kamnika, in Anton Martinjak, zava-rovalni agent, goljufija. Dne 29. avgusta: Dve tiskovni pravdi proti Ivanu Stefetu. Dne 30. avgusta: Ivan Sajovic, zasebni uradnik, nezvesto-ba. Dne 1. septembra: Tiskovna pravda proti Jankotu Florijančiču. — Kongres strokovnih organi-zacij. Odbor za prireditev kongresa strokovnih organizaci] in veseličn) odsek za veselico 17, avgusta v Na-rodnem domu imata svojo zaključno sejo v ponedeljek 25. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. Opozarjamo vse one, ki bi imeli še kake račune, da jih do tedaj predlože, ker se potem prebitek ted#j izro-či za namene ki jih je odbor določij že pred veselico. — Slovenska kolonija v Sofiji je izdala, kakor poroča sofijski »Mir«, protestno izjavo, v kateri obsoja napade in obrekovanja, katerim je bU v zadnjem času izpostavljen bolgar-ski narod v inozemstvu. List pravi, da se je poslala ta izjava v objavo vsem slovenskim listom. Naš list te izjave doslej še ni prejel. — Umri je v Ljubljani na Reslje-vi cesti št. 12 vratar južne železnicei Matija K u k e c. Pogreb jutri ■ob-'6. popoldne. N. v m. p.! Rezervisti se vračalo. Pritiodnji transport rezervistov, ki bo štel 5 oficirjev in 450 mož gorskega topni-čarskega polka št. 13 in ^ infantorij-skega bataljona IV./80. priđe v Ljubljano dne 25. avgusta ob 4. uri 13 min. popoldne, bo na južnem kolodvoru obedoval in se odpelje ob 5. uri 10 min. naprej. Isti dan priđe v Ljubljano še drugi transport in sicen 9 oficirjev in 1191 mož pešpolkov št. 8., 42. in 76. V Ljubljano dospe ta transport ob 9. uri 9 min, zvečer, bo tu večer jal in se odpelje ob IC'uFi naprej. V obrambo kolere. Kakor je sporočilo c. kr. notranje ministrstvo, se Je v času od 12. do 15. avgusta v občinah Gornja Tuzla, Kreka in Brčka okraja Doinja Tuzla v Bosni pojavilo več bakterijološko dognanih slučajev kolere. Ukrenilo se Je vse potrebno, da se bolezen ne razširi in ne zanese v na§e kraje, — Istotako se je odredilo vse potrebno, đa se» kolera ne zanese iz Romunije. Preko bukovinske meje smejo potnikf Ie v Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. avgusta 1913. 193 Štev. trolujejo. Pa tuđi na ogrskih mejnih štacijah se^vrši široga kontrola. O potnikilh ki prihajajo \t okuž^nih krajev v Avstrijo, dobivajo oblasti telegrafična sporđčila« na kar se ti potniki v smislu veljajočih medna-rodnih pogodb pet dni zdravniško nadzoru jejo; Iz Sodražice. V našemu trgu fe postalo prav živahno odkar se pri-pravljajo za slavni katoliški shod, posebno se pridno vadijo ob nedeljah fci praznikih mladi čukci, ter delajo farovskhn konjem, kravam pa tuđi praŠičkom pravo veselje s svojim nastopom, seveda vedno pri zaprtih vratili na dvorišču. Morda jim ško-duje svetloba ali svezi zrak. Starsi čukcev £ tem nišo zadovoljni,ker boda morali pustiti svoje sinove na pri-tisk g. župnika delati stafažo stran-karski prireditvi. Od zanesljive strani smo izvedeli, da je zaradi tega,kdo bo šel v Ljubljano, prišlo do prepira med župnikom in kaplanom, p. d. Oa-Ijotom. Med prerekanjem je kaplan župniku zabrusih da na katoliškem shodu kruljevih ne potrebujejo. Župnik je pa očital kapianu, da tuđi ta-kih ne, k! imajo poldrugo glavo itd. Nekateri so v skrbeh zaradi nekda-nje pevske zastave, eni so za tof da naj se z njo postavijo tuđi v Ljubljani, drug? so mnenja, da v Ljubljani malo bolje vidijo. da bodo takoj spoznali, da so zastavo pofarbali. Obve-ljala bo pac Štuparjeva. Ljubijanea-ni, ki hočejo videti smešne čukce. naj pazijo na sodraške, ne bo jim žal, — posebno se med niimi odlikuje tuđi zastavonoša. Žepna tatvina. Danes dopoldne je bila ukradena iz žepa Mariji Hro-vatovi iz Rožne doline denarnica v ka-teri je imela 49 K. S ceste. Danes dopoldne je mesarski pomoćnik Fran Jereb v Stritar-jevi ulici s kolesom zadel Mihaela Mešeta, ki je nesel koš malin. Kolesar in Meše sta padia in je Meše pri tem raztresel za 9 kron malin, katere je deloma pobral, nekaj jih je pa moral tuđi pustiti v prahu. Besede, ki stanejo 500 kron. V tej zadevi smo prejeli izjave prič, ki neresničnost trditve Brglez vzroka I Čuješ popolnoma potrjujejo, ni vul go da bi vloženih 500 K g. Prevec takoj ne dvignil. Detajlirano pojasnilo pri občimo prihodnji teden. Football-Matsch S. F. K. Ilirije. Za nogometno tekmo, ki se vrši ob ugodnem vremenu jutri popoldne ob 3. uri na igrišču poleg Lattermanno« vega drevoreda in sicer med prvim in rezervnim moštvom tukajšnjega kluba „Ilirije", so določene običajne cene, namreč sedeži po 1 K, stojišče po 40 h, otroci, dijaki in vojaki do narednika pa imajo znržano stojišče po 20 h. Vstopnice naj se nosijo vidno. Vojaško odlikovanje. G kr. vojno ministerstvo je v priznanje zaslug zaradi odličnega poslovanja odlikovalo našega slovenskega rojaka Burnika Bogomila, stotnika v 33. poljskem artiljerijskem polku, s posebno pohvalo. Samomor krivoprisežnice. V fari lurških čadežev se je zgodilo nekaj posebnega. Neka ženska ki je 'dvakrat po krivem prisegla, se je obesila. Sto-rila pa ni te žalostne smrti, ker ni mogla s krivo prisego svojemu bližnjemu storjeae krivice popraviti, ampak samo zato, ker je bila dvakrat pri spo-vedi, pa obakrat ni dobila od veze. Moti se, kdor misli, da je vse eno, kakšen kavni pridatek pridevamo kavi, kajti od kakovosti kavnega pri-datka je v veliki raeri odvisna dobrota kave. Najboljša je le tista kava, kateri je pridejan najboljši kavni pridatek, to je — po soglasni sodbi vseh naših gospodinj — Kolinska kavna primes. Ta kavni pridatek daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, zato se je povsod že splošno priljubil in ga že vse naše gospodinje najraje kupujejo. Da je edino pristno domaće blago te vrste, je pa itak že vsakemu znano. — Pazite pri nakupovanju na varstveno znamko „Sokol", ker je le v ovitkih s to znamko izvrstna domaća Kolinska kavna primes! Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 23., nedeljo 24., ponedeljek 25. 1. Globeli Tetta. (Potovalni film.) 2. Avguština zasačijo. (Velekomič-uo.) Samo popoldne. 3. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 4. Iz Pariza .v Petrogfad. (Mistična drama. Kaj takega se še ni videlo.) 5. Sužnji zlata. (Ameriška senzacijska drama v treh dejanjih.) — Samo zvecer. 6. Ju-naki 13. polka. V torek 26.: Punčke male Hildice. (Veseloigra v 2 deja-njih.____________________________ Izpred sodišUa. Ka ženske rasprave pred okrajnim feodiščem. Delavska zavarovaJnica v Trstu fcocrtra Fr Ks. Stare v Liubljani. Na slavnostnem zborovanju »Deželne zveze obrtnih zadrug v Liubljani«, ki &>jzjfr$° J5°w4filP lfiletnice Zvese v magistralni dvorani, Je govoril med drugim gospod Fr. Ks. Stare, po-sestnik in sobni likar v Ljubljani, in sicer glede delavske zavarovalnicc. V daljšem temeljitem govoru je po-udarjal govornik nujno potrebo usta-novitve podružnice delavske zavaro-valnice v Ljubljani in je dokazal, v koliko bi se v tem slučaju sedanje za-varovalne razmere, ki ne odgovarja-jo več kranjskim delavskim razme-ram, izpremenile, v prid kranjskega delavrstva in delodajalca in v prid ćele kranjske dežele. V tem govoru je našla zavarovalnica v Trstu trditve, ki jo žalijo in je vložila proti g. Fr. Ks. Staretu tožbo. Prva obravnava v ti zadevi se je vršila danes pred tukajšnjim okrajnim sodišeem. — Po odklonjeni poravnavi je izjavil za-stopnik toženca, da priznava, da je govoril na slavnostnem zborovanju kot zastopnik obrtnikov in kot svet-nik trgovske zbornice o temi: »Usta-novitev podružnice zavarovalnice proti nezgodam v LjubMani« Besedi-lo njegovega govora je v priloženi brošuri, ki jo je izdala »Deželna zve-za obrtnih zadrug v Ljubljani« povodom svoje desetletnice, in sicer na listih 8—15. Za te svoje trditve, ki so bistveno iste kot v ovađbi, nastopi dokaz resnice, in prosi, da se mu da daljši rok enega meseea, da si lahko zagotovi obširen materijal. Zastopnik zavarovalnice se temu predlogu ni protivil. Sodnik je podelil nato to-žencu rok enega meseca v svrho pismene prijave dokazil in preložii ob-ravnavo na nedoločen čas. Izpred okrožnega sodišča v Novera rruM-.i. Jarčev shod na Muhabenu pred sodiščem. — Vladni koncipist Golija obsojen. Dne 21. t. m. se je pri tukajš-njem okrajnem sodišču vršilo nada-ljevanje polomljenega Jarčevega shoda na Muhaberju. Junak tega na-daljevanja je bil vladni koncipist Gustav Goiija, ki je pri tem polomu Jarcu šel preveč na roke potom razganjanja mirnih ljudi z orožni-škimi bajoneti. Pravni povod nada-Ijevanja tega shoda pred kazenskim sodnikom pa je bil sledeči; Ko je Jare uvidel, da je na shodu većina na-prednjakov in se je s shodom izpod milega neba« umaknil v sobo, je Golijo kot vladnega zastopnika pre-govoril, da je pustil poklicati orožni-ke, katerim je ukazal mirne zboro-valce razganjati s silo. Tedaj je pred s tremi orožniki zastraženimi vratmi stala od drugih izločena gruča. ob-stoječa iz: Golija, Lotriča in Pirea. Takratni dr. Slančev koncipijent Lo-trič je namreč Golijo vprašal, kakšen shod je to in ob enem nanj apeli-ral, naj on kot vladni zastopnik odredi, da se shod vrši zakonitim potom. Ker je Lotrič kot jurist takoj uvidel, da je Jarčev in Golijev nastop tak, da mora izvati pravne posledice, mu je bilo na tem ležeče, da se vse važne Golijeve izjave in ukrepi pred pričami ugotovijo ter je vse, kar je Golija kaj važnejega izpovedal, takoj v pričo orožnikov pustil po na-vzočemu časnikarju Pireu zaheleži-ti. Tako je Golija v kritičnem rrenot-ku izjavil. da on ne ve, kakše t shod je to in da on ni ma no bene i:; terence, da bi se shod pravilno izvrši. To je Lotrič dal takoj zapisati. In to je Golijo razburilo, da se je r »sproti prav blizo njega in Lotriča < oječe-mu Pireu spozabii do nastopnega ža-Ijivega nastopa: Golija je najprej Pirea zaničljivo pogledah naredil z roko gesto proti njemu, nato se pa v zaničljivem tonu izrazi!: »Was hat denn dieser Ker! hier zu tun?« — To je bilo tako izrazito zaničljivo in tako odločno ie na Pirea naperjeno, da so okrog stoječi takoj uvideli, da priđe med Golejem in Pircem do kakš-ne afere. No, pa Pire se je spričo takega žaljenja obvladal ter si le mirno notiral Golijev nastop in besede. Golija je pozneje Pirea še enkrat ozna-čil z enakim izrazom in sicer takrat, ko je Golija Pirea dal po orožniku odstraniti, ker je Pire skozi okno gledal na shod v sobi. Pire je tu Golijev nastop izročil svojemu zastop-niku g. dr. Slancu, ki je proti Goliju vložil kazensko ovadbo. O tem je bila za danes dopoldne ob 9. uri razpisana glavna razprava. Pirea je zastopal koncipijent dr. Trampuž. Golija samega ni bilo k razpravi; dal se je zago var jati po dr. Ogrizku. Razpravo je vodil okrajni sodnik pl. Levičnik. Sodnik poskuša stranki poravnati. Zas. obtožitelj Pire izjavi, da v principu ni proti poravnavi, toda treba je, da mu jo nasprotnik sam ponudi. Dr. Ogrizek: Odklanjamo po-ravnavo, ker »mi nismo nič krivi«. Sodnik: No, tuđi prav, borno pa raz-pravljali. Dr. Ogrizek se zagovarja, da je Golija sicer take besede izustil, toda nikakor ne proti Pireu, marveč proti enemu tam blizo stojećih po-boy, ki ua stiodu niša imeli xuč opra- viti. Sodnik: Katerega poba pa? Dr. Ogrizek: Golija )e videl nekega mu osebno neznanega, 15—16 let stare-ga poba. Od obtožiteljeve strani se ugovarja, da na shodu takih pobov sploh bilo ni. — Pod prisego je bila zaslišana takrat na shodu navzoča priča ga. Ana Derganc, na kar je dr. Ogrizek predlagal naj se zaslišijo še j trije orožniki in on sam. Sodnik je predlog odklonil, sedaj je sledilo nekaj, kar bo juriste zanimalo. Da ne bo popravkov, se omejimo le na stvarno poročilo: Dr. Ogrizek proti sodniku: Prosim g. sodnik, kako pa se je moj zagovor protokoliral? (Splošno začudenje.) Sodnik: Ja, saj ste vendar sami narekovali. Ali ste že pozabili? G. zapisnikar, preberite g. doktorju zapisnik, da bo vedel, kako se je zagovarjal. — Zapisnikar prečka iz zapisnika obdolžencev zagovor iz katerega sledi, da je pri-znal, da je rekel: »Dieser KerK<. — Dr. Ogrizek: Jaz sem drugače mi-slil: obdolženec (Golija) sam ne ve, ali je rekel: »Dieser Kerl« ali: »Die-se Kerle :. Sploh sem se jaz drugače zagovarjal. Sodnik: Kakor ste se za-govarjali, tako je zapisano, zdaj pravite pa drugače. Dobro, borno pa zapisali, da svoj zagovor popravljate. — Dr. Ogrizek: Jaz j?a samo pojas-njujem. — Sodnik: Ne zavijajte, g. doktor! Sodnik razglasi obsodbo: Gustav Golija, vladni koncipist sedaj v Ljubljani, se spozna v smislu ovad-be ter na podlagi dokazovanja krivim prestopka razžaljenja časti po § 491. ter se obsodi na 30 K globe ali v slučaju neizterljivosti na 3 dni za-pora. Razlogi: Obtoženec sam pn-zna, da je rabil take besede, zagovarja se le, da jih nameril na neke pobe. Po priči Ani Derganc pa je dognano, da so Golijeve besede bile naperjene samo na zas. obtožitelja, katerega je Golija še preje zaničljivo pogledal ter napravilneko gesto proti njemu. Ista priča tuđi določno izpo-ve. da kakih takih pobov tam v blizini sploh bilo ni. Krivdorek je torej vtemeljen. Tako se je Jarčev polomljeni shod na Muhaberju za enkrat končal v škodo tistemu, ki je Jarcu največ pripomogel do take polomije pri vpadu v liberalno kmečko trdnjavo na Muhaberju. Društvena noznonilo. Društvo za zgradbo sokolskega doma Sokolu I. v Ljubi ani pozivlja svoje članstvo in člane „Sokola I.", da proslavi orlovske slavnosti v dneh katoliškega shoda — s tem, da prireja denarne zbirke za zgradbo prepotrebne sokolske telovadnice Sokolu I. Poziv! Podružnice „Družbe ?v. Orila in Metoda", vsa draga narodna draštva in vse prijatelje in dobrotnike naše družbe prosimo, da se nđeleže jntrišnjega pogreba našega bla-gopokojnega dobrotnika gospoda Frana Babica. V Ljubljani, 23. avgusta 1913. Vodstvo „Družbe sv. tirila in MetG^a v Ljubljani". Telefonska in brzojavno poFocila. Dogodki na Balkanu. Situacija. Belgrad, ^3. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slovenskemu Narodu«.) Včerajšnja »Samouprava«, go-voreč o novem položaju, piše, da mora Srbija sedaj najprej urediti svoje razmere z vsemi sosednjimi država-mi. Z zaveznicama in Romunsko je razmerje urejeno. kar se pa tiče Bol-garske, mora Srbija obžalovati, da so neželjene razmere privedle do oboroženega spopada med dvema bratskima državama. Med tem je treba gledati, da se tuđi z Bolgarsko dosežejo oinošaji dobrega sosed-stva, ki so potrebni za interese obeh držav. Srbija hoče s svoje strani sto-nti vse, da se pozabijo stare in nove rane in da se napravi pot za mirni razvoj obeh držav na vseh poljih dr-žavnega življenja. Glede Albanije goji Srbija najboljše želje, da napreduje in se razvija in če se te želje uresničijo, lahko računa Albanija na to, da bo imela v Srbiji lojalno in dobro sosedo. Razmerje Srbije s so-sedno monarhijo, če tuđi je bilo formalno korektno, je zastrupilo dunaj-sko in budimpestansko časopisje. — Sedaj pa je opažati tuđi tu preokret in je upati, da bode vsak dan boliše. Će priđe do ustvaritve dobrih odno-šajev z Avstrijo, je upati, da izginejo tuđi ti sledovi napetosti. Avstrija ima lahko velike ekonomske koristi od Srbije in novih raztuet na Balk^r nu; to dobro spoznavajo njeni trgov-ski in industrijalni krogi in potrebno bi bilo, da vodilni krogi poslušajo ta najmerodajnejši glas za oceno ekonomskih interesov države. Ne bi se dalo razumeti, iz kakšnih obzirov bi mogli iti vodilni krogi monarhije preko žive in stvarne potrebe, da se trgovini in narodnemu gospodarstvu monarhije otvorijo zanesljiva in zdrava pota v sosedstvo, ki sedaj isče, od koga bo kupovalo in komu proda-jalo. Nadejati se je, da bo vedela monarhija pravilno ceniti iskrene name-ne Srbije. Odrin Turčiji. London, 23. avgusta. »Exchange Telegraph Companv« prinaša vest, da je dobila porta diplomatičnim potom obvestilo, da so velesile sklenile, da prepuste Odrin TurčijL Odrinsko vprašanje. Belgrad, 23. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slovenskemu Narodu«.) V nedelj'o se prično, če ne priđe do kakih iznenađeni v odrinskem vprašanju, diplomatične počitnice in večji del ministrov gre v kopališča. Vprašanja, ki ostanejo še potem in ki se tičejo odnošajev s sosedi, se puste za prve dni v jeseni. Tuđi je do-ločeno, da se srbska skupščina sedaj še ne sestane. Pariz, 23. avgusta. Oficijozni »Petit Parisien« piše, da je odrinsko vprašanje toliko kakor rešeno v tur-škefn zmislu. Velesile se bodo ome-jile samo na to, da bodo svetovale Turčiji, da dovoli Bolgarski razne koncesije moraličnega in formalnega značaja. Med Carigradom in Sofijo se vrše direktna pokajanja, ki se bodo konćala brez dvoma s končno bolgarsko resignacijo na Odrin. Pariz, 23. avgusta. »Matin« po-roca iz Carigrada: Ruski veleposlanik Giers je delj časa konferiral na porti o odrinskem vprašanju. Poga-janja v odrinski zadevi tečejo naprej. Bolgarska zahteva za odstop Odrina neoporečno posest Lozengrada in koncesije z ozirom na utrdbe Odrina. Turski politični krogi so prepričani, da priđe prihodnje dni do rešitve tega vprašanja. London, 23. avgusta. Reuterjev urad izve iz angleških uradnih kro-gov, da se velesile še nišo zedinile o končnem postopanju v odrinskem vprašanju. Tukajšnji krogi sodijo, da f.o turska zagotovila glede desnega brega Marice položaj izdatno olaj-šala, Turki v TrakijL Sofija, 23. avgusta. Iz Jugluka nrihajajoči ubežniki pravijo, da pro-dirajo bašibozuki in regularne turske čete proti Kirdžalinu ter ščuvajo Turke, da naj zažgo mesto. Neka turska četa je včerai v okolici Me-homije plenila. Divjanje Grkov proti Bolgarom. Sofija, 23. avgusta. Glasom za-nesljivih vesti, je bilo med onimi Bolgari, ki so jih Grki v Solunu ob-sodili na smrt, češ, da so elani čete Črnopljeva, tuđi več bolgarskih ve-letrgovcev, ki nišo bili nikdar elani te čete, marveč vedno nasprotni re-volucijonarnemu gibanju. Vlada je opozorila tuja poslaništva na to dej-stvo, da preprečijo velesile ekseku-cijo obsodbe. Grki v Trakiji. Solun, 23. avgusta. Grška vlada je dala odstraniti ves železniški materijal od Dedeagača do Okčilarja. Pri Ferdžiku je prišlo do bojev med Turki in iregularno bolgarsko četo. Solun, 23. avgusta. Grške čete so snoči izpraznile Gumuldžino, ki so jo takoj zasedle redne bolgarske čete. Bolgarski vojaki so prišli tuđi pred Ksanti, grške oblasti so zahte-vale za predajo protokol, Bolgari so se temu upirali, vsled česar se je predaja zavlekla. Pred Dedeagač Bolgari še nišo prišli. Demobilizacija Turčije. London, 23. avgusta. »Evening Standard« poroča iz Carigrada, da je urgiral poslanik neke velesile pri turškem zunanjem ministrstvu glede demobilizacije ter dobil sledeči odgovor: Turčlja bo demobilizirala sele tedaj, če bo Bolgarska priznala okupacijo Odrina in Trakije. Srbske izgube. Petrogdad, 23. avgusta. »Novoje Vremja« pravi, da je imela Srbija v obeh balkanskih vojnah 9000 mrtvih in 27.000 ranjenih. K temu številu pridejo še oni, ki so umrli za kolero. Posojila balkanskim državam. Pariz, 23. avgusta. Vse balkanske države s Turčijo vred bodo morale omejiti svoje zahteve po poso-jilih na najvažnejše, zlasti ker imata na franeoskem denarnem trgu prednost dva prosilca in sicer Francoska sama, ki bo najela v jeseni notranje posojilo 1500 milijonov in Rusija, ki bo prišla z velikim železniškim poso-jilom. Povratek srbske vojske. Belgrad, 23. avgusta. (Srbski tis£QOTi ucad >Slo^. Naia&u.l Jjx se zaključujejo priprave za sprejern vojske. Vedno nove čete se zbirajo na vežbališču v Banjici. Srbsko * Crnogorska raeja. — Srbija in Grška. Belgrad, 23. avgusta. (Srbski tiskovni urad^ »Slov* Narodu«.) V kratkem se resi vprašanje meje med Srbijo in Crno goro. — Med Srbijo in Grško se je razpravljalo vprašanje, ali bi se ne uvedla reciprociteta sol za slovanske manjšine na Gr-škem in za Grke v Srbiji. Kakor iz-vemo, je Venizelos izjavil, da ne zahteva nikakrsnih posebnih garancij za Grke, ki so pripadli Srbiji, vsled tega ni potrebno urediti s posebno podrobno pogodbo reciprocitete. Katerih strok je treba Srbiji? Belgrad, 23. avgusta. (Srbski tiskovni urad „Slovenskemu Narodu".) Srbija potrebuje nujno učiteljev, ker bo praznih do 2000 učiteljskih mest. Istotako je treba večjegaštevila profesor-jev, zdravnikov in inženirjev. Diplomati gredo na počitnice. Belgrad, 23. avgusta. Avstro-ogrski poslanik Ugron in ruski poslanik Hartvik sta šla na daljši dopust. « * Državni zbor. Dunaj, 23. avgusta. Državni zbor bo v svojem jesenskem zasedanju, ki je nameravano za sredo oktobra, iz-volil delegacije, ki prično z zasedanjem nekako sredi novembra na Dunaju. Deželni zbori. Dunaj, 23. avgusta. Vlada name-rava baje sredi septembra sklicati vse delazmožne deželne zbore, ki naj zborujejo do srede oktobra. Nemški agrarci. Dunaj, 23. avgusta. Nemška agrarna stranka ima 28. t. m. ob 10. dopoldne svojo sejo na Dunaju. Moravski deželni zbor. Brno, 23. avgusta. Med deželnlm glavarjam grofom Serenvjem in napred-nimi češkimi strankami je prišlo takoj po volitvi deželnega odbora do nespo-razumljenj, ker je grot Serenv dal de-želnemu odborniku, patru Srameku, najvažnejše resorte. Konflikt se je še poostril zato, ker je imenoval deielnl glavar za svojega namestnika ražen Nemca Jellineka tuđi konservativnega veleposestnika grofa Belcredija. Začetkom včerajšnje seje deželnega odbora je nato naznanil deželni glavar, da je zaprosil grof Belcredi, da ga oprosti od nadomestovanja iz zdravstvenih ozirov. Za namestnika je nato imenoval češkega naprednega deželnega odbornika dr. Plucharja za svojega namestnika. Portugalski monarhisti. Madrid, 23. avg. Ob portugalsko-španski meji stoječi portugalski monarhisti so dobili od svojih somišlje-nikov na Angleškem in v Braziliji denar, da poskusijo, še predno se poroci bivši kralj Manuel, nov puč. Portugalska vlada je zato zopet odložila amnestijo za politične zločince. Nemiri na Kitajskem. Nanking, 23. avgusta. Neki vstaški vodja je pisal nemškemu konzulatu, da je nemška križarka „Emden* ob-streljevala postojanke vstašev na Lev-jem gricu. Vstaški vodja grozi, da bo obstreljeval nemško križarko in nemški konzulat. Nemški konzul je nato sporazumno s poveljnikom krišarke „Em-den" odgovoril, da je neresnično, da bi bila nemška križarka streljala. Križarka „Scharnhorst" je odplula nato s šefom križarske divizije pred Nanking. Prosveta. Variete večer, ki ga priredo slovenski igralci v Parkhotelu Tivoli danes zvečer ob 8. uri in v nedeljo ob 5. uri popoldan obsega Štirinajst po-vsem novih točk in eno kabaretno eno-( dejanjko; aranžira g. Danilo, pevske točke g. Povhe. Godba 27. pešpolka igra samo operetne točke in dva kon-certna komada. Priporočati moramo nujno te priredbe, ker troski zadnjih predstav pod milim nebom „Kneza' Semberijskega* so znašali preko tisoč kron ter ni za naše igralce, ki jim ho-čemo pomagati iz mizerje, v katero so bili pahnjeni, ni preostalo take svote, katere bi posameznikom privoščili. Če kdo pregleda račune teh zadnjih pri-reditev, Čuditi se mora, kaj vse stane, denar. Današnja predstava se priredi le na občno željo našega občinstva, in upamo, da bo dvorana Parkhotela Tivoli nabito polna. V nedeljo ob le-pem vremenu se vrši prireditev že ob 5. popoldne in traja predstava nepre-nehoma, dokler bo sploh kaj občinstva navzočega. Spored se poveća in akor priđe tuđi kdo uro kasneje, deležer* bo vendar vsega sporeda. Vojaška godba ima za nedeljo popolnoma nov spored, ki se sklada z varietetnim večerom. Torej ne bb nihče v zadregi, kje naj popoldne ali večer prebije. Parola ie izdana* Parkhotel TivoJL 193. »ct. -: " .SLOVENSKI NAROD', dne 23. avgusta 1913. Stran 7. leseniške novice. Na naslov železniške direkcije v Trstu. Kar bi bilo v vsakem drugrem še tako nepoznatem kraju izključeno, to se prakticira na Jeseniški postaji. Kje drugje na $vetu bi bilo mogoče, da se skoro pri belem đnevu cistijo n odvažajo kolodvorska stranišča? Kje drugje na svetu bi bilo tuđi mo goče, da na cesti sredi trotoarja kop-ljejo široke jame v greznice in nali-vajo vozove z vsebino stranišč, kakor na Jesenicah. AH res noče sto-riti železniška uprava ničesar, da se temu škandaioznemu počet ju priđe v okom. AQ se ne more počakati s či-ščenjem stranišč po zadnji skupini \ečernih vlakov, da ne bodo pasa-žirji tiščali svojih nosov pred ne-znosnim straniščnim pariumom in J.i končno tuđi ni mogoče izpeljati •;! samo z Jesenic in okolice, tem-več tuđi s Koroškega. I Proti zadnji protizakoniti občln->ki seji se je vložil pravocasno re-;urz. Prišlo se je pa se na neki dru-^i švindel, kateri se je avadil đržav-:iernu pravdniku. Rekurz so podpisali vsi gostilničarji izvzemši g. hotelirja i3aara. Čudna znamenja. Kakor čujemo, lOčejo elani krajnega šolskega sveta dstopiti, ker komandirala samo g. upnik Skubic in psevdo »arhitekt« ■3etz pri gradbi nove sole. Čudno se lam tuđi zdi, da nif kakor običajno, sravbnega odbora. Članoni krajnega ; iskega sveta župnikov despotizem e preseda; zao je predlagal Čebulj, ai se vse izmeri in le po tem izme-iu naj se doplačuje, čimur so pritrči tuđi ostali elani. Temu se je uprl .Skubic in vsled tega je v klerikal-:em taboru velika poiomija. Kleri-alni davkoplačevalci se boje tuđi za vo]e žepe, ker bodo morali tuđi pla-„evati občinske doklade, ne pa župnik, ki ne plačuje nicesar in živi kot _nri - muri — božji volek v travi. S I -em predlogom se je župniku Cebulj :ako zameril, da hoče imeti njegovo župansko glavo. Prisilil ga je, da je Jiožil čast krajnega šolskega in--pekiorja in župnikovi kimavci že veselo oznanjujejo, da spodieti Cedulju v kratkem tuđi županski stolec. Nas seveda tuđi veseli, da bo izginila :az županski stol zagrizena kle- kalna Cebuljeva prikazen. Upamo, /d bo župnik Skubic enkrat držal ^ ojo besedo in politično odstranil Cebulja, ali ga vsaj degradira! žu- I unske časti, kakor je obljubil. Hva-!ežni mu borno, da tresči tega zagri-zenega klerikalca z visine, kamor se - povzpei ne baš radi zmožnosti, impak le vsled terorizma in podiv-vmosti proti naprednjakom v korist edino zveličavni S. L. S. Mi poznamo Cebuija do kosti, poznamo njegovo delo pri občinskih volitvah in prav privoščimo mu, da prejme za pfačiio prav po zaluženju pošteno — brco. Današnji list obsega 16 strul Izđajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne ti&karne«. Veđno ostrejši boj za obstanek zahteva napetost vseh naših moči. Tembolj moramo skrbeti za ohrani-tev svojega zdravja. Kdo bi tajil, da je prvi pogoj za to redno prebava-nje? Sloveča Franc Jožeia grenčica, vsak dan pol vinske kupice na tešee, ima neprecenljivo lastnost, da tuđi zastarane želodčne in čravesne indi-spozicije odstrani zanesljivo, točno in na mil način. »Pri premnogi'i trdo-vratnih zagatenjih«, piše siovita hol-niščnica usmiljenih bratov na Duna-ju, »smo prirodno Franc Jožefovo grenčico rabili z ugodnim usrehom.« — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vođaini. Razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Bu-dapeštu Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: Fran Molć, pek v Ljubljani 10 K, me-sto venca na krsto g. Fran Babica; Valentin Vončina, tu 10 K, mesto venca na krsto prijatelja Fran Babica in »Neimenovana < v Ljubljani 1 krono. Skupaj 21 K. Za »Domovino«: G. Korcnčan, trgovec v Ljubljani 20 K, mesto venca na krsto g. Fran Babica. Za »Stavbni skiad Ijubljanskega »Sokola««: Janko Rohrman tu, 2 K, zložili 2 telovadki in 2 telovadca kot prihranek pri vožnji iz Stranj v Kam-nik — »Na zdar«! Za »Srbske ranjence«: G. Ivan Kotnik, posestnik v Ljubljani, Orlova ulica 1 K. Živeli nabiralci in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne 22. avgusta: Tomaž Zmrzli-kar, delavec - hiralec. 71 let, Radec-kega cesta 9. — Mati ja Kukec, želez-niški poduradnik v pokoju, 67 let, Resljeva cesta 12. — Marija Res-man. vdova železniškega vratarja, 68 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 21. avgusta: Ivana Sodni-kar, delavčeva žena, 26 let. Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. avgusta 1913. Termin. Pšenica za oktober 1913. . za 50 k? 11 64 Pšenica za april 1914. . , za 50 kg 1208 Rž za oktober 1913 . . za 50 ksz 8-96 Oves za oktober 1913 . . za .50 kg 8 35 Koruza za avgust 1913 . . za 50 kjj 823 Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 7-59 Meteorologe poročito V'iiiaa nad morjem 306-2 Srednji zračni tlak . •> mro * ! Ć« S*anJc 2«~ 1 i °P"°- meM 15 V.etrOvi Neb0 % Tan^ t mm £ 2 22. 2. pop. 73&7 19-1 sr jug , oblačno „ 9. zv. 740 0 15 9 brezvetr. jasno 23. 7. zj. 7408 119 si. jvzh. ( megla Srednja včerajSnja temperatura 157', norm. 182° Padavtna v 24 urah 00 mTi. anmki Mrisb Zril ^r Bral|« SokoU! ift^ŽF* Izpoloiti nam je žalo- \Bl^ stno dolžnost, da iz kažemo ^^3M^y zadnjo čast požrtvovalneiiiU A/Z/ «) slovenskemu rodoliubu. ve- ^l\ Ju likemu narodnemu dobrot- ^^S^Z niku, zvestemu Sokolu bratu Franu Babicu. Pozivljamo vsa ljubljanska sokolska društva, da se pogreba udeleže w kar naivečjem š te vilu, bližnja društva pa da posljejo vsaj deputacije. Zberite se v nedeljo že ob 12. uri v telovadnici »Narodnega doma«. Pređserlstvo Slovenske Sokolske Zveze. Telovadno društvo Sokol IL ¥ Ljubljani pozivlja svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba vrlega člana, brata Franca Babica« Zbirahšče je ob 12. uri v »Na-rodnem domu. Odbor. Telovadno dru&tvo „Sokol" v Ljubljani. Bratje, pozivljamo vas, da se pogreba nad vse požrtvovalnega rodoljuba br. Frana Babica udeležite v kar najča-tnejšem številu. Zberite ?e točno ob 12. uri v telovadnici v »Narodnem domu«. Odbor. Telovadno društvo „Sokol" v ŠiŠkl pozivlja vse brate, da se udeleže pogreba umrlega brata, mecena Franceta Babica. Zbirališče ob pol 12 v nedeljo dopfj'dne pri »Ančniku«. IX.. v LjubSjani. Jezdeci! Bratje! Umri je član Sokola II brat Fran Babič. Pogreb bode v nedeljo ob 1. uri popcldne. — Zbira1 !šče jezdecev ob 12. uri v Gosposki ulici Št. 4. Odhod točno ob \'4l uro pop. Vse podrobnosti se izvedo pri bratu Krapežu Narodna kavama. Bratje, udeležite se pogreba prezaslužnega člana v največjem številu. Odbo? jezdnegaođseka »Sokola !I'. Sprejmo so S za trgovsko pisarno, zmožna sloven-skega in nernškega jezika. Predpogoji: lepa pisava, dobro izvežbana v stroje-pisju in povsem zanesljiva računarica. Kje, pove upravništvo »SIov. Naroda". 2978 Vodstvo dmibo sv. Glrlla In Metoda v Ljabljanl naznanja žalostno veit, da je nje velikodušni dobrotnik, gospod Parano Batoič trgovec, posestnik in gostilničar danea ob 5. uri zjutraj, po đolgi in mučni boleini, previđen a av sakramenti sakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, 24. t. m. ob 1. uri popoldne iz hiše žalo »ti, Dolenjska ceata . £. Slava njegovemu apomina. ▼ LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1913. SUATOiM MX v Llnbliani, Eomonakega ulica 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Utlsik ii ief-z4nnik: Br. Fr. Itriaic. prinur. L kir. add. dd bala žagar ki se razume na lesene jarme žagati na več klinj, kakor tuđi na polne jarme in na vsa žagarska popravila, želi prevzeti delo na kaki boljši žagi kot žagarski mojster, kjer bi bilo več let trajno delo. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 2981 Učenec za fotografsko obrt OflT se tako] sprejme. "^Wl Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 2982 Kupi se stap hapitionij. crn eri iPi7irrl/nfiQ nnmnrniui i nn7n!n M te Ilil/duRHljd Puliluuiind 2 Wm. Išbe se tuđi dve sobi ali pa delavnico s sobo v nojem. Ponudbe je poslati pod „št. 9011 poste restante Ljubljana. 2903 Iščem k svojim otrokom utiiicoalivigoiitiio z znanjem sloveaskega in nemškega jezika kakor tuđi zmožncstjo nekoliko v glasbi (klavir) in poduk otrok, ki obis-kujejo ljudsko solo. Prednost imajo le boljše moči, plača po dogovoru, vstop takoj. — Karei Seimig, Ljubljana. 2977 v I. nadstropju z eno veliko sobo, kuhinjo, delom vrta in drugi mi pritiklinami se od da za novembrov termin na ĐunajSki Cesti 71. Poizvesevpntličju. 2S8O jiov pianino in preigran :-: kratek klavir :-: se cano prodasta- Sv. Petra cesta vhod, Radeckega cesta žtev. 2, I. nadstropie. 2970 Dve gospodični se sprejmeta na hrano in stanovanje po nizki crni pri Josipini Oal^, Ljubljana, Dunajska c. 23 pritl. 2945 se sprejmejo ceno 2949 na stanovanje in hrano pri boljši rodbini na zračnem in mirnem kraju. VpraŠati je v Kopališki ulici štev. 12. boljših staršev 2946 mm tako! trgovina i mm in železnino. Anton Butana, Novo mesto. I Pohifttro ielezno In ed medi I Najmodernejše postelje od medi, toalete, utnivalniki po tvorniških cenah. Modroci iz jeklene 2ice od K 10-— napre] Pristne postelje od medi » » 70'— » Napol medene postelje » » 34*— » Otroške postelje . . . » » 14'— * Medene karnise . . . » » 350 » Umivalnik.....» » 5*— » Razložljive žel. postelje » » 14-— » Specialist za opreme hotelov, vil, sanatorijev» Ob sklicevanju na ta list 5°/o popusta. Na debelo. Cenovnik zastoni- Na drobno. IL loffmaoD, Đnnaj VI., Webgasse 29, telefon Stev. 10046. sesprejmejora stanovanje in hrano Slomškova ul. 6. spodaj, tjubljana. 2261 Jako zmožna dun. tvornica čev-Ijev išče spretnega In energičnoga zastopnika za Kranjsko, Goriško, Istro in TrentinOi ki bi poglavitno obiskoval manjše kraje. Cenjeni dopisi pod „A. N." na upravn. „Slov. Naroda". 2943 Dobra in v manufakturni stroki dobro izvežbana 2917 ki zna tuđi na šivalni stroj Šivati, se sprejme pri J. Modicu v Novi vaši pri Rakeku s 15. oktobrom t. 1. v prodajalno z mešanim blagom. __^___^__^_——__________ — •[ Sprejme se takoj 2942 Ava krojašKa pomotDika v delo. Eden naj je zmožen finega velikega dela, drugi pa poleg velikega dela tuđi angleškega krojaštva. Ponudbe ali vprašanja na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro ,A. B./2942'. jšče se za takoj alt za noveraber z 2 sobama in pripadki za mirno stranko. Ponudbe na upravništvo »Sloven- skega Naroda<. 2944 pisarniški vodja 30 let star, vsestransko izobražen, z deseti etno prakso, vešč knjigovodja, korespodent in stenograf, govori in piše slovnično razun slov. se hrvaški, nemški in laški jezik, želi stalne službe na Slo-venskem. Tuđi kot hran. uradnik, blagajnik ali tajnik kake mestne občine, oz. kot solicitator. Cenj. ponudbe pod „Sinceritas" glavno poštno ležeče Trst. za trgovino čevlji se sprejme v Ljubljani« Ponudbe pod „J. H. 2969" na upr. »Slovenskega Naroda«. 2969 Enonađstfopna vila 4 minut hoda oddaljena od postaje Trnoo-Bistrica, na glavni cesti, 10 let davka prosta, v krasni legi, z vrtom in nekoliko zemljiščem, se za ceno 10.500 kron takoj proda. — Prijazne ponudbe prosim na: Fran Sanisa pri .■fcftfi'fi TlivakA Ristrir.A. 9QA£ Izborno sredstvo zoper vse 2860 zelodene bolezni in motenje prebave je Stomoxygen. če bolehate na hemeroidih, želodčni kislini, napenjaniu elavobolu. tolčenju srca, bolestih v hrbtenici in v jetrah, če ste nervozni, se počutite oslabelega ali pobitega in Če nimate teka, nabavite si takoj v bližnji lekarni Sto-moxyeen Večji del zgoraj navedenih bolezni izvira iz infekcije čreves in se je v teh slu-čajih Stomoxygen izborno obnesel. Ta preparat razvija v želodcu kisik, ki umori bacile, izčisti želodec in učinkuje oživijajoCe in okrepčajoče. En poskus vas bo prepričal o izbornosti tega sredstva. — Dobiva se v skoraj vseh lekarnah atl pri < piniKi skliiKi za Itstn-Oinko; Juip t ToroM, Badimpelta VI., KiriUj ifta 12. str*n *« *_______________________________________________ .SLOVENSKI NAROD", dne 23. avgusta 1913. 193 štev. Kontoiist zmožen slovenskega, hrvaŠkega m ncm-^kega jezika, slovenske in nemške stenografi je ter strojepisja iell stopiti V SlmifcO. Nastopi lahko tak oj ah poz-neje. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. Dijiki ali ikinje se sprejmejo na lepo stanovanje in brano, blizo nemškega gledališča v Ljubljani. Oraittia itev. 15. HL nadstr. Uče «e prodajalka za manufakturno stroko, prva moč v starosti 25—28 let, zmožna popolnoma slovenŠčine in nemŠČine. Ponudbe pod „manniaiitura 2920" s sliko in navedbo plače na upravništvo »Slovenskega Narodi« do konca t. m. 2920 Kemićna tvornica Traiskirchen pri Dnnajn, Lieblein <- Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za. vodo samo STEARIT (obi. varovano.) 2231 Kajidealnejše sredstvo za. osušenja vseh vrst zadržanje tafne vlažnosti. Nepremočljive tasade z apneno uiako. Isfcptvo jd zaloga: F. P. lili: a fep.. Ljubljana Mladenič trgovsko naobražeo, vo a^čine prost, zmožen knjigovodstva, vešč sloven- Ščine in nemščine. govori tuđi hrvasko in češko, želi službe v trgovski hiši, tovarni ali kakem drugem podjetju. Vprašanja se prosi pod „PriđnOSt 522* * na upravništvo »S oven. Naroda«. 2934 Dve gospodični iz boljše rodbine i&četa prijazno stanovanje shrano 4n klavirjem. Ceniene r.iVojšne ponudbe pod šifro „1000 2958" na upravni- Štvo »Slovenskega Naroda«. 2958 Izvanređes zaslnžek. Išče se inteligenten, delaven in podjeten gospod najmanj 25 let star, ki ima veselje do pefo-vanja in predavanja. Treba je imeti 12C0 K denarja in znati tuđi nemški. — Ponudbe z Opisom dosedanjega posla itd. pod šifro: „Fortuna" na uprav. »Slov Naroda«. 2933 Resna žitna poniia! V svrho ženitve se želi seznaniti 28 letni inteligentni obrtnik fine stroke, z dobroidočo obrtjo v veČjem rnestu na Sp. Štajerskem z intel. simpatično go-spico neomadeževane preteklosti staro do 24. let, katera bi imela veselie do gospodinjstva in imela nekaj 1000 K dote. Vendar denar ni pogoj. — Le resne ponudbe s sliko je vposlati na upr. »Slov. Naroda«, do 30 t. m. pod „Idealna ljnbezen 2964". Za strogo -—^=— -~ tajnost se jamči. =-.——— Vodne eievatorje ^^^ Ht&. U kakor tuđi J^_S^_H^ a^^^^a^a^l^^r - - Bfi3^^uiJL-fc^^ ''*'~^h ^H ^HI ta. vodo, ročni ■- f_jJ__" * * - ZŽ 8 __vl_ strojni obrat, hR^E^J.Jt^'' J* _V ^^3 zrak, plin, p«tro- fi^ *,} ijr'l'^T* ^m MHl lcj in bencin. Kv__r^_fi^_j W ^^2. Irdelujenajceneje Kb9K_aU^£i ^ JSL I' K- MndolI VSBSSmM ^^r^ t tr. đror. ral. ? Plina. Nadležne kodne I Mf^£^i na obrazu ali na rokah ^M ^^^Bj% odstrani v 5 minutah ^m ^r J^oilJtraDjeiiatec kodo. I ^Xl Zaj. neškodljivo, gotov H * • tispeheh. Pusica za4K ■ zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. H hi ti. k lii, latoaforijf Ouuj II.. Berggasse 17/L I Zaloga v Ljubljani: Lekarna »pri zlatem H jelenu**, drogeriji A. Kane in „Adrija". ^1 Gospodične u spreiitji bi zratoo stimuji ii inn po nizki ceni. — Klavir na razpolago. Židovska vliea it 1, HI. nadstr. Dud diioko se sprejmeta na hrano in stanovanje pri boljši rodbini po nizki ceni. Zračno stanovanje in skrbn^ nadzorstvo. Židovska mUca ŠL 1., 3. naAstropf*. '-J^ Z bentin motorja dobro ohranjena, eden za 15 ia eden za 8 konjskih sil močna. sta po jako m/ki ceni na proda]. Motgija se vi-dita v obratu. Naslov se izve pri upravuištvu »Slov. Naroda«. 5953 Pred stalni plači ta proviziji sprejme velika tuzemska zavarovaloica za Ljubljano 2955 lokalne zastopoike Lajiki se najbolje instruirajo. — Me-sečai dot^odki 200—250 K. Ponudbe pod „Pensiensfžhig11 na ar^nfcno ekspedicijo Josip Heuberger, :: Gradec, Herrengasso 2« ;s Tuzemska življenska in otroška zava-rovalnica išče xa Ljubljauo akvizicije zmožnega 1 Si 11 41 J M II I H ki zna slovensko in nemško. Treba je majhne kavcije. Mesečni dohodek 200 do 250 K. Gospodje, ki so v tej stroki že poslovali, imajo prednost. Ponudbe z navedbo referenc na anončno ekspedicijo Josip Heoberger, Gradsc, Herrengasse 1. 2934 ki ima veselje do trgovine 13—14 let star, čvrst, nekoliko tuđi nemšč^e zmožen ter poštenih staršev SpreJDZG SG v polno oskrbo ali pa v starosti 14—15 let, s hrano in sta-novarrem, drujjo od doma, spiejlSO :: V trgovino z m- šanim blagom :: jv. Razboršek v Šmartnem pri £itiji. :: Prala ali pa Mi illai t uju :: enonadslropno jjjjg na Sp. ita|erskem9 urejeno za trgovino z inešanim blagom. Letnega prometa je nad 100.000 K. S sobami se more zaslužiti 700 K v dveh mesecih. Pogoji plačila so zelo ugodni. Izplačati je treba 9000 K v 2 ali 3 obrokih. Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda" pod yRedka priložnost 2952.' Hf v A V Ii v celjski okolici. Prilolnostni nakup. 2960 4 sobe. 2 kuninji, 2 jediim shran;bi, 2 drugi Čumnati in razlićni postranski prostunf pral-nica z dvema kotloma, velike drvarnice, 2 svinjaka, vse z opeko krito, dvorišče za perutnino, velik izboren zelenjadni vrt, vse pri^ojno ležeče, brez prahu, z lepim razgledom na okoli leže.*e gozđovite vrhovt in na 10 minut oddaljeno mesto, 10 let davka prosta te prođi Ce:ia 12.« 00 K, n;i roke 2 do 3500 K. Pojasnila daje g. Mihael Ma-ćek. ĆevlfEs-ski mefster v Cel*e, Cer 11 veni trg i:ev. 1. wr Gosposka rlica 4, -^ I nadstropje, levo. 2947 Lradno dovsliena, ie 26 let obstG-ječa najstareiša ljubljanska posrčdavalnica slanovani is imi je v udobnost cenj. občinstva zopet v s^edišču mesta. :: Priporoča in nameiča ie bcljie :: ii Mm mli vrsr? kakor slttfa v grofovske ki^9, zc3o dobro mesto za takojšnji nastop. Pn vnanjih vprasanjiii se prosi zoamka za odgovor. t^== v Škofii Loki e^ ca 1. septembra Bc 12. septembra. Naznanilo preselitve. Slavnema občin-*vu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo i podružnico na Mestnem \^\i št 6. na I poleg trgovine Fr. IgliĆ, ter se priporočam se za nadaljno naklonjenost, I Z odličnim spoštovanjem JaliOb ZalZZftlkj i pekama, slasčićarna in kavama. I | Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem 1 I prežalostno vest, da je naša iskreno liubljena sestra, teta, gospa i Marija Restnan roj. Prelesnik I v petek dopoldne po dolgi mučni bolezni, previđena s svetotajstvi mirno, in I I vdano preminula. | Pogreb rajnice se vrši v soboto, dne 23. avgusta ob »M uri iz hiše I žalosti, Radeckega cesta št. 9, na pokopališČe k Sv. Križu. I Bodi rajnici prijazen spomin ! I LJUBLJANA, 22. avgusta 1913. Žalujoči osiaU. I w> Ravnateljstvo trgovskega bolnlškega in po dp orne ga H ^ drnšlva v Liabljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni H •U redni član, gospoa 2975 H g trgovac, gostilničar in posestnik P KS fe- ^ danes ob 5. uri zjutraj, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, fej 8! mirno v Gospodu zaspa! SB W Pogreb se vrši v ncJjijo, 24. avgusta popoldne ob 1. uri iz S ■ hiše žalosti, Dolenjska ce^ta št 2. K 3 Dragega pokojnika puporočamo v blag spomin. Bj 1 H m Ljubljana, dne 22, avgusta 1913. ■ 1 ■ M $° # y^ lzSzlovanje oevesfi&skib oprem. "*\. ^ ^ | |^/Moš!i03 damsko In otroiko\ [I | 1 P^F" iasfnega izdelka ~?£$ f I BS f" I daleč znano zaradi izbornega kroja, toCnega deia, zmeraib cen S* I pE — i priporoća I p^ " § dobavitelj penila ces. in kralj. Visokosti, ^ I lS e § častniških uniforrniranj, zavodov, sa« " | fl- ri I mosianov i. t. d. v M I H£ ® * v 9 i ^ ? | gr i ^ | Perilo po meni se izgotavlja najhiirejea B I ': ■ 11 Istotant prva kranfska | ^ ■* i * w, .. _____ i ^j > i --------- moskega penla. ^^^^ ? I y | i Motorni obrat. S I Sjj I Perilo se na način prve dunajske čisiil- P I gj I nihe zlika brezhibno kakor novo in se I £J * vse do srede poslano perilo zgotovi v I ^. 1 sobofo tistega tedna. I J V^^W ! I _^i ŠS ^? Ob ^istilnem zaslužku K 6*— se perilo posije franko nazaj %^ I Hjs '^111 že ob zaslužku K 12-— se vrnejo tuđi stroški za sem, ^^ N I |S x ^^ da stranke ne teže nobeni poštnl izdatki. _^e5^* I ^ ^^ ^V Priznano najpoštenejša postrežba. _^^^^ I p %« N^Poslaljno EBiie, puh in kapok. / -^^ I po jolti. Posebno priDorofljiva vrste: damski nizki ćevlji, usuje ševro K 7*86; damski čeviji na zadrlo, usnje ševro, K 9*50; moški čeviji na zadrgo, usnje ševro K II-—; raoški čeviji na zadrgo, usnje box K 10 —♦ Najboljši nakupni vir za res dobro ah^^hv ^_____l ^^^^F3i ^__l_____r f* ■___■ h^HhIi ^^^b^^h ^^^^^^h ^^^^^^^ft ^^^^^^^M ^Sh_____B_B_^^^ _____■ 9___B ________________9___r^ p_oH ^^^h ^^^1 _^_^_i_M___Ek ^_______ ______■ ^^^^99^^^R-D--7 v^F ——— ^W I Že desetletja preizkušeno in potrjeno. — 130 prodajalnic v tuzemstvu in inozemstvu. Vj --- - ---- Ilustrirani ceniki franko in zastoni.__--- V Tvorniška zaloga čevljev, znamka A. F. C. G. Josip Hočevarf Ljubljana, Stritarjeva ulica st. 9. !93 štev-___________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 23. avgusta 1913. Stran 9. Za kratek čas. — Ti, najin prijatelj Peter se Ie v svojo ženo na prvi pogled zalju> bil... — Da, zdaj bi se pa najraje obe-sil od jeze, da ni vrgel nanjo še dru-gega pogleda. * » — Ta-le oca Cmokač je pa ču-(fen človek. Z eno nogo je že v grobu, še par tednov ima živeti, pa se ti ves dan smeje . *. — Veseli ga, da so v gostilni, kamor je petdeset let zahajal, ravno zdaj cene povišali, ko je njemu zdrav-nik vsako pijaco prepovedal. * — No, na katero ime boste pa sfnčka krstili? = Se še nismo zedinili... — No. to vendar ni težko, izbrati ime novorojenčku. = Veste, zdaj se še prepričamo, kateri naših treh fajmoštrov-stricev ima več denarja ... Fantka borno namreč krstili po tistemu, ki ima največ. * • Profesor Dlakocep je šel na Oo-Tenjsko na počitnice. Ko je prečital prvo pismo svoje neveste. je za-vzdihni!: *Oh. kako neortografično me Gubi moja Marica! < —% Torej, povejte že vendar, katero mojih sedem hčera bi pa radi poročili? = \ este kaj, svetujte mi vi, katero na! vzan-em. iaz se na vašo ku-lanco popolnoma zaneseni. * Župnik: Kaj je sveti zakon? Vprašanec: Sveti zakon je fmdičeva kletka. Tišti, ki so zunaj, ti-ščijo notri, tišti, ki so notri, pa ti-ščijo ven. Prvagospodicna (na mor-skem bregu): Oh. morje. izdajalsko morie! Koliko ljudi imaš ti že na svoji vesti. Tuđi meni si ugrabilo ženina ...! Druga gospodična: Kaj? Ali sele mar vaš ženin potopil? Prva gospodična: Ne, ampak v morskem kopališču Gra-dežu se je v drugo zaljubil.. • * — Jaz sem postal abstinent in se vpisal v Sveto vojsko. Seveda iz notranjih nagibov. = A? Kaj imaš pokvarien že-lodec ali bolna jetra? Kuharica: Pepček. kar sam povej mamici, da si vse bonbone ukradel in snedel. Mamica imalo mehko srce. Pepček: Mehko srce, no že, ampak hudo palico. * ♦ — Gospa oficijalka ima menda fiekam pisano preteklost... = Pa še kaksno! O, jaz bi vam lahko lepe reci povedala .. - Kar lasje bi 5e vam ježili..., pa si ne maram jezika vpeči... Zaradi nje sem bila namreč že dvakrat obsojena. * Gospod, kateremu ie veter klo-r>nk odnesel, zapazi na svoje začu-denje. da pijan človek s krikom in vikom lovi ta klobuk. Gospod: Prijatelj — kaj se pa tako pođite za mojim klobukom? P i j a n e c: A to je njih klobuk? O, vraga, jaz sem pa misiil, da je moj. — Dragi gospod — zame je gotovo jako častno, da se vi, odličen in bogat gospod, zanimate za mojo hčerko. Toda — oprostite — vi ste sari 68 let, moja hčerka pa 17 let — ali se vam ne zdi, da je moja hčerka za vas nekoliko premlada ... = No, ja, imate prav, nekoliko premlada je že... No, pa če mi obljubite, da jo dobim, pa že počakam še kako leto. * * Gost: To je vendar od sile! Najprej me tuj človek obere pri kvar--tanju za tri krone, potem uide iz go-Hilne in jaz naj plaćam, kar je zapil? Zakaj ste ga pa pustili oditi? Natakar: Jaz sem misiil, da je vaš prijatelj, ker je vzel tuđi vaš — ciežnik. — Oh, prijateljica ..., spoznala sem idealnega človeka ... Mlad je, lep, eleganten, premožen, Ijubeznjiv, j ne kadi, ne pije, ne igra, ne pono-čuje.. * = Vzemi ga vendar! — Oh, ko pa ima eno veliko na-pako, da &* — neče oženiti- • » ■ '. Trgovec vidi zvečer pri pregle-dovanju blagajne, da njegov sotrud-nik ves dan ni ničesar prodal. Ljubi gospod, mu reče, povejte mi Ie eno: ali imam jaz trgovino in ste vi moj prodajalec, ali imam jaz muzej in ste vi moj konservator? — Tebi je bila zlata ura ukradena in čez 2o minut si jo že nazaj dobil. = Oh, ko je bil pa tat tako ne-umen. Kar čez cesto je tekel in je ukradeno uro nesel v zastavljalnico. — Kako so pa tam vedeli, da je ura ukradena. = "No, mojo uro spoznajo v za-stavljalnici vendar na prvi pogled. T i p k a r i c a: • Prosim pospod šef, da bi mi dovolili nekaj dni po-sebnega dopusta ... Jaz se omožim. Sef: Zakaj se pa niste omožili prejšnji mesec, ko ste imeli štirinajst dni dopusta? T i p k a r i c a: Ker si nisem hotela dopusta pokvariti. Ceno domaće idravllo. Za uravnavo in ohramlev dobrega i»ret>nvijanja se priporoča I raba mno^o dcsetletti dobro znane^a, pristneeja I „Bffo'lovega Ssidlitz-pračka", ki se dobi za t ■ .em\ m k^ien \ pliva najboij trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatijica I L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek v&ak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Ssaafu, Tvcklautea 9. V !c-karnah na debeli je izrecr.o zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko m podpisom. 1 33 Mnogo mitijonov ^k konservnih steklenlc I vkuhainih aparatov ■ pocenf domaće konserve. ^B Ifra :zn2jdia : Đrejcr.en anaratr za sadni ssk ,.REX" - Jj Dobiva me povseh udemih trgoviaah ■■ WBE1", drniba sa konservne steklenlce ■! EoBbvrf a. A. tL ^H I Gli^na za.'rga: Danaj V[J.. Neobaagase 41. Tet. 33435 fffff I Meka] prodajali*č se ie odda. ^R Jdasio, maiisno stupo, suhe gobe, vinski kamen jabolka nam i zna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peSke, ko-ruzno slamo, srarekove storže, želod, krom pir. sploh vse ćeželne pridelke, kakor I tuđi petrolejske in oljnatesode, termočnate solne in otrobn- vreče kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, Celie, firaška cesta 22. 3095 Hitila poiiiis! i ■HM Gospodična stara 20 let ■■■ ^3 ■ s po&estvom želi znanja z I flB m ■ mladeničem starim 30—40 let, I m • ■ ki bi imel nekaj premoženja I ™ g I in veselje do trgovine. Tuđi ■ | m ■ vdovec brez otrok ni izklju- I m ■ B čen. Le resne ponudbe s sliko I ™ m I in s popolnim imenom nit se ■ H •^ I pošljejo pod „Jesen 2922" 1 _ ■* ■ na upravnižtvo ,Slov. Naroda' ■ ™ BI I do 1. septembra t. 1. Tajnost I f^ ajB« I zajamčena. 2922 I mm Strogo solidna najsfareift domaCa tvrdfta. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. /&*^^^k Popravila In ^LjIF^. 3 nova dela po ^jgJP"^ na|nii|I ceni. Cenikl zmstonf. Cenlki xastonf. Lud. Černe,! Jnvelir, trgovec z orantl ter zaprl-leteai sodni cenllec 234 Ljubljana, Wolfova ulica št.3. ^^^ ^^J graver in izdelovatelj LJubliaaa, ^elenbmrgova ulica 1. Ceniki tranko. Ceniki franko. B * " * {Srl I Ljabliaisa, Start trg 11 w jj priporoča ** Jh Mtil llmM 1 cilindre, čepiće itd. 1 g ^=^ najnove^e fasone -—=■=, m 9 po najnižji ceni. y Sj llustro\ ini ceniki zastonj tn poštntne prosto 9 C«» • • • • f& Najcenejse in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica deznikov in solnčnikov Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kom (poprel Hearik Kora) pokri¥3le£ strch in klepar, vpeljalec streiGvodov. fer instalater vcđovedov Ljiililia, Poijanska mu st. 9. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vnnje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim škriliem z asbes}-tementĐiin škriljem (Etemif) pafeni Hafsthek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi. i Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena pohoda. Poprave točno in ceno. Proračun« brezplačno in post. prosto. Nisi! in mnm nw. Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz tt^ zlata in srebra, ure ^fw za dame z diamanti J h^| in briljanti, zapest- ^gffffli ffi niče, uhane, vratne ^^^^S8k. verižice t poročne ^j£&ftikW^ in druge prstane, !§P^ mBH krasne nastavke iz /ž^fls^s ^^9^k kina srebra, na- mg0 V^^iHV mizna orodja itd. Ifs %.v)'^ Zmhfvm\f etnik, ^J f ^^ * pošijen gi iistonj! ^' -^ -#3 v Vsa popravila izvrŠujem v svoji lastni :: delavnici točno in solidno. :: 1995 prva deaiača tovarna omar za led Simona Praprotnika v Ijubljani, ]enkova ulica št. 7. Zr C?^^!! Prevzemajo se vsa v \ $ty JJ^ST' stavbno in pohiŠtveno 'l-pui fif:>H : niizarstvo spadajoća : '{.-—,------j, dela, katera se točno fr*- r1^? • ...... , \ Il^^ ^ • in P° najnizjih cenah Niv. -.-..: -^3.j^ izvrsujejo. - V^a zaloga aostllnlških oHroglib miz. Ceniki ss po^jaic n-] zahlevo br?zqla£nQ in poltn nc prosto. prav dobra domaća se nadoniesti s n?.tarnim sredstvom Maskatin je žlahten naturni preparat za pripravo dobre domaće pijace. Iz Muskatina narejena pijaca, da meč, poziti in krepča živce. Muskatin stane liter Da 4 do 5 vin. Muskatin se po-šilja vsak dan po pošti in železnici po povzetju. Musicatin ?e dobi samo v glavni zalog) Ivan Anđrascliifz ¥ Mariboru. Korožka ulica. 2635 li Ansleške kota različne toalete £ priporoča in izvrSuje I damski modni atell|6 Jnini Šetinc-BersiĐ Ljubljana, Kongresni trg 6. J NaročiU z dežele se točno izvršnjejo. L fi\ 2120 Jl v>=it"——=]P=1E-------iE/ Pozor! Pozor! Or@ž§ (Presgerm) Naznanjam vsem odjemalcem za DroŽe, da sem prcselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nnsip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljSint blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503 0 boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spostovanjem Maks® Zaloker tovarnar drož 3627 v korist dražbi sv. Cirila in JMeteda. Specijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke J. KEI1E, Ljutlji, Fn Mela cesta 9. slsmniki čepiće * perllo kravate vse potrs"bščin.e za lov telo^rađ-lDO I- t.- d. r^olcjarji, zaljtcuajt« v lastnem interesu nemudoma brezpSaČnO in pOŠt- nine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za koiesa in posamezne dele. Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovicah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Karei taraik 8 Ko., Ljudliana. Dunaiska cesta 3-i?, Spniaina trgovina s kolni, motarji, avtomobiii in posameintrai deii, mehanilna delavnica in garaži. Krasna umetniška reprodukcija v več barvdh ZV\^B i:\ITi: GROHARJE1E SLIKE PRIM02A TRUBARJA = USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = B^<% Visoka 6e cm to **roka 55 cm je naj- /)k9| BWl leptl okras vsake slovenske hIŽe. Ta L^B W^^M reprodukcija je sploh naflepsa in naj- SsVI \m[^ dovrienejša kar |ih imamo SlowencL ^Kfl fSsOL Cena s pošto kron 3-20 DbI 1BAROĐM KHJigflRHfl ISit ^ Stran 10._______________________________________ »SLOVENSKI NAROD", dne 23. avgusta 1913. , X!99 gtev. ! 500 kron ! Vam plaćam, ako moj uoičevalec korenin fcalmani U« Vaših kurjfh očes, bradavic, otišč&ncev ne odstrani v 3 dneh bre* bolečirv Cena lončka x garandjskim pismom 1 K. K«meny, KoMoe L, PostUch 11 64 Ogrsko V najem •• vzame trgovina p mešanim ali manufakturnim blagom. Ponuđbe pod »Trgovina" poštno leieče Cei i«, 2923 V Martbom sprelme za šolsko L 1913/14 slovenska rodbina na stanovanle ln hrano tte MdentRe iz boljŠih hiš. — Pojasnila daje gospa A. Z, sedaj v Laćah pri IJubnem« 2906 Sprejme se takoj krojač zmožen prikrojevanja in eden za na-vadna dela. — Nadalje 2895 fina šivilja katera zna sama prikrojevati, ter trgovski pomoćnik za v trgovino mešanega blaga. Vpra-šanja na upravništvo »Slov. Naroda«. lite m kontoristinjo veščo slovenskega in nemškega jezika, stro-jepisja in stenografije. Nastop takoj ali 1. septembra t. 1. Ponudbe pod ,KMtorUttaJa* MrmmU **4t»o !♦*•*•- 2930 Ha obroke zlata venfita m Al V t>Q gramov težka, K 140*—, me- JW>?^\ sečno 4 K. Prve vrste srebrna f ^^3 1 ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. I 3Sfc£ I Po^iUa se na vse strani. Kdor E ^ m bi rad ceno kupil uro in veri- V 3t jM *ico,naj pišetakoi.B Lechner, Bfeclava (Londrabmrg) 29t = trgovina x zlatnino. = Trgovska eprava (za Špecerijsko trgovino) skoro popol-noma nova (ker le kratek čas rabljena) se lakoj proda. VeČ se izve pri tvrdki 2439 JL Kriaper, Ljutila««, Mestnl trf. jurili se ceno proda radi primanjkanja denarja potzve se pri g. Peter &kalar]u, trgovcu s kolesi, motor". :n s : -a- n^e?nimi deli. Rimska cesta it. 17. Ljubljana« — istotam se proda 1 stojeći motor pripraven za kmetijo ali za kakega obrtnika močan je 6 HP. 2910 Za razpečavanje prve vrste odlične jrf-^-=^^-m *4-*+&-&* -* *^**^ odda imožna firma K2KPML*IF1IVl£gt£? : : generalno zastopstvo : : za deželo Kranjsko ev. za alpske dežele. Samo gospodje s strokovnim znanjem, ki lahko polože primemo kavcijo, naj svoje ponudbe pod •^eell and rentabel P. J. 3050ijals:i ali gospodične se sprejmejo ceno na stanovanje in hrano pri boljŠi rodbini. VpraŠati je na MesteMi tr§« it 21. L uditr. Vzgojiteljico k 3 otrokom, zmožno slov. in nem. jezika in »pranja na klavir flpre|m€ dobra rodbina na Notranlikem. Pismene ponudbe do 1. septembra t. 1 na unrav. »Slov. Naroda« pod šifro „Vzgoiitelia". 2913 IniOBi stiDogril (za DemŠki in slovenski jezik) in strojepisec se sprejme v pisarni dr. Drago-tina Treo, odvetnika v Gorici. Plača po dogovoru. Vstop začetkom septembra. 2919 Proda se nova HIŠA ¥ Zatični na Dolenjskem 10 minut od cerkve, 20 minut od kolodvora. Krasna lega, v zdravem zraku in z lepim razgledom. 6 opremljenih sob, kuhinja in 12. metrov dolg mostovž, 3 obokane kleti, strelovod, vodnjak. Sadni vrt in vinograd s 3000 koprŠkimi trta^ni in mnocjo zemljišča. Pojanila daje LndOTik RikobelU št. 34. Zatična. Ljudevit Borovnik puškar v Borovi jati (Fer-lach) na Koroškem. se prlporoča v izdelovanje vsakovrstnih p«iek za lovce in strelce po najnovejših sistemib pod popolnim jamstvom. Tuđi pr»-delo|e stare samokresnice, sprejema vsako-vTstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnid in od mene preizkušene. — Iluatro-39 vani oenlkl xa«t#nj. |MARXOVE EMflUj D is glazuro za tla izborno ■ H speclalitefldfoliitro8nšo S H in {ih vsak lahko rabi. ■ H Zaloga tovarne za lake H ^H 1297 ^H E Lndvika Marža ■ I pn tvrdki brata EberK Uubliana | rM% Zajamčen nspeb ■ hP^oT ali denar nazaj. ^H 2T Idravnliki izkaz I /^^ \. o izvrstnem učinku. ^fl \ jp Boine. \w m I dobite ob rabi med. H 9r. fi. Rixa kreme za prsi I oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za ^| vsako starost, saseslfiT uspeh. Rabi ■ se zunanje. Poizkusna pusica K 3, ve- ^M lika pusica, zadostna za uspeh K 8'-- ^H Razpošiljanje strogo diskretno. 2680 H Kas dr. I. Rix, labmtonl Binaj IX.. Imnasst 17/1 ■ Zalog« ▼ Lfnblianli Lekarna pri wZla- H tem jelenu", drogeriji Kane in .Ađrija4*. H Spreiie si utenec u primera« iolsko naobrazbo v ipeceriisko trgovino I. Perdao, Ljobljana. 2933 Rei ženitna ponduba. B Trgovski potnik, samec v 38 letu s 25.000 K gotovine, želi tem □ potom radi pomanjkanja znanja se seznaniti z izobraženo go-□ špico ki bi imela temu primerno starost in premoženje. Tajnost □ zajamčena.— Blagohotna pisma s sliko, koja se vrne, je poslati Qpod ltSreča, 38" poste re-stante, Ljubljana. 2902 Drvs mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tuđi na dom. 257 Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. jKesto učenca »miaii trpiil se Beia krepfeega detka. Govori 4 jezike. Gre le na deželo. Ponudbe se prosi na Voltman, Vel. Lašče. Gramofonske plošce z novimi slovenskim! posneiki so zopet izšle in se dobe edino pri A. Mmi Ljubljana Sodna ulica St. 5. Nafveč]a tovarnlška zaloga na;- novejdih gramofonov in godbenib automatov na Kranjskem. Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju z znamko „Angelj" in Homophon Comp. v Be-rolinu, znamka „Homokord". -p—^ Plošče: Odeon, /ćP^Jk Jumbo, Favorit /j^/^m. itd.vednovzalogj VVl^^^^^ 10.000 vsakovrst. plosi ^-«SS^^^ Lastna delavnlca za ^5^00^^^^^^^^ izdelavo in poprav- _-CvJm ljanje gramofonov in *fz¥&B&j£*pL godbenih avtomatov ^g^^B^^ vseh vrst Posamezna ^J^| ift^ff jR dela, igle, peresa in - Ceniki zastonj in franko. Radioaktivno termalno itopaUft^e Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1- oktobra. Postaja dolenjske železnice Straža-Tophce. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, [zredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopali&ka uprava« 1173 I Odvetnik I s dr. Iv. Kimovec 1 » ima seđaj svojo lastno pisarno S I Tnt, Piana (ara M 5, po nadstr., i M ===== v hiši turškega konzulata napram vojašnicL == ^ W • 2956 W tt________________________________________________________________________________far Laurin & Klement Tvornica w Mladi Boleslavi. Naroćlla sprefena A. Paner-Mtltilbacher, Imperialgarage, Gradec, Pestslozzlstraue 37. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I m O.ln»*fc» ,l.wlca «.000.000 fcro«. » 152 StpltaPJeVa UliCa ŠteV. 2. B*«.rwnl fondl ofcroglo 1,000.000 kron. I Podružnice v Spljetu, Celovcuf Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. | I Sprelema vloge na kn|lilce ln na teko6t račun MZ 01 Snpnle In prodafa srećke ln vrednostne paplrleI I u ter |lh obrestnfe od dne vloge po čuda s TT |4 |0 s s s ¥sea vrtt po dnevnom korzo, a u s 193 ****•_______________________________________________ .SLOVENSKI NAROD', dne 23. avgusta 1913. Stran 11. Slovenski profesorji o sto-venskem učnem jeziku. (Dalje.) 25. »Temeljita naobrazba je mo-goca le v mateinem jeziku! Kdor pa je strokovno dobro podkovan, temu se ni bati pomanjkanja.« »Pouk nemščine se naj reformira in izroči germanistom, Kdor se pri večurnem te-denskem pouku skozi 8 let ne nauči živega jezika, mora biti duševno manj vreden, ali pa je metoda, ozir. učitelj niČvreden. Brez popolnoma slov. srednjih sol je nemogoč razvoj našega znan-stva in kulture sploh. 26. »Temeljita strokovna izobrazba je boljša usposobljenost za universitetni studij ter ima več vred-nosti, nego polovicarsko znanje z nekoliko večiim zakladom nemških izrazov.« >Ustvariti je pa vse pogoje, da si naši slovenski dijaki na srednji soli pridobijo popolno znanje nemščine. Ti pogoji morajo ležati v metodiki in materijalu nemščine kot ucnega predmeta. redmete. To bo na vsaki način ugodno za intelektualni in moralni razvoj mladine! Pa ni pedagoga na svetu, kateri bi se radi tega vpraša-nja dandanes vobče podal v debato.« »Podučeval sem v P. osem let nemščino in sicer po tri ure na teden; dijaki nišo znali ni pisati ni čitati nemški, — (t j. ko so stopili v I. razr. gimn.!) — na ulici in v niši nišo čuli ni besedice nemški, a vendar so se v 7. in 8. razredu gibali že okretno v tem jeziku, imeli so iste proste naloge kakor mi na nemški gimnaziji, čitale so se z lahkoto drame klasikov in zahteve v literaturi in uspeh ni bil mnogo pod onim z nemškim učnim Jezikom. — Dijaki na univerzi nišo meli nikakih neprilik, mnogi so nastupili izza mature praktično službo :n so tuđi uspeli brez neprilik. Tukaj v O. dijaki tuđi */B ne znajo ni čitati ni pisati, švevilo učnih ur je isto, samo da čujejo nemški mnogo govoriti na ulici m nekateri iz boljših hiš tuđi v hiši, zato pa so v uspehu za 2 leti naprej, Čeravno razpolagamo z ako slabim materijalom. — Brez dvoma tedaj mora se vpeljati pri nas isti sistem, ker okolnosti za naučenje nemškega jezika so pri nas še mnogo udobneje nego v Istri: absolutno pa se mora uspeti s otimi urami na teden.« 29. Nemški učni jezik za nekate-re predmete v višjih razredih je tuđi moralno kvarljiv. *S tem se mori patriotična samozavest v ožjem in širšem smislu. V ožjem: Učenec dobi počasi čut, da je inferioren, ker njegov jezik >am ne velja v višjih razredih. Narodna samozavest se vniči in ž njo rudi one kreposti, ki služijo človeški družbi in državi. V širšem smislu: Misleč učenec dobi čut, da živi v državi, ki nima za vse enake pozornosti. To se zgodi tem ložje, čim težje je učencu obvla-dovati predmete, ki se poučujejo v nemsčini.« Seveda se naš srednješolec nemščine mora in more naučiti. Ako je mogoce pri poduku francošci-ne, iaščine in angleščine doseči v 2 ali 3 letih take rezultate, da se znajo učenci precej dobro izražati, zakaj bi to ne bilo mogoce tuđi pri nemšči-ni v 7, oziroma 8 letih? 30. »K pismeni anketi »Dr. slov. Droi« glede mnenja o učnem jeziku slovenskih srednjih sol izjavijam, da zahteva po mojem prepričanju naš nagli narodni razvoj v vseh kulturnih nanogali, da se ne srne yeč zadrže- vati postoveokve naših srednjih Sol.« »Nemščino kot predmet bo treba v metodičnem oziru polagoma prikrojiti novim razmeram. — Treba je samostojnih učnih knjig, zlasti či-tank, ki bodo obsegale za vsako stopnjo po neka} lepih sestavkov iz vseh ostalih predmetov in ki bodo uvajale slovenskega učenca po analitični metodi v nemščino. Dobra knjiga in učitelj-metodik bosta stori-la svojo dolžnost. Če takih učnih pripomočkov še ni, to nas nikakor ne srne plašiti, da bi takoj ne začeli od-stranjevati starega zla.« 31. Moje mnenje glede sloveni-zacije naših srednjih sol je to-let I. aksiom: Vsak narod se izobrazuj na pođ-lagi svojega lastnega jezika! ? Razlogi: 1. je to najbolj naravna pot; 2. vsakdo najložje umeva in poj-muje v maternem jeziku. Uspehi: a) temeljita jezikovna, pa tuđi — kar je glavno — stvarna izobrazba (v slogu — v predmetu); b) razvoj jezika se pospešuje; treba je vstvarjati nove izraze, termine; c) drugi blagodejni vpliv; značaj se bolj utrjuje, samozavest in narodni ponos se večata itd. II. aksiom: ' Znanje nemščine je s praktične-ga stališča za nas »condieio sine qua non«, — o tem pač ne dvomi nihče. VpraŠanje je le, ali bi bilo mogoce naučiti se toliko nemščine, kolikor je kdo potrebuje v življenju, ako bi se pouk v njej tako omejil. — Odgovar-jam z »da!« Dokaz (skušnja)? Na sebi kakor tuđi na tovariših sem opazil to-le: V nižji gimnaziji, kjer sta se poučevala le dva predmeta v nemsčini (nemščina in grščina), smo se-gali radi po nemških knjigah, dočim smo v višji gimnaziji izposojevali si raje slovenske knjige, ker je bilo nemščine preveč, slovenščine pa samo 2 uri. Stevilo ur in pa veselje, torej tuđi uspehi. sta v obratnem soraz-meriu, t. j.: čim več ur pouka v tem ali onem predmetu, tem mani veselja; čim manj — tem več (psiholo-gično tuđi utemeljeno; kar je preveč, preseda). Razume se, da bi trebalo pouk v nemsčini primerno preustrojiti, tako n. pr. vpeljati razgovor (konverzacijo) itd.; dalje — kar je po mojih mislih glavno — bi morali poučevati nemščino samo oni %g. profesorji, ki jo v resnici tuđi temeljito znajo itd. — To so kajpak idealne zahteve; to-da treba je pomisliti, da le idealisti in optimisti pospešujejo kulturo, pesimisti pa jo ovirajo ter zadržujejo! V prospeh znanja nemščine, oziroma reformo nemškega pouka še nasvetujejo: 32. »Pri vseh predmetih so po-Icg slovenskih tehničnih izrazov za-htevati tuđi nemški, da bodo učenci umevali nemške strokovne knjige, katere naj se njim pridno davajo v roke.« 33. . . . »Nemščina se naj r^uču-je po popolnoma izpremenjencm, na praktične potrebe se ozirajoče- i nacrtu.* 34. . . . »Treba je poskrbc , da se učenci v eventualnih konverzacij-skih urah, ki jih je treba ust ariti. nauče dosti nemščine.« 35. »Pouk nemščine se naj reformira v tem smislu, da se goji le moderna nemščina brez ozira na histo-ricnost, torej edino kot takozvani kulturni jezik. Zato pa se naj nalašč prirejena nemška čitanka še bolj ozira na razne stroke človeškega znanja, da se učenci tuđi terminologije priučijo.« 36. »Da si učenci popolnoma osvoje nemški jezik, naj se uvedejo r>o 2 uri na teden od 1. razreda za-ČenŠi posebni vadbeni tečaji za nem-Ščino, kateri bi imeli namen, da se da učencu priložnost se v nemsčini izraževati o vsakteri reci in vpraša-nju, — nemška konverzacija, praktična raba nemškega jezika.« 37. »Pouk nemščine naj se ome-ji tuđi v višjih razredih predvsem na Jezikovno znanje in naša mladina naj se ne preohlaga s podrobnejšim znanjem nemške literature. — V ustnem naj se učence zlasti opozar-ja na pravilno nemško izgovarjavo besedi in na nemški stavkov akcent.« 38. S pedagoško-didaktičnega stališča za vse predmete slovenski učni jezik! Zato naj se pa »preustroji ves pouk v nemsčini glede na ueno snov, njeno razdelitev, učni način, stevilo ur, zlasti na učno metodo (druge knjige), tako da se bodo učenci res naučili nemščino Čisto pravilno govoriti.« 39. »Za priučenfe nemščine }e te-žišče v nemškem pouku samem, ki bi moral biti za Slovence bolj prakti-£eo, gledajoč y prvi vrsti, da se nauči dijak nemški govoriti in pisati. Nemščina kot predmet za Slovence ne bi smela biti istega pomena kakor za Nemce, dijaka po domačem slovstvu izobraziti, (to bi morala prevzeti slovenščina, ki bi se naj ozi-rala tuđi na druga slovstva)« — ampak bi morala dijaka usposobiti, da se zna pravilno izražati po nemški. 40. »Najprvo je potrebno ves ućni nacrt našim razmeram prilagoditi, — ker sedaj se poučuje (na na-Ših srednjih šolah) po učnem nacrtu, ki je izdelan za nemške srednje sole.« »Predmeti naj se na vseh šolah (in v vseh razredih uče v materinem jeziku; nemščina pa se ne sme tako učiti, kakor na nemških šolah, in ne po istih knjigah, kakor se žalibože sedaj pri nas godi.« 2a vinopivce za meianje s trtnim sokom! ^^ naravna ~~~*~ allcalicna kislina nevtralizira vinsko kislico prijetim rezoćega okusa. Ne barva vina. Zaioge v Ljubljani Mihael Kasrter. Pettr Lassnik it 1 Sarabon c ^ Dober tek fe dobra stvari Zanemarjai \e nlkar! Dober tek ima* viak dan, ako v li vas Želodćni likćr „FLORIAN" Je prl- pravii tek in prebavo marsikomu, ki je *amaa kupo/al draga in nepriietaa zdravilsl ffaslov za naročite: Ffon'an* Ljnbljana. \^ ~~ J Postavno varovano. Velik koncert se vr5i jutri, v nedeljo 24. avgusta 1.1. na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah - Viču. Začetek ob 4. ori pop. Vstopnina prosta. 7a dobra gorka in mrzla jedila ter pristno pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi J. Trann. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v salonu. 2124 Proti 22 zobobolD in ili zob: izborno delnje dobro znana ' antiseptična Melusine ustna in zobna voda U ntrdl dlesno in odstranlnle neprijatno sapo iz naL : 1 steklenica 1 navodilom t krono. Deželna lekarna Milana Leusteka : ▼ Llmbllanl, ■•si|«Ta etsta *t#v. 1 polejf Franc Jožefovega jnbilejne^a mosttu V 1ej lektrni dohlvajo zđravila tndi člani ; boiniskih blagajn jnž. železnicc, c. kr. tobačic : tovarnc ia okr. boL blagajne v Ljubljani. ; Melusine-nstna ta zobna voda. ; Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. > Blag. gospod lekarnarf ' Prosim vljudno, nošljite mi zopet ; trf steklenice Vaše izborno deluioče ! 1 anttsopttteo ntshaslne-nstns somm vode, katera je neprekosljivo sredstvo ; zoper zob obol, utrja dlesno in od- ; stranja nepriietno sapo iz ust Za ohranjenje zob in os vezen je ust jo bom : vsakomur kar najbolje priporocaL : Spoštovanjem i Mate Kaurinović, kr. poSte meStar | A. KUMST LJmmiana Židovska ulica Stev. 4. Velika zaloga obu val laainega izdeika xa dame, gospode in otroke ie vedno na izbero. Vsakršna naročita se izvršujejo točno ia po aizki ceni. Vse mere se shranjojejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilib naj se blagovoii vzorce poslati. 40 Dobro blago se samo hvali. o. f. ili lastnik zaioge prvovrstnih gla-sovir]ev, pianin in harmonijev, zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil, Ljubljana, Poljanska c. 13. ' |n^^»^^BM|. 8 1. avgnstom ^^^/toB/BgBf^mmM povećam in raz-^BflH^^^^^^K širim svojo za-^^Vnun^H^^^p logo ter jo pre-W^wlnBr^— W selim iz I. nad-LUlifS* Mm* str- w Pr<>da-«V^aT |alne prostore ■■ ■ v isti hiši. Pro- ^«nt dajal bodem tuđi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki. NajniZje cene. Ko je instrument izplačan, ne zahtevam obresti. — Iščimo reelne tvrdke. Dobro blago se samo hvali! Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. PriporoČam svojo bogato zalogo najrazlićnejših konjskih oprav - krasno opremlj eno - kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-:: sčine, že obrabljene vozove in » ——^— konjske oprave. ■ EigBBBBOtllgl] AM \ svoiim! ^^^^ Zastonj H^ jBHJsBl ako naenkrat na- : Zastonj : dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plosč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej tuoi na prav primerne mesečne obroke• Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največuh tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Junibo idr. Preprodaf alci dobijo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. ' Spali trgovina I finih I ročnih del mm jager v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni starokraniski viti porabljeni v usnjati aplikaciji na I blazinah, torbah in pasovih. I I I Kot specialiieta samo pri meni. I Ali ste oženjeni? a^BB^HMH^BjPotem zahtevajte nove ^ ^^Bvzorce 3 za 1 K, 6 za. ■^H ^^ ^P^ I1 K 80 h> 12 2a K- 3'4.z ^^M «2iSB Kjjt lllustrovan cenovnik i, ^■^^^^s p^JzdravniSkimi nasveto ^^^^^^ t_^ ^^Bgratis in franko (zaprtr W^WJ -^B30 h). — I- Singe. L*-^«W '^^mJ^m nl0ienlcna mann-■■J^^l^^h faktura, Dunaj I. ^^—^~ Wiesingerstr. 8 P i Vinko Jvlajdič valjčoi mlin v Kraniu ' -^—— (Kranjsko)« .^^—- Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov-ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode ; v se in dado kvantitativno nedosegljiv ! pridelek, kar je zlasti za gospode peko vske moj stre neprecenljive vrednosti. ; Zastopstva 5n zaioge: 65 V Liublfanl, Cerlknici, Traovem, Podgradn, Trstu, Pnl]n, Reki, Za-dro, Spljetu, Ercegnovem, Rotora Sv. LucijI ob Soči, Beli a ka, Celovcui Inomostn, Bolcaim in Tridentu ; Brzojavi: Valjćni mlin, Kranja t +K0**» \pnfmf \i\t\*--------->i najfineje kakov&stl po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne pod-lage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — Iasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernib cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. \9 (vogal Mestnega Hi Starega trga). Izdeluje vsa lasničar&ka dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase V Amc»i*SlrA in Kanado CUNARD LI NE. Ivernia iz Trsta dne 10. avgasta 1913. Saxonia iz Trsta dne 24. avgasta 1913. Pannonia iz Trsta dne 7. septembra 1913. Iz Liverpola: Lasitania dne 2. in 23. avgasta, 13. sep* tembra, 4. oktobra, 1913. Manretania dne 9. avgusta, 30. avgusta, 20. sept., 11. oktobra 1913. Carmanla dne 12. avgusta, 9. septembra, 18. oktobra 1913. Campania dne 16. avgM 6. sept., in 27. septembra 1913. Caronia dne 26. avgasta, 23. sept 25. oktobra 1913. - Pojasnila, vozne karte: ^z= Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25 Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Liovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-Ne\v York: za v Kanado po-tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbinoza osebo. g> Hilijoni rabilo preli <§| Ikašljul ^H hripavostl, kataru in zasle« ^m ^M zenju, krčnemu In oslovske- ^M Bi mu kašljUf nego slastne ^m S^ Kaiserieve I ■ prsne karamele ■ Hl s „tremi jelkamifIy ^M Wh|^^ rfirflnot. poverjenih H ^^^ 111 111 I kpričeval od ■ ^KU^F* UUJU zđravnikov in ■ ^^^"f^^ WI#W zasebnlkov za- ^M ^m jamcu je gotov uspeh. Izredno prijetn! ^m ^M in slastnl bonboni. 1562 ^H ■ Zavitek 20 in 40 vtn., ikatlja ■ ■ 60 v. Prodaja Jih v Ljubljani: ■ ^H Ubald pl. Trnkoczy, lekarna. Rih. Sušnik, le* ^H ^H kama. Dr. O. Piccoli, lekarna. Deželna le- PB ^H karna. Mr. Pfa. And. Bohinc, lekarna pri kroaL ^H BB Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Aot Kane, dro ^H ^H gerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". ^H ^H Daniel Pire, lekarna Idriia. J. Beremann, le* ^H ^H karna, Novo mesto. C Andrijančic, lekarna, ^H ^H Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vi- ^H ^M pava. Mi an Wadbat lekarna, Metlika. A. Ro ^H ^H blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brllli, le- j^H ^B karna, Litija. Karei Savnik, lekarna pri „Sv. H ■■ Trojici*, Kranj. Fr. Baccarcicb, lek^ Postoina. ^H ^m Jos. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch ^H ^m lekarna v Sk. Lokf. Mg. Ph. B. Lavicka,telcaVna,* ■! i Pfl Triič. Ph. Mr. E. Koželj. lekarna, Jescnice. PM : PM V. Arko, trgovec, Senožeće. Jos, Rudolf, drog. ^m ■ Litija. J. Kandušar. trc Mengeš. Jos. Ancik, le- ^B > ^B Vama v RibncL T R. Hoievar, lek. na Vrhniki MP Stran 12- * .SLOVENSKI NAROD-, dne M. avmtf* ma. i^ stev. Parna tovarna umile v Bnta p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani pripopoča svoj« izdelke strojne zidne in osokovrstne zorezne stresne opeke garaBtirain dobre in trpežne loiti po ziani ten. fidm ptiUfa breiplftdno. 579 Sprejema zastopnlke. I Sprejaie se ▼ mesto r stalao stnelii osebo ki je ZBižia samostoina uliti nulo gomodiujstvo. Slovenskega in nemŠkega jezika zrno-žne imajo prednost. — Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«, 2936 I Sprejema zavarovanja človeškega 2iv-1 SLAVITA^ Zavaruje poslooja in premtčnine proti ■ ljenja po najraznovrstnejših kombina- 99 **** tf požarnim Škodam po najnižjih cenah« Icijah pod lako ugodnimi pogoji, ko .«. • .*. viliemno IlVirovalna banka v Pragi. ."• - ••• Škode cenjuje takoj in najkulantneje. I nobena druga zavarovalnica. Raw¥ni londi X 5g.4tl.43f5« - Uplatu« odškodoin« I« kapitali!« K 123,257.695-77 Uživa najboliši sloves, kodet posluje, I Zlasti je ugodno zavarovanje na Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSc države z mskozi slovansko-narodno upravo. Poxorl Spreje^T7udi zaVarovanja I doživetje in smrt z manjšajočimi se ——————— v«« pojaanli« dajei ————— protj vioni5^j tatvini pod zelo ugod- r2 vplačili- **- Generalno lastopstvo i Liutiliaiii SiMKa »Gosnoski ulici itn. \l -wa nimi p«^«- - Zahtev^te prospekte! a Elektromonter Vesten, trezen in zmožen samostojnega dela pri vsch električnih napravah se sprejme takoj kot obratovodja 2909 V stalno službo eJiektriČne centrale in železnarne. — Ponuribe pri prost em stanovanju, kurjavi, luči in vrtu je staviti na JL Pogačnik, RnŠe pri Maribom. #Sai»o X 4*85 ura, terižica, vžijalo s 6 užigalniki. Krasna fantazijska srebrna remontoarska ura za gospode. Soliđen, ploščnat in bogato graviran oklop z jako dobrim anker-delom, točna idoča i triletnim pismenim jamstvom, z elegantno amerikansko dOrCMe-ilato kavallr-veritico in modernim nikelnastim Zepmm vži-galciin s 6 rezervr.iir.i vi^ga'*, T^-^stitjo^1' eno 1et<~». \fse sk-.i^aj rroti po-vzetju za samo X 4*85. Pri: naročita 6 garnituri se da 1 garnitura zastonj. ' Trgovina va.«" fii>«^lBaic^^Bm#«^K• M-*^«»j» «*■.«! Dnnaf 194—1 Wl 2 Lerekettleldergftrtel 3. — Zamena ali denar vrne. Najhitrejša in najsigurnejša vožnja v ieio je z ercspresn.nv. cssar- sklmi brtoparaikii „Kaiser Wilkelm U.'*, I »jKronprlnc Wlllieliau1 „Kronprincesste Cee ili e", in z rajvečjimi brzoparniki I s „Princ Friedrih Wllbelai"l „fteorge WashiMgton<(, „Colmabm" it«L s i Vožnja 5 do 6 dni! | Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. rair. I V teh je pro- I stora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobtvajo v posebnih I iedilnih djroranah ob pogrnleaib mlxali izborno hrano. Na razpolago imajo poleg drniabmih in kadllnih dvoran tuđi posebni šetalnl krov, kopelfl itd. Na krovu im igra vsak druei dan godba. — Odnod potnikov U Ljubljane vsak torek in Četrtek. — Fotnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v prista- nišču toreiplatOOl — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tuđi za vse proge amerikanskih železnic pri EB«J MM v liutljani KoloUa ulica)] I nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tiilerju". I izdajanje voznih listov tući za proge: Ealtimore, FiUdeliiia, Galveston, Kanada, I ATStralilm. — Zabavna potovanja v Ita'io, E^ipt, na severni rt itd. G. Skrbit Zagreb, Ilica 40. • Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno. Pozor kolesarjil TL2f JCamcste X120 f^^teN sam° kr°n 8°- t ^J^^Z^^^j^^^ Franko na \*sako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih sve-tovno znamenitih graiklh dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95*— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40*— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—, 6*—, 7*—, 8*—, zračne cevi po K 3—» 4*—, 5"—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni de-lavnici hitro in ceno. RazpoSiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 201—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069 Tvorniško skladiSče dvokoles in šivalnih strojei A. Weissberg, Dunaj II. Uctere Donaustrasse štev. 23 III. M T+ •i • v elegantni obliki priporoča VlZltlliCC Narodna tiskarna. Tđ) V^aka gostilnaf sploh vsaka feiša, ^jT \\ : : ki mora kdaj streči gostom : : I/ I potrabule na}no bogato opremljeno stroko?no kn]tgo 1 Mm ki stane v platno vezana K 5'—, po pošti E 550 in po A 1 povietju K 5*70. F* JLj^N Pošilja se samo proti naprej nakazani naročnini ali ^^1 £^]r\ po povzetju. Naroča se pri upravništvu ,,Gostil- /*\^\ ^V^) ničarskega Vestaika" v Ljubljani. L»^ J D^ Ravnihar J W vljudno naznanja, da je preselil ^ H svoje pisarniške prostore W Vi ti rj na Miklošičevo cesto st. 26 fj w —----------------------------------- rt W (Sodna ulica, št. 9, Bahovčeva hiša W W : pred justično palačo). : W ^ 2929 W | Predaja trgovine- I Radi pomanjkanjm prostora sem primoran opustiti mojo špecerijsko, detajlno trgovino I (Mestni trg št 26) ter vljudno naznanjam, da sem jo predal v nadaljno vodstvo firmi I Viktor Schif f er („Pri Bučarju", Mestni trg). I Zahvaljujoč se p. o. odjemalcem za meni v tako veliki meri izkaxano zaupanje, prosim, I da je prenesete tuđi na mojega naslednika. I Z odličnim spoš tova njem I Ant- Krisper. Prevzetje trgovine. Na poleg stojeće naznamlo se naslanjajoČ, dovoljujem si mojim p. n. odjemalcem vljudno naznaniti, da sem prevzei tu dobro znano detajlno špecerijsko trgovino firme Ant. Krispen Z vljudno prošnjo, da naj se blagovoli mojemu predniku izkazano zaupanje v isti meri prenesti tuđi namc, bilježim ,..- . x, r J z odličnim spoštovanjem Viktor Schif fer 2879 d)Pr> Bučarju"). A. Kmetska posolllnlca IJublianske okolice u Liubljnni. obrestnje hranilne vloge po čistih ^m^\ 0/ brez odbitka rentnega favka. Rezervni zaklri nad X 800.000. I1 jfl /0 Ustanovljena leta 1881. 193 «w.________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 2». avgusta 1913. Stran 13. ^^^^^^^mma^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m\ lA^anaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj Ja^l Ma¥ al VOTBaaat Zaloga vseh vrst sukna, M fTllllfflktllPilfl tfAMlinfl I H ^^^Vll ■A^at aaaaaaaaaat^aaaaW aaaaL aaaaaaaaataaaaLaaaL W na debel° m drobno. ^ME I p m ^^m — »—■» ■*■ aaaaaaaa1"« :: nega blaga, :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. I S| in modno blago la gos- Illflli ***** in gosp<: dobe za" II II II ff sebniki najbolje iz prvo« II II IIII vrstne izvozne hiše M11I1M pjjj^p skorkofiky ft Sin Humpolec, Češko. Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko* Na ieljo daao aspnuriti moftfc« ofeleke caka}. Kdor si hoie za 6 vlnarjev kupiti zavojček, naj zaliteva izrecno cigaretni papir Ottoman. ■ ■ ^^ ™ sedaj z 10 tftsoć kron pozneje 2 40 laTafl^il-l ifeaMafatfeaM ***** krOfl Sotovine* želi trgovsko H I ■ ■■■ ■■ fl ■■ ■ II ■■ lzve2ban» kot tih sodelujoč družabnik ■ ■ I || I 11 I đm I I 11 I I I k dobro uspevejoči tovarni ali vele- ■ ■IIIIE1I li I I 11 11 I trgovini vstopiti. — Tajnost častna II lllllillllllllll stvar- - Ponudbe pod „A. I« na ■ ■ mm Hl mM mM | 11 ■■ 11 upraviStvo »Slovenskega Naroda« do IIVIIIMPIIIJ Vll 1. septembra 1913, 2854 SADIO 5 dnl! z brzoparniki francoske družbe. Najkrajša vožnja iz [Havre v Nov York. I Velfavne vozne liste fšifkarte^ 72 v^p rarrpAr rtnhili adfnn nri 343Q Ed. Šmarda oblastveno potrjena po-tovalna pisama v Ljabljant Dcnaiska cesta 18 v Irisi Kmetske posojilifce, nasproti gosti Ine pri „Figovcu". Vozne littke iz Amerike gg v staro domovino po naj- H nitji ceoi. Izđafa vozne ■ listke po vaeh ieleznicab P xa priretamje zabavnih In g romargkih vlakov. Vsa po- 91 {asnila istotara brezplačno I I 3PrIp©ro<5a,Ma.o žpeclialaa© đamsKo in ofrosko konfekcijo I zelo solidne tvrdke I M. Kristofič-Bučar I Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiža. ■ Krasna Fine Moderno I KOSTUME, m g| m WM STEZNIKB, I PBASNE PLASCE, EJ I I 1 g B SPOBTNE KAPE, I B NOĆNE EALJE, i O ČU U L L OTBOSKE CEPICE, I KRILA. PERILO. OTROŠKE *» - m a MLADENKE I Bigienično perilo in drage potrebičine za novorojenčke« i 9fiT Pošilja na izbiro tuđi na deželo. m I BHielo perilo. Kakor na solncu beljcno — izgleda perilo po po1urn«m kuhanju s primesjo Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinka -— nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. GottliebVoith DUNAJ lll.|1. Naprodaj po vseh trgoTinah. trn od I. 1S68 sljajna prelzkuieno Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tvrdke 6. HELL ft COMP. priporočino od najodliČnejših zdravnikov, te v skoro vieh evropskih državah • sjajnim napebom rabi proti izpuščajem vsake vrste slssri proti kroni "riirn in le*^jn prlioem ter kompozicije t ben- coem, rveptom, iveplenion ralekom, naftolom in timolom in draga ▼ brošari priporoćann. Cana komada vsake vrsto TO h z \r'}evt l'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev in posojila nanje. papirjev. — Protnese za vsa žrebanja. IxplaćIIa In nakaslla v Amarlko In 1% Amerike. 1660 UmHmmnm in pismena pojasnila in nasvetl o vseh v banćno stroko spadajočlh transakoljah vsekdar brezplačno. ■•»" Brxo|avke: Prometna banka Ljnbljana. — Telefon siev. 41. P. F. Vldlc & Komp., Ljubljana {I e tovartiai zarezanih stresnikoir ; ^ », ponudi vsako poljubno množino dvojno sareuul Sft. § strešnik-zak rivač f i 2 s posevno obrezo in priveznim nastavkom, u v* ^ Brez odprtin navzgor! Straha popolnoma varna pred nevihtami! .a. ^* NajpriprostejSe, najcenejše in najtrpežnejše klitje streb sodanjostl. p* p. Stran 14-_____________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, one 23. avgusta 1913. 193 štev. I Moderna ročna dela in materijal I I Volna za Sportne obleke, čepiće itd. I M" —. % ^ Zgotovljene, prkete in predUskane I I I f° O fl f 1/' vezenine v najvećji izberi. Predtiska- I • JL/ 1 C 11 1 IV rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. I I Ljubljana, Smireni trg 7. ^?^^^" **"?* ^^ M? ■ ■ vadmh oblek. — Zunanja naroćila I I « se izvrSujejo toćno in vestno. :: I ™——^^——........— -.......— —_____ ____ __ i StectiiriUuz/rxepU, Iđaumph toaarnaM I c-^ starenje.^nstrijsfio.^.^7j II van Jax&sin H v Ljubljani. Dunajska cesta 17 ^ I priporoča svoio bogato zalogo ' I u&znih bol&^ Svalili slroii Inzp'aM kani za"-""" "oort nzeejn Mil. ^gf^sgsa Pisalni stroj i ^BH*«^* „ADLER", |8^m rpetilni stroji gWMft Jlvan Bizovičar J§i|1 ometa! In trgovski vrtnar §{§8^ 3 , Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 j I priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato I * opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno I % :: izdelane venee, sopke in trakove. :: I Z|X 5^ /^ AhBu^PHHHhl — ^ ^ * i Dalje ima na razpolago m^Es$Š&$3Mnr ^mam tudi vsakovrstne :: za izposojevanje :: '^mL^^^^^Bm sadlke do najžlahtnej- ob mrtvačkih odrih ?^H^^^?W šlh cvetlic in zelen adi-drevesce cvetlice, »HKE&SHf sPre)emam tudi Paro* kakOF tudi najfi. ^JHS^ naro^a^se^S' ^o neiše dekcracafske \^^^^ Ttlčnl fn S ,e^ CveUice za dvorane Jpg^|^|^ Brzojavke: I. Biiov 5,aP, ;: in balkone. :: w^ 5^f c "toar, Liabija . :-. Potniki v fimeriko! ( ki so previdni, se vozijo dandanes samo 2 { najnovejšimi parniki .Velikani" preko ( = Hamburga. ■ Največji parnik na svetu je „Imperator". Doig je 920 čevljev ^280 metrov), nosi 5O/XX) ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po poidru^i dan muditi. Morska vožnja v 6 do 61 ? dneh se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatoria" pi§e ,OIas Naroda" iz New-Yorka: „Lv*pirmU>r" je vi§ek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da pri-merjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tuđi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k več-jem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* so poleg „Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria* (25.000 ton), .Amerika- (24.000 ton), .Cleve-land' in .Cincinnati" (po 20.000 m ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prosi ^ vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeijc v Hamburg. — c4 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno: * EU fEHMir ll»*II««»f Eolodvonka ulica, 44 FKt StUniVl, velika iteTllka 28. nlilUll nuJilul krojač Ljubljana, Sv. Petra c.16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev 29 gospe, nepre-fitočljivih havelokov itd. itd« Obleke po meri se po najnovejSih vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo. JVsak dan svež^| ^^^k |C flV fl| jff ^Sm Fž[ p| E| *^j Em w^M in EH se dobi |H B v slaščičarni ■ H Stari trg št. 21« JJ n =e m ■=. ~\ ■ -----------=--------j— 1, 5- Cadež . " w Ljubljani " Mestni trg št. 14 poleg Urbanćeve maout. trgovice priporoća __ siamnlke H mi razno liioško peri!o, H B kravate, ovratnike itd. itd. H Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem toCno. ~m\ = ■ = !"■" L. HIRUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber deznikov in »olnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Trgovina z orožjetn in c.kr. zaloga sraodnika Lechner k JungU Gradec, Sporgasse 1. I ^0S9Bl^ HHP^ priporoča po tvorniških cenah kot *A .^ . ^JfljjJ*^' * ~~ najboljše branilnoorodjeavtom. žepne ^^KMfcjL^^^ jMB^^\ pištole, točno zastreljene sistemov ^SI^^BBEH^^BSWSSž ,^Hjr\Jy „Browning", Steyr*, „Mauser* in gB^^^X^^3^K2W ffg ,Bayard" samokresi najbogatejše iz- ^^ ^^^ bire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinai ice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko. flft m Cimitfi Ham finbliana Podpirajte domato Indostnjo! U? Al rHlir KIlC ^iUlllJana» Stare nogavice se ^L^fe^ llOllL lVllJ Sodna ulica. ceno p^p^iejot ^^K\^MgH5j ^^ Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po- "HjBflCHlr vršne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro- TPffl^ff^gvS-, I kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za j^^^BpBH^^^E lasa stroje itd. na drobno in na debelo. ^^^KgBBppll ^| Slvalnl strofi od 70 kron napre]. ijngEBS&&!j^&E^iM ^^e^^n* s^roJ patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša ^^p^p^mjgR) _, -i M priiiiU IO . niinske cerkve . ^ Klaviri!, planini in harmonifi ^B^ ^^ftlf^^ffPSS^'^^^ Brati e Stingl, Ćiapka, Lanb & h^^^H&J3 # ^ ■':.:"-- v*i Il&pi^f^ J§ velikanskt zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). -^— v_i£t^# 2ato svarim pred nakupom event falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najbGljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klaviri i v zalogi. Zamena najugodnejša. UglaSevanje in popravila sol.in ceno, Nobena draga tvrdba ne zamore naditi tako cenega, ngodnega in zanesljifega nakapa te zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjsfcem nikomnt f zalogo kakor edino meni in drugic pa zato, ker je ta kup uja moj postranski zaslužek in brez vsake režije. £ Brizffdlnicc 5 I I mi telovadno oroflle in avtomolille I kupujte samo pri ■ IR. A. Smekol, Zasreb I Ikatera tvrdka se zđaj glasi: 2093 B SrediSčna prodala ogntegasnih brizgalnic in potrebščin, I telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. i- Praga-Smlchov I R. A. SmekaU V. L StratUek. V. K. SmakaL ■ Opozarjamo 5 da v zadnjem času razpošiljajo različne nemŠke tvrdke po svojem za- H stopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške Cenike in ponujajo I svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdka I 193 Stev. „SLOVENSKi NARDD«, dne 25. avgusta 19M. Stran 15. I mm ■»«*? do^e deklice in žene vsake starosti, ako I DI1D iHll rabi'° m°ie riajnovejše Mazilo ali vod« LuIJu Ulđl M •*■*• rabi se samo na 2Unaj, eđino res-r r nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. p lj dobe Icpc, polne telesne oblike z mojo redilno moko Ml III »K^the«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih lllllll pišem. Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar-tonov naprej poit prosto. — PoSiljatve poste re-stante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga i Katne Menzel, Duoaj. poštn: orad 59. poitoi preda] 5. I ^^^^^hy^X\ i} se V0ZU° sedaJle P° doraa^ avstrijski progi li] 1 istim Rvstro-Amerikam 1 I l_^^j^t^^9^^J^_ Trst — New Tork, Buenos Aires, III p iSSBSBŠ^^^^SP^S Rio de Janeri°. Santos Ud. E E ^HHb^§^^^^^£MMRJ z niJnoTejšimi brzoparaiki z dveaa vijakoma, iSJ fjl ^B^^^^^^^^?J3Sp5g^l električno nzsfetijavo. brezžičnim brzojavom, na fjl I] ■""' ■.=..--, ^.-TU^-r «ar katerih je la vsakega potnika preskrbljeno, da III II = dobi doTolj domače hraae z Tinom, s?ež kruh, posteljo, kopelj itd. = ||| lij ĐBHOB PARMIROf: V Imm ftnttnko vsaito nkti. t Mho fticenko Kakili U Iri. u S Mp k Mi f Kanado: (Portiani Oubec Ktntfreal) rak! niset enkrat Ji 5 Vsakorntna pojasnila daje radevotje brczplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za JZ I Kranjske, štajersko ia Koroško I SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. | I ~ Tovaraa oljnaiiii ki \ii ju fiiža : | | BRATA X EBERL | lAolarja. lakirana* sfa¥Đna ^^5? ia polivena pMarja:. i i ■ 231 S ! Proda jalnica: linhiiain Delavnica: S 3 Miklošičeva ulica št. 6. LJ lilllJ(lllCl Igriška ulica štev. 6. g 2 nasproti hotela „Union". —---------— Električna sila. § XX-------------------------------------------------|XX ^ Tom iištva 1.1. Ifaolas ^ s Ljubljana, Kongresni trg št 12. 232 • i Hajveua zalooa polilšf va i stjpj za spolne Ia {edilne wbe, salone bi gosposke ^v XX Iobc' Preproge, zastorfl, modro cl na Tzmel 55 XXI tlmnatl znodrocl, otroiki Yoxlčkl ltđ. j{X UUUUVV IsV^ wajsoiianejse Diago. ^m v^'^v^v ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a gnmljeve podpetnike s^j V*"« BorsoaOTi gmmiicrl podpetnlkl so dokazano trpežnejši od usnjatih, radi tega tuđi cenejSI. BcrsonoTl gmmiievt podpetnlki so zelo elastični in zato varujejo vast in vaše okolice živce. BersonOTl gnatl|«^l podpetniki zabranjujejo spodrsenje. BersMHivl smaUfeTl podpetniki zabranijo pokvaro peta ter dobijo čevljem eleganco. Zahtevajte pri čevljarjih izrecno samo prave nove Bersonove gumi-jeve podpetnike v pozlaćenih zavojih tei zavračajte vsako ponaredbo. ■■>■—wrkt, taaal TU Perje za postelje in puh priporoča po mjnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo fttev. 20. Zunanja naročita se točno izvršujejo. ^_______Dttinovijeae 1M5._______^^^^^B I parno barvarstvo I |T ter kemično čišćenje in [M snaženje oblek. L. Apretura sukna. U "JOS. REICH" ■ Poljanski nasip - Gzka ulica št. 4. ■ |1 Sprejemališče | Sclenburgova nlica št. 3. I' Postrežba točna. Solidne cene. L. Ljubljana. Setturoova Dika St. B priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lsmkiii potreiiščiiu vseii M Koles diiciklov) kakor tuđi umetalni ooenj po najnizitfi cenati. Popravila puslc, samolcresov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. * Ljubljani. Danajska tesla 21 Velika zaloga sieklenlne, porcela-na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ud. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. I IZRBAŠANI OPTIK: IC. kr. priv. tovarna za cement I TrtOTellike premogokopne dražbe v Trbovllah I priporoča svoj pri znano izvrsten Porlland-cement v vedno enakomern?, vse od I avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in ■ podornc trdote tfaloć nadkrUjuloCf dobroti kakor tuđi svoje priznano izvretno apno. ■ Priporočila in izpričevala ■ 2307 I raznih oradov in najslovi tej ših tvrdk so na razpolago. ■ Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. I Hotel Lloyd. »Itsimidjo ii milg gosfilnl nt« priporoča slavnemu občinstvu 210^ KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7. ({ospice za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo. y» . _____^ II Idrija-Logatec, 11 Ififllti 11 HlIflSI IU079 Idrija"Logatec> I *"""■ HlUlllIlOlllllId LnLa ■'-■■- | OdhGd iz Idrije: f Prihod v Logatec: OdhodizLogatca: Prihod v Idrifo: I ob 6-— zjutraj ob 750 zjutraj ob 8*30 zjutraj ob 10-20 zjutraj I , 12-— opoldan t I'40 popoldan * 230 popoldan , 4*— popoldan ■ . 3 30 popoldan , 5'10 popoldan , 6'30 zvečer | , 8'15 zvečer ■ Cene z avtomobilnim nmnibnsom: Gene ft kombiniranim avtomobilom: I 4649 L razred II. razred L razred B. razred I za osebo za osebo za osebo za esebo I Idrija-Logatec ali nasprotno K 3-— K 2-— Iđrija - Logatec ali nasprotoo K 3-— K 2*— I Idrija-Godovič , , 1*50 , 1*— Idrija-Godović , , 150 f 1-— ■ Godovič-Hotedršica , . 1-50 , 1*— Godović - Hotedršica , . 1*50 , 1-— ■ HotedrŠica- Logatec . .150. 1*— Hotedršica-Logatec . , 1*50 , !•— ■ Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibns vozi vsak dan I opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. I %0F~ Točnost se po moinosri ndrtuje, vradar pa ne prenamEni nobene odgovornosti za morebitno zamudo. "VO I Valentin Lapajne v Idriji. I __ ^H MMu in nainiša eot U JlnifirikO z modermmi velikimi Drzoparniki iz LjetiljanE čez k\w\m v Hsw-York 37 ie proga Red Star Line deča zvezda Na naših pamikih I ini and, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Laplacd in Samland, ki oskrbujejo vsak teđen ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika cminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz £jnbljane vsak icrek popoldne.j Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Amerlko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladao potrjen zastopnik Franc Dolenc w ILiuhliatii. Kolodvorska ulica o^ stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice. Lionian Fra Sevčik »mi. I puškar I priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 63 paik in samokresov I lastaofa isdelkm, kakor tuđi belgijskih, solskih in teftklh strogo I preixknJ0nill pukkf za katere jamčim za dober streL Posebno pripo-I ročam Uhk* tr#€6vke in paške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-I dimni smodnik. — Priporočam tuđi I I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I P9" po najniljih cenah. ^Mi I I Popravila Ia narobe se ixvrtnjelo točno la zanesllivs. I I C«Mv»lkl na safctevanj« sasionj In postnlna prosta. I , Stran 16. ^ r~____________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. avgusta 1913.___________ 193 štev. L lift AK ■ UH nl%|i$ ali timilttn Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste ■ I ^ MM r I MM ■■ II II I I M g II I II ■ I ^L I ^F P° K l2° naJbo|JSe in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. LI t^ C| I M Ci Wm ^M mm | I ^L ^y LM I K| I | ^L I C|A Glavna zaloga L Schwenki lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve ^^ ^^ ^* ™ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ™ ^^ ™ ^*^ originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami! %^WMwMlbW najnovejše oblike pri: BrDi ^M%9mMim Mestnifrg 19—Stari trgB- PATENTE I vseb deŽela izposluje inženir 94 I I J9Mm G£liBHAUS», oblastveno avtor. in zapriseženl patentni odvetnik I I na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37. I „PFAFF" Pozor! Pozor! rc^VV Kdor si želi kupiti v resnici dober iivalni stroj, naj m^^J^J^^ kupi samo pravi Thdi PFRFFOV STROJ ffYf*Jm\ ki nosi na glavi in stojalu ime ^aH1 in se zanj 10 let jamči. (i^P^^ Velika zaloga koles kakor WaHeiirad, Fuch, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tuđi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki: Franc Tschinkel, Kočevje št. 240. Cenik brezplačno in pošttiine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto. ____________________ - ■------------------------------------------------------^—_—.—„--------------------------------------------^_^--------------------------------------------------- ____________ ^ Brez konkurence! ^ F. L. Popper čevlji fm za gospođe in gospe so nogara a najbolj priležai, lični in najboijše m kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana ft, Preše rnova ulica št. 5. ^^ Goysserskj ćevlji za turiste, bigijeničiii ^L ćevlji za otroke in Lawn - tennis - Cevlji. *4± K 1250—1650. i S Franc Furlan I | naslsinik Faschingove udovi | ^ kl)nčavnlčarsfvo | i •■ I i zaloga šteđllnflkov * i - , % i se nabaia: 535 5 I ^Imbrozev trg štev. 9. | KO I - I to I Prva »loverska ix ^.elovc^Sca mo* stuih, zt-intVAh in dmg«n tehtnic xa trgovino in obrt, stavbeno in nmetno kljućavnićarstvo Celie. Poljska u1, st 14, priporoća svoje tehtnice. Ceniki na razpola-■ go brezplačno in franko. obsega v vodi topljivo fosforjevo Ikislino! najučinkovitejše, zato naj- K gsefilo s losiorovo kislino I Zajamčeno največji donosi na tleh I vseh vrst, za vse sadežne in kul- I turne stroke! Zaiamčeno najhitrejši H učinek! Superfusfat prekaša vsako I drugo gnojilo s fesforovo kislino. B Posebno učinkuje mešan s kalijem, S amoniakom in sotitrom. Dalje amo- B nijakove kalijeve in soiitrove su- \ perfosfate dobavljajo vse tvornice J umetnih gnojil, trgovci, kmetijske £ družbe in druSva. Predznambe za fe ___ crnojilne poiskuse sprejemn: g ^K ^S ^entra^na pisama društva LJ g pp ^S avstr. superfosfat. tvomic E3 » 9^S Praga, Pfikopyl7. ^U-2 \ Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko JL | Kafinka Wif3niayei* I / „pri SOLNCU" za vodo, % jB ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in • fe otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z [0 [{^ napisi. 6luzer vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, [(§ fvsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. gs] Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! y\ - Prodajajo se tuđi narodne peče. - I INaj.oijsičeški D,kn?nivir. Ceiio posteljno petlje! vC^^* 1 ksj. sivega, dobrejra, puljenega 2 K; boljšepa 2'40 K; orima \Jl polbele