2JI7 vilka Ljubljana, nedeljo 88. decembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI lsb*M< v»uk i.i., uvacuiAi oija. u .iuove po praznikih, ter volj« po posti prejemati za a vstro-overske dežele za celo leto Iti fUL, za pol l-ta H g\n >;» tmir, leta 4 gld. Ljubljano bre* poailjanja na dom ta celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 pld. :i0 kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje m Aoui *o rnčun* 1U kr. ta đMItfb, *0 kr. ta ćetrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaSa. — Za K°8Pode noitelje na ljudskih Šolah in Ml dijake velja znižana umu m «i,.0r: Za Ljubljano ca ćetrt leta "2 frld. 50 kr., po poati prejeman za četrt leta 3 «ld. — Za oznanila se plačajo od furutopne patii-vrite 6 kr.? 6e »e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopi*i naj h«- izvole »ranki/nti. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi St. .'i „glediiliska stolha". O v f » v i-1 It v o, na katero m »Mtfovokju poiiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Vabilo na naročbo. Ker je novo leto blizu in se ž njim začenja novo naročevanje na „Slovenski Narod", uljudno pozivljemo vse gg. naročnike, naj blagovole naročnino poslati o pravem času, ker je opravništvu od upravnega odbora „Narodne! tiskarne" strogo in pod osobno odgovornostjo naročeno, da se sme list odšle pošiljati samo takim naročnikom, kateri naročnino naprej plačajo. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni: Za vse leto......13 gld. — kr Za pol leta......6 „ 50 „ Za četrt leta.....3 „ 30 , Za en mesec .....I „ 10 „ Za pošiljanj e na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti ve^ja: Za vso leto......16 gld. — kr. Za pol leta......8 „ — „ Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitel|e na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po posti prejeman „ „ 3 „ — „ Denar in vsi dopisi, ki se tičejo administracije, naj se pošiljajo — denar po poštnih nakazilih — 2W~ opravništvu »Slov. Naroda". Kandidatura kneza Ernesta Windischgratza. V zadtijej številki Bvoiega lista tmo prinesli okl.c predsednika eeutialntga. odbora, v Črtice. xn. Na piujbkem polji ftivi lostben iou Hlo-veii. Ki. ViSo&i so iu suhi, vendar krepki iu SVtt'. Matere dojijo sinove skoro Uo lietjega leta, in tuđio biui v.del, da je lak fantek lios.i kiop.co za materjo, teflUiO prosuo iu tarnajte, naj mu mati dajo z; cel kup bla^a, nego tuli krčinarii. K?r namreč naS Pohorec v mesto prihaja le kake 4 krati po letu, tedaj si tam tudi nekaj privošči. Najbolj se ga veselo po pisarnicah, ker zanesljiva je vsaka beseda, katero izreče, »koravno govori počasno in nema /mirom pripravljene besede Da novo vprašanje. Ne morem pozabiti tistega Pohorca, ki je bil na-prošen za botra po nekej nezakonskej materi. Gospod župnik jih je sprejel po krsti in prebirajoč krstno knjigo, dejal k materi: „Ti pa zdaj uže prideš Četrtikrat krstit, otroka, pa nikoli ne poveš očeta; ti menda tudi nijsi ia ki je sovražnik prusijanstva, ta del se je program in nam da svojo knežjo besedo, da držal na strani, na našo veliko nesrečo bode glasoval in govoril za naše narodne in gotovo na veliko tibo veselje ustavo-tercev. Zdaj bo ti protivniki Šmerliog Aoerspergovega „ringa," namreč aristokratje stranke IIohenwart- Clam Martimc-Schvvarzen berg \Vindi8chgriitz, katerim je mar na ohra-njenji vsem narodom pravična in torej mračne Avstrije, in kateri imajo po svojem rojstvu enak upliv pri kroni — v naših ustava h razmerah mogočnejšem faktorji — iz svoe pasivnosti v delo stopili. B »j mej tema dvema aristokratičnimt strankama za nas Slovane v Avstriji nikakor nij brez vels-cega i o nena. Zidnja leti so nam dokazala, da imamo samo slabega pričakovati, če se Schmerling - Auerspergovemu ustavovernemu aristokratskemu „ringu" zopet posreči vrh do seči. O l konservativne aristokracije pa imamo dozdaj samo dobre obljube in nič uzroka reči, da so prazne. Če dolenjski rodoljubi to premislijo, potem bodo vedeli ceniti razloge, iz katerih želi nas odbor, da se število pri kroni uplivnih politikov pomnoži, in Slovencem ne more na škodo biti, če bs to po njih zgodi, in po ta-cih možeh, ki naš o a r o d n i program podpišejo. Da v tem oziru nikakor predaleč ne pojdemo, o tem bode Bkrbela gotovo narodna inteligencija, kadar koli bode treba. Mi imamo dovolj narodne zavesti in dovolj političnega izkustva. Volilci naj pomislijo, di se glasovi štejejo, ali poleg štetja se tudi dostikrat v a gaj o. Naj se ne dajo motiti nemškutarjem, pa tudi kakim ntšim prenagljeticem, ki bi po-navl ali očitanje tukajšniega „Laibacher Tag blatta" , da je narodna stranka uže vsa od v sna od aristokracije , in da za to kandidira kneza Windiscbgriitza. Nemšku-tarji naši sami bo plesali kakor so jim godli grofi Auerspergi , baroni Aofal-trt r ii i in vitezi K^Peneggerji in drugi nem-gkutarsko-aristokratski ugtatorji Zikaj zdaj nam očitajo in štejejo v greh, kar je dozdaj njih po konci držalo in na kar bo oni sami ponosni bili? Nemškutarji so nam dozdaj radi očitali, da za naše narodne terjatve nij nihče kot kmet in za kmeta rojeni. II > lino ponosni na našega znaoajnega kmeta in iz njega izraslo in vso drugo narodno inteligencijo. Ali bodimo tudi politični in veseli, če nam aristokrat podpiše naš dozdaj zametovani narodni terjatve. In ker je knez Ernest "VVindischgriltz to storil, priporočamo g. volilcem na Dolenjskem naj ga soglasno volijo. Dopolnenje ministerstva. Iz Ljubljane se je pred par dnevi tele-grafiralo v riuaajske liste, da ho slovenski poslanci semkaj prinesli novico, da bode baron Godi, poslanec Slovencev mariborskega in slovenjgraškega okraja, postal minister za nauk in bogoČast'e Ta novica je zašla v vse druge češke novine, da si je — popolnem izmišljena, kajti noben slovenski poslanec podobne novice v Lubljano nij prinesel. In ko bi bili slovenski poslanci polnimo novico res prinesli, ne bil hi nemški dopisnik prvi, ki bi jo bil zvedel. TemuČ zmisld in skombiniral jo ie le ljubljanski dopisnik dunajskih listov sam, revež, ki hoče honorar (5 gld. za vsak telegram) zaslužiti, pa ima tako malo gradiva, ker je slučajno zdaj boli mrtva doba in nij niti predmeta, da bi na Slovence psovat, a zato Bi sem ter tia kaj resnici podobnega izmisli in v dunaiske liste pošlje, ki vse sprejmo in celo honorirajo. O i lan je b'l na ta način dr. Poklukaria za deželnega glavarja nare lil, zdaj barona Gdlla za naučnega mi nistra, kadar pa ima kakovo volilno gibanje, U čas mož veselo kandidira mej našimi možmi tega iu onega, brez skrbi ali potem dotični res pride v listo ali ne. Toliko za karakteristiko vseh ljubljanskih novic, katere nijso iz naših novin posnete. S tem p:č nij rečeno, da bi baron Goli ne mogel minister postati ali da bi nam ne bil ljub, nego muho, da se o bodočih ministr h dozdaj še nič vedelo nij in nič govorilo. Do-z laj, pred božičnimi prazniki, je brambena postava celo zanimanie ministeraja pon čilo, da je grof Taafle rekel glede' imenovanj ministrov: „J.iz upam, da ne bomo nobenegu svetih prijateljev zoena-dili pač pa vse, svoje protivnike". Če je ta rek resničen, da se različno tolmačiti. Vendar ug banta tu nij trebi, ker nže popraznični duevi utegnejo uuanko rešiti. rAiflqraii ..Slovenskemu Narodu". Dunaj 27. dec. Poslanec Weebcr Precej po poslednjem glasovanji za brambeno'je izdal denes obširen spis, v katerem raz- postavo pak bo se poslanci na dome razkro- j dft SQ Qn jn nj ^ prijatelji sam0 pili, torej nijso mogli o čem pozitivnih p ro ■ , . , . . i ' fc . ■__,.__„ _ m ... za to glasovali za braniheno postavo, ker čd soboj jemati ar še piročivano ni| bilo. Nij dvoma pak, da bodo v najvišph kro-l80 hotcli obraniti novo ministarstvo Clam- gih, kjer imajo ustavno pravico ministre zbi Hohenwartovo, ki bi bilo sicer prišlo. rati, te dneve pr- m sijevati utegn h. katere j- - osobe je v ministerstvo p •klicati Odslej nij' H^"" Dalje v prilogi. kai prdnal" Pohorec prikima: .Menda uže kaaarl" XV. Leta 1875. sva se vozila z mojim debelim prijateljem g. II. kot porotnika v Celje. Ome niti moram, da je moj prijatelj trdo izkovan konservativec, kar se tiče političnega mišljenja; nove politične šege so mu zoperne, da ne morejo bolj zoperne biti. V Celji so mariborski porotniki navadno polovica vseh porotnikov, včasih več, včasih manj, tedaj nas je bilo na železn;ci cela truma porotnikov. Debeli II. pa nij bil nič dobre volje, akoravno smo drugi bili vsi veseli. Namreč porotništvo daje vsakemu nekoliko diaške počitnice, služba kliče komaj vsak drug dan in dosti ostane prostega časa za izlete v krasno okolico celjsko, po slabem vremenu pa za tarok itd. Dr beli St. pa je vedno godrnjal: ..To je tuli taka nepotrebna nova postava; saj bi lehko cesarski sodniki vse opravili. To je le za to, da rokovičar U. in krojač L. Bi domi- šliujeta, da sta tudi potrebna pri razmlbsh. Zavoljo tega mora potem pošten mestian svoi čas trat ti, in svoje denarje trositi — to ie /a mačko! Ko smo prišli v Celje, zgodilo se je no naključbi. da je nrečkanje zadelo skoro v*ak'-krat mojega priiatelja. Le dva dni ie bil pro t. Pii drugi obravnavi sedela ava obalva. Tožba se je glas la takole: N ki mož je bil v prepiru se hvojo ženo uže več let. Silenil jo ie umoriti. Ko je šla neko jutro v hosto po sob imI. lazd je za njo b težko drevarnico Pnpngnila se je ravno, ko je rekel: „Zlaj bom pa jest drevo posekal*, in mahnol z div. varnim po njenem hrbtišču. Oblečena pa i* bila gosto in po strani jo je zadel, tako, da jo bila le ranjena, in zopet ozdravela. Obtožen je bil telaj mož zavoljo sku-anega nmora. Vse to se je tudi dokazalo. Ali žena je pri obravnavi res to pokazala kremplje, namreč v jeziku. Pokregala je moža, da si je najel zagovornika; izpričala je vse, akoravno h b:ia podu eoa. da jej nij treba prič*ti, ako r^h-V itd M ž je tajil, da je hotel Seno umoriti, in porotniki smo t*-daj dobili dvojno vprašanje; prvo zabolio poskusanega umora, drugo za-tr*>n težke telesne poškodbe. Ko smo orišli v posvetovalnico, Bpretto-vori koi mo> debeli prijateb: „ Al i za b< žio voljo! S t;»ko klepetuljo mor* ta ubogi mož živeti uže več ko 10 U t! To je uže huda kazen zanj; tega ne more noben človek p«e-trpeti!" Ztitooj »tm se mu ustavljal in ponavl al, da je do pikice dokazan poskušun umor. Večina porotnikov je bila kmalu na nje, o ej strani in preglasili so nas — kakšne tri — da je bilo groza. Komaj da so pritrdili drugemu vprašauju zavoljo težke telesne poškodbe. Ko Brno se pa nazaj vozili v Maribor, b:l je moj debeli prijatelj popolnoma dobre volje. Dejal je, da je vendar lepa reč porot-n štvo in da pravniki ne razumejo vsake reči tako natanko. V. Priloga „Slov. Naroda" k St 297., 28. decembra 1879. Politični r azg I ed. lotmnir dežel«. V Ljubljani 27. decembra. Ustavoveroi ueinški listi se bahajo radi, da od i ia njih poslanci zaitopajo „ljudstvo" ia večino. Ali račun praske .Politike", narejen po najnovejšej Statistiki, kaže, da oni poslanci, kateri so v državnem zboru glasovali za vojaško postavo, zastopajo 13,352.704 prebivalcev. Ker je vseh prebivalcev, ki so zastopani v državnem zboru 16 333.630, torej nem-Ski oponenti zastopajo le 2,978.936 prebivalcev. O najvažnejšej stvari, o dopolnenji našega ministerstvn govorimo na drugem mestu tega lista. Kiusitu se bode razdelila v pet okrajev, in sicer: Sarajevo, Travnik, Banjaluka, Tuzla in Mostar (Hercegovina.) V iii«iaJe države. Srbi ho nas uže prekosili; finančni odsek skupščine je namreč sklenil jednoglasno, ka ho čaBopisi in knjige pri razpošiljavanji po Srbskem poštnine proste. Vlada pak je skupščini predložila nacrt zakona, da se dozdanje začasne trgovinske pogodbe potrdijo, oziroma podaljšajo. Prazniki tudi *£muyvrcen* še nijso prinesli Plave in Gusinja, nego fainozna .albanska liga" je baje evropskim vlastim pri-poslala okrožnico, v katerej utemeljuje, zakaj da Onega ozemlja ne oditopi Čruogorcem. *•'**<«mco#*.o novo ministerstvo se jako teško rodi. Frevcinet in VVaddington, to sta možu, katerim se ponuja posel, da bi osnovala novo ministerstvo. Najnovejše poročilo pravi, da je Freveinet prevzel ta milog, in baje da bode novo ministerstvo tako le sestavljeno: Leon Say, prvosednik in finance: VVaddington, vnanje; (Jhallemel-Lacour, notranje; Lepote, sodstvo; general Farre, vojno; drugi ministri pa tla ostanejo. *§iytes- * poslanik v Carigradu, Lavard, je zopet jedenkrat opominjal turško vlado, naj izvede one reforme, katere izvesti je uže tolikokrat obljubila; isto tako je Lavard zahteval, naj Turčija resno dela na to, da se trgovina se sužnji tudi po turškem ozemlji zatre. iN a «•/«/««'« -«*m bojišči je še vse pri starem; general Koberts je Se zmi-rom obkoljen in do njega še nobeden njemu na pomoč posiau h angleških generalov nij mogel prodreti. Afgauibt vuci ga v Sberpuru, kjer se je Kjbtrts Utrdil, še nijso napadu, a mej njegovo četo sejevuela huda bolezen. Za emirja so Afganistana prozvali najstarejšega Jakuuovega Bina, M u so K bana. ilop Mi. ? I* IJulalJttiie 25. dec. [Izv. d op. J (Germaniziraaje poSlovenskeui.J Čudne reći se ćujejo pn nas, a Blovenske novine k temu le mirne Nad naše ljUlaae dole preti priti zopet doba Marije Terezije, v ka terej se je vse skrajno nemčilo, mi pa rute križtm urtimo, od noDenega araja nij čuti Ugovora Purkrat so bile v .Sloveusaein Na rudua notice o koraku deželnega odbora krauj-Bkega, po katerem bi se morala oeuišc.na uvesti v vse vecr*uredue šole kot učni jezik; razen teh notic nij bilo potem noDene več in —- javnost je obuulknila. Deželni odbor je sklenil z 6aim nne-doižuan" sklepom, da se nemščina upelje pri nas v vse več razredne šole, in spominjam se, da je takrat dejal nTagbhattJ : „Nu, kaj je to, će se v par šoiab več u.e i o nemsćina kot utni jezik-. Ali mej te v^črazreine dole ne pripadajo Bamo tri ali četinra^redae, nego i dvorazredne ljudike dole, in statistika kianjskega šjiitva kaže, da je zadaje ime n vauih velik del ia acer samo po kmetih. Naše večrazrednice, t. j. šole, ki imajo po tri ali četiri razrede, so vse, skoraj da bi dejal brez izjeme, ponemčene. In vidimo tudi po mestih, kjer so take šole, večinom izrodek: ponemčene učitelje, ali pa tudi take, ki so sicer narodni v dnu svojih obstij, a jim je nemčurski strah tako prišel v kosti, da brez ugovora delajo, kar jim dragi ukažejo. Mestne šole so ponemčene. Topa se zdaj vsaj povsem ue more reči o šolah po kmetih pri nas. S .-m in tja so še tudi tu učitelji, ki varu,u in ne-gujo narodov jezik. Te šole pa morajo priti zdaj tudi na vrsto, tuli te šole morajo sprejeti nemščino kot učni jezik, nemški duh mora v jedro naroda podreti. [Vsa okrajna šolska svetovalstva imajo zdaj odgovoriti svoje mnenje o sklepu deželnega odbora glede uvedeoja nemščine v naše kmetske šole. Itidovedni smo, kako se bode glasil ta odgovor! Naša dolžnost pa je opomeniti sledeče: Da naše šolstvo ne napreduje, to je jedino kriva nemščina. Naš kmet osobito za to nerad pošilja svojega sina v šolo, nker se tam nič ne nauči" t. j. potrati se večino časa z nepotrebnimi predmeti, osobito 2 nemščino, katere se pa vendar ne nauči toliko, da b imel kdaj korist od inje. Nemških uradnih odlokov kmet ne ume ; pokliče svojega sina, ki je v šoli učil se nemščine, naj bi mu ta povedal, nkaj tam notri stoji." Sinek obrača pismo gori, obrača je doli — ne gre pa ne gie! Umeti je tedaj trditev kmetskih staršev, la se otroci v šoli ničesa ne nauče, in umeti je, zakaj da se tudi zdaj še branijo svoje otroke poš ljati v šolo, — na paši in pri domačem delu deček vsaj domu koristi. Ia tega je kriva nemška šolska politika. Deželni odbor je ukrenil tako, kakor se od njega dru gaće ne more pričakovati; ali nam je dolžnost braniti se in to dolžnost imajo tudi naši poslane. Naši nasprota.ki znado dobro, kje nas ranijo, ali časi so uuuoli, ko smo tiho in brez ugovora vse trpeli, — Čehi nam kažejo in nam morajo kazati pot, katerega se nam je držati. Sicer pi o tem predmetu prihodnjič več. Is lOVCfftt 23. dec. [Izv. dop.J Dovolite čest. g. urednik, da v vašem cenjenem listu zinemo malo besed o nekej lažnjivej korespondenci iz Novega mesta, katero je ljubljanski „Tagblatt" v svojem listu 16. t. m. po svetu irobental, blebetajoč o ne-aej .posebuej svečanosti, katero bi za umrlim predsednikom svojim, g. grofjin lUrbjtum čitalnica Novomeška b plesom itd. na dan njegovega pogreba oohajaia"*, —čes „Ciiumaiar* cUittCter eic. Da se ie deaes odgovarjamo na ta laž-njivi dopis, je krivo to, ker smo le slučajno ae le deoes „Tagulattovo steviUo 288 v roke uobni, kajti — povemo brez ovinkov — tu-aaj v Novem uicstu ue pugleda nijeJen na-rodujaaov daega ljubi,ausaega lista v umtza-uej lazujivej podobi, o aatdiem je znano, da voaao uedoižno ia a-to red uaroiuo oorekuje iu po blatu valja. Njegovemu novomeškemu dopiauou pa damo mimogreae v pobjzao premišljevanje tisto lepo pr.poiobj irataga p ;sm a o .pezdirji m biu.iu v ocebu ter mu oblju-oimo dokazati, ako boce, da „brana" aij naj uiti v citaiu;ei, ampak kje dragej, kjer leži se tudi družin suieu na kupe. Da novomeški neinčurji, kakor lačni vol-aovi v gos tej megli na plen prežijo na vsako priložnost, da bi nam narodnjakom, ali boije svetu o nas na ujs kaj obđsdi, pr.Čuje z3p;t sledeči zgodek; Pred dvema mesecema je bil tukajšnji g. V. kot začasni učitelj v plesanji odbor čitalnice prosil, da se njemu ia njegovim učencem prepusti v imenovani namen tri večere na teden dvorana v „narodnem domu", kar je odbor brez skrbi dovolil. Tisti teden pa, ko je blagi g. grof Darbo na mrtvaškem odru ležal ia dokler je črno bandero nad .narodnim domom" vihralo, so bile vaje v plesanji ustavljene, akoravno je bila ta reč vsa privatna, katere Be nij noben ud čitalnice kot tak udeležil niti udeležiti Brnel, in še le potem, ko se je morala zadnja velika preBkušnja v plesanji zavolj prihodnjega adventa tisti teden še vršiti, je določil g. V., za kar je imel polno pravico, na četrtek večer za svoje učence zadnjo vajo, svest si, da ne žali s tem oičegar, ko je znano bilo, da je ranjki g. grof. Barbo ob treh popoludae pokopan bil in ker je ob treh tudi bil snet črni prapor iznad „oarod-oega doma". Da nijso na sapo plesali, se ob sebi razume — imeli bo glasovir v rabo —, da bi pa po besedah .Tagblattovega" dopisuna tako razsajali ia počenjali kakor „na pustni večer", tega odbor čitalnice, ki nij bil navzočen, in kateri se za privatne reči ne briga, ne ve; to ve le g. „buteljnov" dopisun, kateri, akoravno Bhši travo rasti, vendar na koncu svojega dopisa ponižno in hinavsko priznava, da nij mogel zvediti, v „kakej zvezi stoji to veselo početje z biijami po vrlo katoliškem grofa." G. do^isun ! kaj vam ja to vse mar? kako je to, da je vam na enkrat umrli pred* sednik čitalnice novomeške na Brce zrastel, ko oij.ste vendar vi in vaša svojad, dokler je živel, na njem ni ene zdrave dlake pustili V Pustite Barbotove mane v večnem miru počivati! Novomeška čitalnica pa je, kakor je bilo po časopis.h tu li uže naznanjeno in kar je vam, g. dopisun, dobro znano, za raojcega svojega predsednika, katerega smrt jako obžaluje in pogreša vso čast skazala. Za tako djanje pa, kakeršno ste vi z „bu> teljuom" vred učinili, mute v svojem jeziku posebno izposojeno bese io, ki se glasi „tartu-ffene", in ta vas z vašo Bodrgo vred znači dovolj ! Domače stvari. — (Božično obdarovanje) se je tu slovesno vršilo v zavodu Lichtenthurnove si-rotisuice na spodnjih Poljanah. Mala dekletca so bila z novo obleko obdarovana. Navzočni so bili knezoškof, deželnega predsednika soproga gospa. Kallina, deželni odbor in druga gospoda. — Drevi je enaka svečanost v Aloj-zgevišči za dečke sirote. — (Zima) je tu, in kakor beremo, tudi drugod dan na dan še huda in ostra, kakor ljudje enake ne pomnijo. Ptiči na drevji in blizu streh zmrzujejo. Včeraj je bila videti zmrznena vrana na jagnedu blizu mesarskega mosta. Pri letošnjih božičnih poluaoinih masah je bilo zarad mraza tudi menj ljudij nego druga leta. — (Izredni občni zbor „Sokola") je bil sinoči ob 8. uri sklican, ker g. Juvančio" zavolj raznih osobnih uzrokov* nij sprejel volitve za podstarosto, in je bilo treba, da se drug na mesto njega izvoli. — (Ljubljanske čitalaice redni občni zbor) de je vrhi ni Štefanov dan v velikej dvorani. Zborovanje je vodil podpredsednik g. dr. Z upa ne c, ker predsednik g. dr. ii.e.vfeii zavolj bolehaoiu a j mogel sim. priti. Fo poročilu tajnikovem in blagajnikovom je priš.o na vrsto posvetovanju o spremembi društvenih pravil. Salenilo se je po predlogu poročevalca g. J. Hribarja, da ima čitalnica odslej piačujoče, častne in izvršujoče ude. Vsi imajo jedna in tile prava in volijo i/.mei Bebe 15 (na mesto dozdanjih 12) odbornikov, izmej katenh pa trm zastopajo izvršujoče ude t. j. pevski čitalniškizbor. G. dr. Bleivveis jun. je s cer predlagal, ka naj bi poslednje tri odbornike volili sami izvršujoči udje, naglašajoč dobro, da ti najbolje vedo in poznajo one ude i /.mej sebe, katere bi želeli imeti v odboru. G. dr. Štor je pa nasprotno poudarjal ravnopravnost vseh ulov in podpiral predlog g. Hribarja, kateri je bil pri glasovanji skorai soglasno spreiet. V tem oziru so bila doslej pravila res pomankljiva, kajti o izvršujočih udih Be v njih n>j nikjer govorilo; se ve da jim je vsak čitalnični od bor molčeč priznal vse, kar so si izvršujoč udje, a recimo pevci čitilmški želeli, ipak bo ho sem in tja prikazovale url me in škodljive majhene prepirke, s kojih posledicami je čitalniški pevski zbor hotel varovati in čuvati svoja prava. Ker je z najnovejšim sklepom čitalmškega občnega zbora odvzeta podloga tudi najmanjšej mržnji, bode, kakor je vsaj upati, složuo in mirno užival z I u j čitalniški pevski zbor ona prava, kakor jih imajo vsi dnui ulje, in z novo močjo in navdušenostjo nadale*a razširjati si ono ime, katero si je po etlej Sloveniji pridobil, - No ialie je občni zbor tudi t k,, n 1, da unijo odsiej čitalm ki ud p- samci plačevati na leto 1 g »M , rodbine pa 2 gld. \e , nego do-lep Ć.talniš*.i interes to zahtevaio. Obrui zbor ni) volil zdaj Senovega o l!>orn, nego ga bode takrat, kadar bode vlada ji.tr i U premen,ena društv«Mia pravil« ; tačas se bole sal caI nov i/.re len občen zbor. — (Čitalnica v S p o d njej Siski) ima denes v nedeljo doc 28. hvoj redni občni zbor Duevni red: Nagovor preisednika; poročilo tajnikovo; poročilo blaga.uikovo ; poro čilo knjižničarja in volitev preisednika, blagajnika in odbornikov. Koncem posamm pred-Ugi. Dmštvenike vabi k temu zborovanju odbor. — (Ogenj) je nastal na sv. Štefina dan v sttkltnej hiši Bimbergovega vrta na Dunaj-skej cesti. Zaradi mraza so morali notri kuriti, pri Um pak se je vnel mah pod stri ho in jel tleti. Požarna straža je prihitela in hitro pogas la. Na gradu stražnik nij n č streljal, ker nij videl plemena, a tudi dima ne. — (1/. Radeč) se nam p še 23. t. m Naznanjam vtm, da je pri uenašnjej vohtvi volilnih mož izvoljenih šest zanesljivih narodnjakov. Nasprotna Btranka se volitve nj n.ti udeležila. — (Iz ilirsko bistriškega okraja) se nam piše 22 t. m. Poročati imam z vese Ijtiii da Be je 21. t. m. vohtiv novega župana vršila. Namesto dosedanjegi župana g. Fi ticherja, je bil skoro jednoglasno naš vrti narodnjak g. Josip Potepan (S krije v) iz Dole njega Z .-umna izvoljen. Zi svetovalce so bili Bledeči narodni možje izvoljeni: A it mi Šknj ravno od tam, Mht Gržma li Vrbci m Jnip Logar iz Vrbovega. Bjg živi! g. žu.nna Ia svetovalce, pa cjIi olbor. — (Iz Škofje Loke) se nam piše Kot lani, tako se je i letos aranžirala obda ritev uboge šolske mladeži, ki se je vršila zadnjo nedeljo (21. t. m.) na „8teineijiliu pri obiliiem udeleževanji tukajšnjega prebivalstva. Ko so deca odpevala cesarsko himno, je naš vrli župnik g. B. šoklič govoril govor, koji je vsem navzočnim globoko v srce segal; potem je bilo obdarjenih GO dečkov in deklic s toplo zimsko opravo, obutalom itd. Dcca so bila polna radosti in zahvalnosti proti svojim dobročiniteljem. Tudi svojih bratov v slovenskoj Istri nijsmo pozabili pri ovej svečanosti; čisti dohodek tombole, ki smo jo priredili ta večer na korist naših bratov stradajočih Istrijancev je 40 gld. — (Predsedništvo postojnske čitalnice) vabi vse p. t. častite gospode ude 20. t. m. zvečer ob G uri v čitalnično dvorano k občnemu zboru. Program: 1. govor predsednika; 2. poročilo tajnikovo; 3. predloženje računov blagajnikovih; 4. volitev predsednika; 5. volitev odbora. Gospodje udje so uljudno na-prošeni občnega zbora se gotovo in v obilnem številu udeležiti, ker brez polnega števila se ne more sklepati in občni zbor mora preložiti se. Odbor. — (Kat. polit, društvi v Konjicah) ima v nedeljo po božiču, 28. t. m. ob polu treh popoludne na prvose In kov.m domu občni letni zbor z volitvijo novega o lbora. — (Zmrznil) je posestnik B Uršič v Slatini na potu domiv, ker se je poprej preveč ?ginjice n8pil in obležal. — (Tolovaji napali) so hišo K. Če-bularjevo v Nimnem, okraja rogit«k-'gi, z zezah njega, ženo in družino ter oropali robe 200 wld. i redne. Žiud-r,1. so euegi loparjev prijeli. — (I z m o j e u o 1«t n h vojaških prostovoljcev) so itmmvnni zi laiteuauto še ti-le S ovenc : J žef S no b-j (reg. 47 ), A itou eotnar (47j, Eig. Potočnik (27), Pet-r De-uriiino (27 m M t. Su'ikč (47). * (Velika tatvina.) V ruskem ru lar-sknn mestu l li so rularsii uradnik} ukra iu 80.000 ceutov železa. * (Volkovi) so raztrgali v Sutmani na Og rskem kmetico, ki je po noči šla iz ene vasi v drugo, tako močno, da so jodna nogo dileč proč od trupla našli. * (Z rogom vrat prebodel)je bel^i-skemu prirodoslovcu jelen, na katerega lov bil šel. Gmjači so žival tako natrali, da je razjarjena na takSen način usmrtila drznega lovca. * (Velika tatvina.) V Beču je v „Hotel Imperial" pred kratkim ruskemu grofu B i-leslavu Potockemu bilo več dragocenostij ukra denib. Mej tem, ko gnfi nij bilo doma in je ujegov sluga ravno obedoval, se je tat oplazil v suho, odjirl predal za toaletno zrkalo iz njega vzel mnogo bnljanCiv, prstanov m zlatnine, vsega skupaj v vrednosti okolo 6000 frankov. Sluga grofjv pr.Sedši domov se je prestrašil in brž naznanil hoteluemu vodstvu, a ne policiji, katera je zvedela še le ob 10. zvečer, tako da je tat imel dotelj časa uteči. Sodi se, da je bil kak neznanec v hotelu, ker je še več drugih draž|ih stvarij, ravno v tistej sobi na drugje Bpravljenih, pustil. * (Nesreča na ledu.) I« Nemčije poročajo, tla se je na drsališči blzu Cauba udri led, in se ie trideset otrok z učiteljem vred potopilo. Kvr so samo deveti otrok rešili, je dakle storilo nesrečno smrt jednoiodvajset ut nik, ter njim učitelj. Trzne cene v Ljubljani '27. decembra t. 1. Pšenica hoktoliter 10 gold. 8 kr. — rež" 6 gld. IS kr.; —ječmen 4 gld. 87 kr.; — oves 3 gld. 9 kr.; — ajda gld. 20 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.; — koruza 6 gid. '20 kr.; — krompir 100 kilogramom 3 gld. 6 kr.; — 6žol bektuliter 9 gld. — kr.; masla kilogram — gid. 90 kr.; mast — gld. 70 kr.; — špeh frišon — gld. 48 kr.; šoidi povojen — gld. 60 kr.; — jajce po 4 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 5S kr.; — toletnin > 50 kr.; — svinjsko meso 4t> kr.; — sena 100 kilogramov l gld. 9 > kr.; — s amo 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov S gld — kr.; — up'hk:i S gld. — kr. Vabilo na naročbo. Od novega leta nastopi „Jugoslavjanski Stenograf" IV. tečaj v Sofiji vha Bolgarskem). Program listi ostane v bitnosti nespremenjen, samo se bode razširil glede raznovrstnosti gradiva, ko list bode dotiašal članke v vseh 4jugo-Hlavjauskili jezikih: slovenske, bolgarske, hrvatske in srbske; a ti članki ne bodo samo strokovni in stcno-gralovani, nego Ust bodi; donušal tudi v navadnem pismu i, latinlcO iu e. rllioo drugo znanstveno gradivo, n. pr. Jepoznansku In kiilrurno-liistoričiio članke in v hI.-c stvari, ki imajo važnost za literarno vzajemnost jugoslavjansko. Cena za Avstrijo: Na leto 2 gld., na pol leta I gld. Za Bolgarsko in Srbijo: Na leto 5 frankov. Naročnina v Avstriji so naj izvoli pošiljati pod naslovom: „.l. Naglic & E. Bazensek v Zagrebu (1'etrinjska uliea 21)". Spisi za uredništvo pa naj so pošiljalo fran-kirani (z 10 kr.) na urednika in izdavatelja Ant. Bo -zenška v .Sofijo. Prvi broj izide okolo 20. januarja 188). Ureduištvo „Jugoslav. Stenografa" v Soli j i. iti I 2. o. P ■ _. a. O. O. B w ta V ar o - m. gd < «1 o* 3 < Q. 5 5 o < 13 s N P tSJ-CD 1 S me » -i =3 1M O CD poštnem povzetji, ali kdor pošlje 6 gld. 70 kr., dobi vsagdo te-lo stvari za četrti del pravo vrednosti, in sicer : ti kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročuikora od britanija-Brebra, s pravo angleškimi srebruo-jekluuimi ostrinami; G ., jako iiii.li vilic, britauija-srebro, iz juduega kosa; ti „ teških žlic za jedi od oritanija-srebra : ti „ žlic za kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti; ti n podnoAnikov; 1 tefiki zajemalec za juho od britanija-srebra; 1 potniVDi zajoiaalee za mleku od britauija-srobra; ti kom. Viktorija-podstavkov, lino cizoliraui; 2 krasni namizna svečnika-, 1 salonski namizni zvonček od britamja-arubra, srebrnega glasu; 1 košek za kruli, masivni, od britanija srebra. -12 kom. Vseli teli 42 ročij jo izdelano iz uajliuejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina koviua, katera ostane veuuo bela iu so od pravega srebra tudi po 25letnem rabljo.iji ue mjru razločiti, za kar SO garantuje. V dokaz, da moje uazuauilu i/tf »»'.j sleparntvo, 'VK zavoženi se 8 tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlauili zahvalnih pisem, katera si btuleni dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hode tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (59G—lj a t* m 3 « o «11 JI > ca ~č^m Praiss, gegeuuber deiu crsbiMeliOtllehcu l*ttluiH, V\ bi. V. StanoTanja. V hiši št. 80 stara, 49 nova, na poljanskej cesti da se takoj v najem stanovanje pri tleh, sestoječe iz ene sobe, kuhinje, delavnice, drevarnice — in isto tam v prvem nadstropji drago stanovanje, namreč 8 »oba, kuhinja, preddvorana in shramba za jedi. 98—3) V hiši št. 1 na poljanskem trgii (sladkorna rafinerija) se takoj odda v najem stanovanje v U. nad- i stropji. sestoječe iz 5 sob in kar poleg treba. Natančneje povč dvornik v sladkornej rafineriji. , Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katere dajeva poroštvo, iz najboljšega čistega 'i'ImIih'i;ii o>sl«;i. katere izvrstno lepo in prav počasi gore, prodajata po naj nižje j ceni (BM_9) P. & R. Seeinann, Ljubljana, Gradišče, Vegova ulica št. 8. Eazglas hranilnice in zastavljalnica ljnlljanste. v v v v s 1 Urad kranjske liranilnice bodu zarad sklepanja računov za II. semester 1879 a*B od 1. do 15. januarja 1880 in urad zastavijavnice od 30. decembra 1879 do 16. januarja 1880 zaprt. Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice. V Ljubljani, dne* 12. decembra 1879. f87-2) v v v i I «;» —* ' v !»;:v>:»:>:»:>:»:»:>:«:»>:^«:'»:<-:^^»:«:«"^:»:»:»:»:«:«:«:»:< 3«r Skoraj zastonj! Zavoljo nedavno na ti - troskov iz-do.ovanj.t, tedaj skoraj zastonj, u toeri *i kom. vrlo dobrih tmuilzuili iio/.cv. z rožnikom od britanija-srebra, s . r.tv • augl iklni srebrno« jeklenimi ostrinami t> n jako finih vilic, hr tanija-srebro, iz jednega kona. B , teških /lic- za _|«-»ii od britanija-srebra. *> „ £11» em kiiI zh jemal*'«/ /a mleko od britan ja-arebra. 1 lr iio% ah no/.«- d britauija-srebra. H kom. Viktorij« podal a* kui. fino ei/.eliraui. 2 krasu.t uhiiiIkiim socuiUn nI Uriraiihaarolira 1 salonski iiumizui zvonček od biita iijn-srebr.. srebrnega glasu 1 precejevalnlk za c»j od britanija-srebra, i ručkom aii vcnaloiu. ~ rt 9« H> — ,ix! . m — r1 * vi g O ._ i «5 -: it. . 1J —" 2 •S g _ >. -= ^ ^! •12 kom. Vneli ub 42 r«*ći j je i/.dela io i/, najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem »vetu jedina kovina, karora ontsne večno bela, in se od pravega srelira uidi po 20ietneuj rabljeuju ne more razločiti, zn kur m« garnzttuje. to4 7) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr avstro-ogerskih provincijali: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken : Hlau *i? l4iiii?i. Wien, I. Elisabethstrasse Nr. <>. Pošilja se prot poiinciiiu povzeiju. — lostnina ta v«, h 42 k itn (lov znaša ud kr. v \»e kr je Avstro-O,; inke. i giht in revmatizem, da se z njim namaže, je nmogustruusko skuSeno zdravilo ces, kralj, izklj. priv. YY i 1 li e 1 m o v rastlinski sedativ s 5? BASSOEHT" od Fran VViihelma. lekarja v NeunUirchcnu, jedino, katero je visok c. kr zdravstveni urad preiskal in potem od-ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip 1. z izključi vini privilegijem. To sredstvo je priredek, kateri, ako se. z njim namaže, eini potnirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, ž včnih boleznih, telesnej Hlabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečino v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, re\inatizem, glavobol, omotico, šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojak m. gozdarjem! zoper zbadanje ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna hučica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 80 kr. poselio. Prodaje tudi: (520—4) V lij ubijani: lV<<>r l>;i*4«iiilt. sam Vzajemno zavarovalno društvo v Gradcu. Podpisano zastopništvo uljudno naznanja p. t. deležnikom, da se prične vplačevanja društvenih doneskov za leto 1880. I. januarja leta 1880. ter se dotični doneski sprejemajo v pisarni zastopništva (sv. Florjana ulice št. 23), kakor tudi pri vsih okrajnih komisarijatih. Taistim p. t. deležnikom, katerih poslopja so bile uže leta 1878. zavarovane in tudi še leta 1880. pri tem društvu zavarovane ostanejo, pride svota gospodarstvenih ostatkov od leta 1878. k dobrim, torej imajo donesek za leto 1880. z 10 °/„ menj za plačati. (578—3) Zaslostnitofro lipanjsko c. kr. priv. vzajemno zavarovalnega društva proti požarni škodi y Gradcu V Ljubljani meseca decembra 1879. V „narodnej tiskarni" je iz Sla brošurica: .Slavnostni sprejem slovenskega polka št. 1? v Mali dne 26. m &7. noven.bra n.tseca 1879. Uredil in založil Fran Hlavka." Knjižna oh-ega nad dve jinli, ter opisinV spre Jem vseli tuli bataljonov 17. pcši o kH v Lji Id ain. sprejem mej potom ud Tista do LjiiM aiiP, v OnMfal in sprejem na Dunaji. Cena knji ici je j o nizka, IS nove. brez poštnine, tako, da si jo leid^ vsakdo nabavi. Prijemlje se s poštnim povzetjem ali denarnim nakazom v „t>arodnej tiskarni", pri *Diisatelji samem in pri J. Giontiniju v Ljubljani. »_ Umrli v Ijobijani^Ji 22. dMenbra : Fe \k» .Janš-, osiirjev sin, 7 n v Kur t j vasi št. 4, z božja* i j o. V deželne) bolnici: 22. decembra: J. k> b SnotVj, vlakovod a, .'!!» ■a ror'.I co. Tirolski prsni sirup. Ta izleetk, prirejen iz najuplivnejših planinskih rastlin, prijetnega okus., pridobil si je kmalu ime i/visliippa zdravita lopet balerine v vratu in prsih, ■oper katar, kašelj, zaslizenje, teško dihanje, zoper kri v prsih itd, nadalje zoper bolezni otrok. Cena skleniei 1 gl. av. v. Pravi ima prirejevalec lekarnar (I. K leme n t v Innsln neku. V Ljubljani lekarnar Trnkotzv. (536—7) :6 d ct-uii- it Fn pl. Heyer, Sor*t.:t\it«K. t tizlm\. prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v razn.b jez.cih 1 gld., za kolek in M\OJ posčbe 10 nove. tvaiilo. Varovati Sej« nakupa ponarejanj, ter naj z torej VBak zahteva \edno le MW llhelniov antiaitritišk. antirevmatiški kri čistilni taj, ker so pnrcuki, k. hiitjo sumo pod iiiicnotii antiartritiških antircv uiuttšaih kri čistilmh čajev, jedino poiiarejeui, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem taeih. L»a iignunu p. t. obeiiibtv u, poslal sem in inrnjo pravi ,,W>1> llflllioi aiili..i.i Uimo auliri-t niitli-Ki kri ciKlillll euj tudi SJBF »>«» s«- p. ii. ohi-liintvo iilioiruj*' «)Nliiiil»VHii)ii h i.....nreifvnnloiii mojlli Izdelkov prosti w«\ pnzl na pol« — NK.jet-e tiirihfiio |»roio- _ kol i ■•<> /n.llllrll!,. 0. kr. izkljuc. avstr in kr. ogerska pri v. repinceva kv in t-esenca! NajizvrHtniiio Hreilstvo, da ponpcauje polno raBt 1A« in l.r.nl.-, ki so celo na golih mestih dii * izvmtnim uspehom rabiti. AIiiuko priznamo jo doulu. toni K t it. 1 nv. V. Z /: ..i. m.i i-miii je izključno sum., pri lil 4-nI narejena pomatlii ali olje od Ijubja kiucškcga drevesa za nbOi vsakii tiruKa pomnila gumo ovira upljivunjo. 1 lonček glil. 1, 1 tliicon nljn i i i 1. 1 hllfi osmi« 11,iz IJiioJn ml kllaJskeK'H tlrevent« Ali kr. Orijentalni ekstrakt cvetličnega mleka, cena k lil. 1 m. v. Narejen po prestarem izvirnem rocoptu. Nedogeftljivo sredstvo za nlirunjuii.io in odstranjenje vseh pomanjkljivosti na polti, in odpravlja niiiJ«-. (iiirvcr, lm I. i- mntlcče. |m'ue, iiKisiilai'. I In m> uspeli dimeže, naj se rabi llljilo «mI <\i| Iiiiii^ii inli-Jtii. l kos 30 kr. Hair-Milkon (mleko zu otulajenjc las ima to čuilorito Instnost, da dajo sivim in belim lasem pr-▼otno barvo, l'spoli »o puka/n v S do 10 tlnAh. Samo jedno l>oskiiBiijo velja, pa so bodo vsiikdo preveril, kako izvrstno "rolokolirana tar Ima marka, upliva tu jedino sredstvo. CeiUl *ki<-iiici k<»ir sUHtisiniJk : i 1'osti.jtii; Karel Sav ni k, lekar v lekar v M u 111 k i; Dom. Rizzoli, lekar v Novem mestu. iOjI — ti Gastlove kri čistilne pile. Užo dvajset let sijajno skušene in od zdravnikov priporočene, da se i njimi odpravi potika, in no inatizem, zasedena slaba sokrovica, sleza, ostra kri, zlata žilja, neslast