87. šftev, V CLL.JU, čefrtek 22. juüja I92O. Poštuina placai.a v Kotovhu; LLTO II. ichaj» vsate torek, oatrter. m •oboto. - Cans i 2a celo leto 80 K, UL pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K, za 1 mescc 7 kron. Posamozn« fttovilka »taae I krono. Na pisniene naročbe brez pošiljntv« denarja •• ne moremo oziratj. Naročnlki n«J pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacij« glede lists so poštnine proste. Ne- uanklrani dopist se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. IM SBSl irfRfts W dBB 4222s:. jTä&i'«^- v&iW HIBMfek. 4Btt ^I^h ^^^^1 ^^^1 Sb^B ^Hv^h ^^^b ^^^1 B^^l hBv ^^^h ^^^h i4^I ^^^1 ^^^m ^^^B Mfeoaidtvo in ugirawniftfva se nahaja v Zver.nf (Isk.irni v Celju, Stro»em^jerjeva ulicu At. 8. Oglasi se računajo po porabljervera projtoru In sicer: za navaune oglase po SO « od 1 mm, za poslana, na- manila občnih zborov, naznanila o sairtl. zahvalc ltd. K 1*20 od 1 mm, M reklamne notice med teVsiom 0 fC od vrstc. Mali oglaäi (na)več 4 viste) 10 R. Pri večkrntnth objavah popuat. Rokoplsl ac ne vrnfajo. Telefon fe. 65. IZDAJA IH TISKA ZVEZNA TISKARNA V CEUU. Bös ODGOVGREU UREDN2K VEKOSLAV SPIMDLER. Vlada v Beogradu odsLopila< Dne 20. im. so prišle iz Beo&rada deloma nepričakovane vtsti, ua je vsled nekega glasovanja v Nar. predstavni- štvu min. preds. Vesnič izvajal posle- dice in podal demisijo. Ne bomo §e za danes o stvari podrobneje razpravljali, ker tudi v tr^nufku, ko to pišemo, še nimamo podrobnih informacij o nepo- srednem vzroku vladne krize v Beo- gradu. Eno je gotovo; Protič in Korošec sta od prvega dneva obstanka dozdajne koncentracijske vlade, v katero stale z nevoljo in moralično prisiljena vstoplla, sireniela za tem, da vlado razbijeta in se sama zopet polastHa cele oblasti V državi, katero bi potem razbila v radikalsko Veliko Srbijo, starčevičansko-klerikalno Hrvatsko in klerikalno Slovenijo. To ie posredni povod beograjski krizi, o kateri bomo še spregovoriü. Danes samo še kratko o dogodkih samih: Seja Nar. predstavnlštva 19. julija. 114. redna seja Nar. predstavni- štva se je vršila 19. tm. Med vlogami se je nahajala med drugim prošnja Zveze jugoslovenskih dobrovoljcev iz Zagreba, da se naj rcši dobrovoljsko vprafianje še pred zimo. V razpravi o volilnem zakonu se je razvila obširna debata o členu 15, ki govori o pasivni volilni pravici učiteljev. Poslanec Voglar (slov. demokrat) se čudi, da se more razpravliati o stvari, ki je samoobsebi umevna, da se da učiteljem pasivna volilna pravica. Minister Protič se od- ločno protivi. Tudi min. preds. Vesnič se izroče za to, naj bi zbornica spre- jela člen, kakoršen je predložen, ter je izjavil, da bi izvajal posledice, če bi parlament glasoval drugače. Slišijo se na to z raznih strani klici: »To ni vprašanje zaupanjal* Nastaue hiup, v katerem VesniČ ponovro izjavlja, da se vlada ne bi mogla strinjati s predru- gačeniem. V imenu slov. kler'kalcev je podal Sniodej izjavo, da je sicer njegov k!ub načeloma za pasivno vo- lilno pravico učiteljic, da pa nočc iz- zvati v sedajnem trenutku vladne krize in bo zato glasoval za člen 15, kakor je precilügan. Enako izjavo je poda) dr. Polič za hrvatske starčevčance. Olasova'o je 132 poslancev, 68 prori, 64 za Ker ni bilo za kvorum zadosf'O število poslancev navzočih, je pred- sednik dr. Ribar zaklju^i! sejo. Vesüi(5 poda demlsijo. Dasi ni bilo v Nar. predstavništvu kvoruma, smat.a Vesnič glasovanje ?a nezjjupnico in pocia demisijo. Dne 20. tm. dopoldne je imel min. svet sejo," na kateri je sklcnil, da odstopi. Vesn^č je Se dopoldne obvestil regenta, ki je de- misijo sprejel in poklical k sebi pred- sednika Nar. predstavništva dr. Ribarja, naj mu stavi piedloge glede rešitve krize. Dr. Ribar je predlagal regentu, naj poveri sestavo vlade zopet dr. Ves- lnču z nalogo, da scs;avi koncentracij sko vlado. Ni Že znano, ali bo Vesnic nalogo sprejel. Narodno predstavništvo je do rešitve krize odgodeno. Ker jo možno, da se zavleče kriz^ za 1 ali 2 meseca, bo vodil tačas vladne posle sedajni kabinet. »Jugoslavija« poroča, da obstoii možnost, da bo poverjen z nalogo se- stave novega kabineta Svetozar Pri- bičevic, če bi Vesnič odklonil. ^Slov. Narod« pa preroknje generala. qproli opusttivi demarKacijsRe črle na Koroškem. Ententa nahujskana od Neinške Avstrije in od Lahov. Ljubljana, 21. jul. Radi na- mena entente, nahujskane od Lahov in od avstrijskih Nemcev, da odpravi demarkaeijsko črto na KoroSkem med cono A in B, je nastala po vsej slo- vensk« javnosti, posebno na Koroškern velika razburjenost. Slovenska javnöst daje v časopisju in na shod i/Jano. Cene naj določi posebna komisija. Pro- test se odpošlje tudi na ministrstvo za šume in rude. „Obmejno (lelo demo- kratow.". Tako grdega listn kakor je »Straža«, pač ni v Jugoslaviji. Pod Avstrilo se Je cedil same irdnnnsti, Se ined vojno je nc- prestano slavil Avstrijo, Karla in Cito. Bil je pravi reptil. Dobro bo, da se izdajo tudi dokumenti n »Straži«, ki nam je s svojo pisavo neizmerno škodila že v Av- striji in med mirovnimi pogajanji. »Straža« pod naslovoin: »Obmejno delo demokratov« napada dr. Zerjava, da je hotel Ncmcern meseca febr. 1919 odstopiti apačko kotlino, dr. Kukovec pa — Maribor. Nex vemo, ali se naj jezimo ali smcjimo. §uSterš!čevl zavezniki, kl se niso unri! \rix\\ Šušteršiča, da Je Celje «fremdes GeWet«, st upalo našiin vod- Jem, ki «e od inladih no?» bore za Sloven- stvo, kaj tnkega očitrst?! Zc lani je »Stra- ža« istn Ur/ nogrcvala. bila je v polemiki srawo'no nobita in iirednlk »Straže« Je v posebnem plsmu prosil dr. Žerjava oproščcnja. Dr. Zerjav je bil delikaten Na glavi kit je 6 imela: Na levo tri. na desno tri. Po cesti mlad fantič prihaja, ki je doma iz druz'ga kraja. Pod nosom brk že 6 mu maja: Na levo tri, na desno tri. V sreu sc liubtvcn vname, fantičrk klobuk z glave sname, dekletit 6 poljnbov vzame: Na !cvo tri, na desno tri. Očctu se hudo zameri, ker živcl je šc po stari veri; mu hitro 6 klofut odmeri: Na levo tri, na desno tri. Razgli'd od ko"e je nil isti dan zelo lcp. Vidcli smo dalcč nn bivšo Kranjsko, dobro smo razločevali Kamnik in Ljub- l.iano, v bližini pa smo občudovali Pla- njavo in Brano. Sei sem na roh sedla, | od koder zrcš ves lepi planinski svet, pred teboj pa se podolgovato razprostl- ra lepa Logarska dolina. Se eh ganljiv pogled na njo — inod- kuril sem navzdol v Bistrico, kjer se na- haia praveati kotcl, kakoršncga šc po- grešamo v Logarski dolini. Iz Kamnika sein se peljal v Ljubljanr) in Celje ter se prcprical. da je to naikrajša zvcza v Sa- vinjske Alpe. dovolj, da pisma ni objavil. Mariborska pogajanja so bila jako spretno vodena In je dr. Žerjavova zaslnga, da je francosk! dclegat odločil za nas in ugotovil ugod- hü deniarkacijsko Hni.io. Ta linija je po- stala temelj pri mirovni zahtevi entente meseca junija 1919. Kdo \c p o iuniju 1919 položaj skvaril, da smo izgubil! Radgono, na to bosta znala «Straži« da- rt poiasnilo gg. Slavic in dr. Kovačič. — Resno nevarnost, ki je pri pogajanjih pretila vsled posebnega, značaia apačke kotline, je pariral ravno dr. 2erjav s tem, da se je uvcdla glavna demarkaciiska črta po Muri, in »stranka«, ki je položaj olajšala, ne da bi politično bila količkaj prcjiidicirala. Kar pa piše »Straža« o dr. Kukovcu in Mariboru, je prencunmo, da bi samo eno besedo izgubili. Niti »Stražini« čita- tclji ne vcrjamcjo tega. Dr, Kukovec je v graškem deželnem zboru nastopil za jugoslovensko iuejo, a dr. KoroSčcv klub ga je zato javno napadel. Dr. Jankovič in Roškar sta imenoin klerikalnc stranke izjavila, da so njihovi ljudjc neomajnl Avstrijci, ki ne inarajo nič slišati o Jugo- slovcnstvu! In taki ljudjc si upajo §e na dan! »Dokumenti« vas pcčcio. Izšli pa bodo »Dokumenti« o »Straži« in »Slov. Gosp.« Tcclaj bo razvidno, da si dr. Hoh- njec in Šuštersič lahko podasta roke. Priitidržavno razpoloženje. Pod tem naslovom so priobčili te dnl ljubljanski dnevniki neke notice iz Celja, v kojili se na splošno sumniči in napada nas" častniški in podoficirski zbor. Reči niorarno odkrito, da nam taki vsesploSnl napadi ne ugajajo, kcr nič nc koristiio ln po nepotrcbnem žalijo in dclaio krivlco našini dobrini ljudem. K^iniir je za stvar, lc z imeni na dan! Na drugi strani pa prl- pominjamo, da ne bomo nikogar ščitili, kdor zasluži, da se ga javno opozorl, ter da smatramo za samoobsebi utneviio, da mi vsi, tako javni namcščenci kakor vo* jaki spoštuicuio nas narodni državni je- zik ter se povsod izkljueno našega jczlka poslužuiemo. V tem pogledu treba vsc- stransko dobre in resne volje. Tudi odbl- jati in iz naših slovenskih vrst izkliuče- vati ni potreba še za to nikogar izmed onih, ki se udeležiijejo našega društve- nega in drtižabncga življenja, pa še na- šcga jezika ne obvladujejo popolnoma, tem bolj če opažamo, da so taktni do- volj, da z nemščino ne izzivajo po onem receptu, ki nam je še vsem v spominu iz preteklosti. V tem pogledu imamo 5e marsikaj prehodnega preživeti; na nas vseh je. da gre razvoj čim bolj liitro in brez posebnih bolcčin; kjer opažamo dobro voljo, tam bodimo tudi prizanes- Ijivi, ali vedno dosledni, kar se tiče jezl- ka, prav tako, kakor so nas učili nekdaj Nemci. Ne smemo prezreti, da je mnogo naših zvestih ljudi vseh stanov in pokli- cev živelo na tujem ter si odtam pripe- ljalo v domovino rodbine, ki §e ne govo- rc slovcnsko. Ali to so naši ljudje in naSe rodbine, ki spadajo med nas. živc z nami in bodo polagoma tudi popolno govorile naš jezik. Vsem tem Se moramo biti nc- koliko prizancsljivi, ako vidimo njh res- no voljo se popolno vživeti z nami. Od- ločno pa odklanjamo ono fraternizlranje z raznimi lokalnimi neniskimi količinatnl, k se skusajo v družbi nekaterih čudnih Slovenccv pojav'.jatl z glasno in oholo nemščino in polnimi žepi denarja med nami. Prav tako kakor nekdnj, samo da so taki Slovcnci nekdaj tiemško govorili, dancs pa taki celjski Ncmci govore prav izzivajoče glasno ncmško in njih sloven- ska družba tudi ncmško; to je razloček prvi; drugi pa, da lcži vies leto prevra- ta. To si treba zapomniti onim Ncmccm in Slovcnccm, ki sc jih tiCc. — k. »JBitscsr'^vawAfci chih mora biti bistven znak Orla!« Tako piše »Slovenec« dne 17. julija 1920. Da ! In zato so Orli 1 L914 zbiraliprostovoljce protiSrbiji | Stran 2. »NOVA OOBA> Stev. 87. Še ^Dokumenti Korosceve stranke". Mariborski »Siovenski Gospodar« Je v^ št. 50 dne 16. dec. 1915 objavil sledeči članek: Srbije nl več! Že je minulo par tcdnov, odkar smo mi srbsko annado in vlado pognali v bo- ju čez Ornogorsko in albansko mejo. Do- sedai so tudi Bolgari na jugu opravili svojo nal-ogo. 1'raneozi, Anglcži in ostan- ki Srbov, ki so še na ju.^ti branili srbsko zemjjo, so jo inorali pred bolgarskim na- valom popihati čez grško niejo. Gospo- darii Srbiie smo sedaj Avstrija, Bolgarija in Neničija. Avstrija in Bolgarija prevza- mete tudi upravo zasedenc srbske drža- vp, Kaj sc bo zgodilo s Srbijo, ali še o- stane, a pod novo vladarsko hišo, ali pa se razdcli mcd zmagovalce, o tem se bo določllo pri mirovnih pogajanjih. Belgijski kralj ima-vsaj košček zem- lie, ki jo laliko imcnujc svojo. Srbskl kralj Peter je krall brez zeinlje. Zadela ga je kazen, katero je klical nad sc, nad svoje in svojo deželo, ko je z uniorom kralja Alcksandra in soprogc zasedel prestol, ko je v balkanski vojski zavez- nike Bolgarc ogoljufal za pogojene deže- le in ko je pod njegovlm varstvoni dozo- rel umor našega preljubljeiiega nadvol- vode Franc Ferdlnanda in soproge. —= Ho/ji nilini • Hva.'J:io nicijet;: iv¦\-v-^\, tA \:>. tn so mleli hitro. Hudobija brani, da sc nc ohrani! Za vsako hndobijo inia Bog svojo kazen. SLOVENSKO SRCE, ODPRI SE ! Pred štirinajstimi dnevi jc apeliral podpisani oddelek poverjeništva za soc- jalno skrb na slovensko javnost, da bi priskočila na poinoč stradajoči deci na Dunaju. Na oni poziv sc je priglasilo — reci in beri — štirinaist družin! Otrok pa moramo porazmestiti 172. Še enkrat apelframo na slovenske družine» da bi ^prejele za čas poeltnic stradajočo slo- vensko dcco z Dunaja v brezplačno o- skrbo. Za zgled naj nam bodo čchi, med katerlmi se jc priglasilo na prvi pozlv »češkega srca« za sprejem češke decc z Dunaja — 10.000 družin. Prijave sprc- jema do 26. Juliia Povcrjeništv-o za socl- jalno skrb v Ljnbljani, oddclek za zaščM- to dece in mladine. Pelitične vesti. '*¦ • Nemci pokvariii žeiezniško pro- go Ljutomer — ŠpUje. Prornet ustav- Ijen. Dne 19. tm. je jutrunji vlak, ki je vozil iz Maribora v Ljutomer, med Cmurekoin in gozdiščem skočil s tira, ker ie biia proga razdejana. Ker se je že prejSnji dan govorlo o namerava- nem napadu v ökolici Radgone, je vlak vozil zelo pofasi ter je skoč I s tira le stroi in službcni voz. PoSkodovan ni bil nihče. Protriet je začasno ustav- Ijen. Apaško kotlino jc v smislu sedaj ra- tlficlrane senžermenske pogodbe zased- lp naše vojaštvo in jo je prevzela naäa nprava, ki se ie poverila IJutomerskemu okrajnemu glavarstvu. Split. Splitski župan dr. Tartaglia je izjavil, da je v velikem interesu Jugosla- vije, da se Split čimpreje spoji z želez- nico s severom in vzhodom države ter da se čimprej izgradi splitsko pristaniS- Le. Tudi če bi Reka ostala Jugoslaviji, bi ne zadostovala za aieno veliko trgovino. Split bo ne sarno velik jngoslovenski em- porij, ampak s svojo okolico tudi indu- strijski centrum. Jugosloveni na Reki, Kakor poroča- Jo iz Reke, so upravne oblasti soglasno 2 d' Annunzijem in vojaškhni oblastmi sklenile scasoma vse Jugoslovene oa- st rani ti 7. Reke. V 11.1. seii Narodnega predstav- ništva 17. tm. se je nadaljevalo drugo čitanje volilnega zakona. Prvih 14 čle- nov je bilo sprejetih kakor v prvem či- taniu lc z majhnimi besednimi spopolnlt- vanii. Itallia in avstro-ogrske trgovske ladje.. Ker je Italija zahtevala vcčji zne- sek od odškodnine, ki jo imajo plačati Avstrija, Nemčija in Bolgarska, nego sc ji jc prvotno doloeilo, sta ii sedaj Fran- cüa in Anglija odstopili oni del trgovskih ladij avstro - ogrskih, ki je pripadel tema dvema državama. — Tako dobi Italija vse bivše avstro-ogrsko trgovsko brodovje razun onih ladij, ki so last italijanskih ali jugoslovenskih dr~ žavljanov, ki ostanejo lastniki svojih la- dij. Značilno stališče je zavzela italijan- ska vlada glede preiskavc tržaških do- godkov. Giolitti je izjavil. da sploh ne odredi preiskave, ker je vlada o vsem že informirana. Raziimenio! Po vojni vpijejo italijanski nacijona- listični listi »Corriere della Sera« in dru- gi, seveda po vojni proti Jugoslaviji. Le vpijte, junaki od Kobarida! Med Runiunijo in Bolgarsko se vr§e pogajanja zaradi Dobrudže. Bela Kun je glasom londonskili po- ročil prispel v JVIoskvo, kjer namerava trajno ostati. Rusija in Poljska. Iz Moskve poro- čajo 19. tm., da je rtiska sovjetska vlada naznanila britanski vladi, da odklanja vsako posrcdovanje glede pogajanj za prcmirje s Poljsko in da lioče s Poljsko neposredno skleniti mir. ki bo služil le interesom ruskega in poljskega naroda. Iz Petrograda pa poroeajo, da je Lienin izjavil, da se pogaja samo s sovjetsko vlado na Poljskem. XL KOROTANA. Zaupnlke zamenjal je koroški nacijonaipoliliscber ausSus v coni A, ker so bili dozdajni vslecl romanja nemških spisov iz ŠI: Vida v Vehko- vec izdani. O jiigoslovsriskHi nasüjih v ko- roškem plebiscitncm ozcmlju kvasi dunaiski socijalnodemokratski list »Ar- beiterzeitung«. Morda je liubljanski »Naprej« tako Ijubezniv, pa natisne svoiirn častitim bralcem te krvave zgodbice o krvoločnih Slovencih. Važna prometna konferenca med zastopniki Jugnslavije in Avstrije se vrši 26. tm. v Mariboru. Obravnavala se bodo vprašanja železniSke, caririske, poštne, brzojavne, telefonske, poücijske in sanitetne službe na obmejnih že- lczniških postajah. - ¦ :n..j.'; it iii Poročil se je v Marifcoru IS/'tnt. carinski uradnik Mirko Mijuškovič s Irgovčevo hčerko Rozo Horyat. Nemški stavbenik Dengg iz Pfcuja je bil pred mariborsko poroto 19. tm. spoznan krivitn krive prisege in ob- sojen na 5 let težke ječe. Ker Dengg simpatizira z Nem. Avstrijo, so ga ta- koj obdržali v zapom, da se ne bi izmuzni! — čez mejo. Za prometno zvezo med Mari- borom in Ptujem se zavzernajo občine, ležeče ob tej cesti. bodisi da bi bila zveza avtomobilna ali pa električna cestna železnica. Slednje bi sedaj, ko se pripravljajo načrti za napeljavo električnega toka čez Ptuj, bilo izpe- ljivo. Velika nes eča se je zgodila mi- nolo soboto v mariborsWi eslcomptni banki kjer so hoteli blaggjno spraviti iz pritličja v nove prostore ze trezor. Pri spuščanju blagajne, ki jo poprej že dve uri visela nn škripcih, se je naenkrat vtrgal člen verige, blagajna je zdrsnila navzdol in zadela ob strani stoječa delavca HirŠmana in Orandov- šeka. Prvemu je pntisnila obe nogi in prsa, drngemu pa težko poškodovala levo nnj^o in gtavo. Hirsman je umrl sbotoma v bolnico, Grcindovsek je bil operiran. ,..-,., Za evangejijskega župnika v MariDoru so si člani evangeliske ob- čine (od 214 jih je pnftlo volit 116!) izvolili pomožnega pridigarja Ivana Barona. ::mi DruStvo hišnih posestnikov Ma- ribora in okolice je imelo 18 tm. občni zbor, ki je bil zelo živahen. Prodsed- nikom je izvolien Jiilij Glaser, name- stnikom Vit Murko. tajnikom Jožef Beranič, blagajnikom Albert Lončar, v odbor pa gg. Käfer, Neger, Barta, Bo- žic, dr. Irgolič, Šerec, Pallas in Rošker. Lep vzgled je dal mariborski mesar Trofenik. ki je dne 19 tm. pri- ce! prodajati goveie meso po 16 — 20 K, telečje po 18—20 K. Tako je prav. CELJSKE NOVICE Državna realna gimnazlja v Celju koncem šolskega leta 1919 20. Zavod se je početkom šolskega leta preustrojil v realno gimnazijo tako, da se je poučeva- lo v prvili treh razredih po novem (fran- coski jezik mesto grščine in risanje ob- vezno), a v ostalih še po humanističnern načrtu, ker se more reforma izvesti le stopnjema. Začetek šolskega leta se je vsled mnogovrstnih popravil v novem poslopju nekoliko zakasnil, pouk v posa- meznih predmetih je do decembra trpel vsled pomanjkanja strokovnih učiteljev, \ ki jih je bilo koncem šolskega leta na za- | vodn osemnajst. Statistika izkazujc 352 | rcdnili licencev (med temi 19 deklic) in ! 7 privatistov. Prvi trije razredi so bili razdeljeni v dobro obiskane paralelke. IJo rojstncni kraju je velika večina doma- činov iz bližnje celjske okolice, 49 iz oku- piranega ozemlja. Učni uspeh je v prvih treh razredih nepovoljen, v ostalih boljši. Razred je dovršilo z odliko 41 uCenccv (med temi 4 učenke), prvi red je dobilo 165, ponavljalni izpit 73 in drugi red 76 učeneev, štirje so ostali nerazredovani. Kot neobvezni predmeti so se poučevali na zavodu francoski in italijanski jezik tcr prostoroeno risanje za višje razrede. Petje se je gojilo privatno. Mnogo dela ! je bilo 7 urejevanjem kabinetov in knjiZ- nic, ki ie po pretežni večini končano. Mestna lirani n ca v Celju. Mesto dosedanjega vladnega komisarja Celj- ske mestne hranilnice s^. ministra dr. Kukovca, ki je to mesto odložil, je de- želna vlada za Slovenijo imenovala za komisarja g. lekarnarja Vojko Arko v Celju. Carinarna v Celju je pričela vče- raj 21. tm. poslovati. Pisarna je v hiši Mestne hramlnice, skladišče v hotelu Union. Upamo, da bo urad posloval promptno in da se ne bodo čiilo pri- {ožbe Uakor v Ljubljani in Mariboru, ki so žal v veliktm delu utemeljene. Cene mesa v Celju. Cene mesa so padle od 24 na 20 do 16 kron. Cena jiovejemit mesu znaša 16 do 20 K, te- lečjemu pa 18—20 K. Pripomniti pa moramo, da je to v Mariboru in ne pri nas v Celju. Pri nas je storjeno in doseženo vse že stem, da se slavnostno postavlja in od časa do časa prenaSa po glavnem tr^u, kjer je celjski tržni prostor, ono strašilo »Seznam tržnih cen.« Za kaj več pri nas ni Časa, pa tiidi treba ni. Največja krivica in naj- grši zločin nad narodom so pretirane cene živilom; manufakturistu se lahko izogneš, tudi marsičemu drugemu. kar ti nudi trgovec, se lažje o^reče^, ako se ti zdijo cene previsoke in jih ne zmoreä — jesti pa moraš, ako ho- češ živeti in delati. In če za to nimajo nr.še obhisti prav nobenega suiisla in prav nikake sposobnosti, je pač skrajno žalostno. Moka in meso je naš glavni živež, sočivja imamo dovolj, cene za sočivje na celjskem trgu se same re- gulirajo boljSe, ko vsi predpisi in vsa straSila in smeSne Sikane, kojim je iz- postavljen že vsak, ki ure daleč pri- nese na trg košaro krompirja ali kaj druzega. Planincl in pHjatelji lepe narave, naročite »Planlnskä Vestnik !« Ker je potreba, da se končno ugotovi Stevilo naročnikov »Plan. Vestnika«, prosimo vse celjske in okoliške planince in vse, ki se zanimajo za turistiko in lepoto nasih planin, naj se najkasneje do 31. jul 1.1. prijavijo kot naročniki navede- iiega lista v pisarni R. 1 v. Ferleža v Narodnem domu. Letna naročnina znaSa 40 K in se bo pobrala pozneje. Tatvina ob beleni dnevu. V torek opoldne med 12. in 14. uro je neznan falot vlomil v trgovino g. Karola Pajka na Kralja Petra cesti in odnesel nad 4000 K denarja in nekaj perila. — Ne- verjetno, da je to mogoče ob belem dnevu v e A glavnm celjskih ulic. Dijaški kuhinji v Celju so daro- vali: Okraj. zastop na Vranskem 1000 kron, g. Peter Maidič, veletrgovec v Celiu, mesto venca pokojnemu g. Mart. Vohu, nadzorniku finančne straže v Ma- riboru in g. J. Heberle, hotel Balkan po 100 K. Obrtniški sestanek nocoj 22. tm. ob 8 uri zvcčer v Sokolskem domu Moška podružnica Ciril Metodove družbe za mesto Celje ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v so- boto dne 24. jul. ob 1/29. (pol 21.) uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. Slavno občmstvo prosimo, da se blagovoli tega občnega zbora v veli- kem številu udeležiti. —• p^tblia va" bila se ne bodo poš>ljala. Odbor. Zgubila se ie v nedeljo v mest- nem parku od 11.—12. ure zlata dam- ska venžica z obeskom za sliko. Po- sten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na m. iristratu. Qenl naročnikl v mestu, kojim se list dostavlja na dom, naj oproste zadnje neredno dostavljanje, koie je zakrivil prejšnji raznašalec, ki je brez obvestila izostaJ. Nova raznašalka si bo prizadeva- la^ da bodo cenj. naročniki v bodoče fa- ¦dovoljni! — Upravništvo. XV. redhi obeni zbor . Zadružne Zveze v Celju" (Konec.) Organizatorično delo in revizije: Neugodna obrestna meri pri bankah je lansko leto silno oškodovala naše male zavode in denarne zadruge, vrh- tega pa so kazale še posledicc preo- bratn, vojnih posoiil in naložbe onstran državnih mej. Slednje okoliščme so povzročile mnogo obrestnih zgub. Ker ^e te razmere trajajo naprej, treba je odpomoči. Kakor je že načelstvo po- dalo poročilo o tozadevnem delovanju, nasvetujemo še posebno, da moremo pnskočiti našim malim zavodom v pomoč, da se okrepijo in si zgradijo polagoma prihranke in okrepijo re- zervne zaklade. V tem pogiedu bo treba urediti vprašanje računanja urad- nih stroškov. V tem ozirti treba sto- piti v stik z ostalim slovenskim za- družniStvom. posebno radi malih za- vodov. — Leta 1919 se je izvršiio 22 lemeljitih revizij pri zadrugah, razun tega pa je zveza naredila 49 računskih zaključkov in kratkih revizii pri svojih clanicab. Revizije se energično nadal- jujejo in bodo tekoni tega leta talco- /.vane vojne revizije dogotovljene. Pri revizijah se je pokazalo, da manjka po deželi izvežb?nega osobja in da je to v slurajih, kjer izpade cdina moč, ;:a dotični zavod u^odepolno. Zveza se je torej odločila prirediti letos jeseni kratke tačaje za izvežbanje mož ozf- roma mladeničev v zadružnišivu in njegovi teoriji. Zveza bo k stroškom gotovo prispevala in bo lo podjetje v dobrobit zadružništvu nedvomno mnogo pripomoglo. Tu se sklicujemo na pred- log načelstva glede Mihael Vošnjako- vega sklada, iz katerega se naj krijejo deloma stroški ten tečajev, deioma pa jih naj nosijo tudi članice in obisko- valci. — S tem pa upa zveza, da je storila po svojih skromnih močeh vse v dobrobit svojih članic in zase ter upa v geslu graditeljev srece in narodnega blagostanja tudi v bodoče postaviti se v službo za blagor malega ktnetijstva in našega zadružniStva. V debato so posegli gr. dr. PipuS (Maribor), dr. Božič", Lesničar in dr. Posebno glede proizvajanja strojev» gnojil, galice in drugih predmetov, ki služijo danes našemu zadružništvu, se je živo debatir?lo ter grajalo brezbriž- nost vlade, ki v teh ozirih pač prav malo ali nič ne dela ter prepušča vse svoji usodi, tako da je prebivalstvo navezano na dobavo iz inozemstva, medtem ko domača podjetja vsled po- manjkanja surovin ustavljajo obrate, akoravno so začasa bivše monnrhije bila prvovrstna. O reviziji zadružne zveze podal je poročilo revizor g. Kocbek ter pred- lagal, da se čisti dobiček leta 1919 po odbitku obresti, ki spadajo na deleže, pripiše rezervnernu skladu in izreče načelstvu absolutorij. Predsednik da na to predlog, da se računski zaklju- ček za leto 1919 odobri ter da načel- stvu absolutorij, nadalje, da se obre- stujejo deleži za leto 1919 po 5°/». da se čisti dobiček po odbitku teh obresti pripiše rezervnemu zakladu in da se konečno letni prispevki za leto 1919 članicam z ozirom na njih slab poslovni uspeh opustijo, na glasovanje, ki je bil soglasno in z odobravanjem sprejet Nasvetovalo se je tudi, da se de- ležna glavnica zviša, najmanj po- dvoji, kflr se je foimiiliralo v predlog, da se dvigne deležna glavnica najmanj do dvakratne visokosti, v izjemnih slučajih pa ima načelstvo in nadzor- stvo pravico visokost deležev zvišati oziroma znižati. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadučitelj gosp. Gnus opozarja na velike izdatke na poštnini ter povdarja, da se je svoičas dovolilo s strani ylade zadrugam po Srbiji in Hrvatskem poSt- nineprosto pošiljanje dopisov; kako se je pri tem sklepu moglo prezreti zadružniStvo v Sloveniji, mu ni jasho. Predlog, da se obrne ZadruŽna zveza z energično vlogo na pnstojno mesto v svrho izposlovanja poštnine- prostega pošiljanja zndružne korespon- dence, se sprejme soglasno. Istotako se sprejme predlog, da se obrne Zä- družna zveza z vlogo na finančno di- rekcijo, od katere naj zahteva, da se vsaj davčne oblasti v sedežih okrajnih sodišč preskrbijo z dovoljno zalogo Štev. 87. »NOVA DOBAi Stran 3. menic in kolkov, katerih povsod v Sloveniji primanjkuje in kar povzroča zidru^am radi strogih pristojbinskih predpisov velike težave. Konečno se je razvila debata tudi o davkih, ki zelo občutno obremenju- jejo ravno slovenski del zadružništva ter se je stavil predlog, da se Zadružna zveza obrne na glavni Savez, kateri naj spravi tozadevno vprašanje pred parlament, da se davki poenotijo, ker zadružništvo ne dela na dobiček, am- pak le za krite stroškov. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet SokolsLv*$. PozJvamo br. društva celjskega okrožja C. S. Ž., da se v največjem šte- vilu udeleže prireditve Sokola v Žalcu. C. S Ž. _V n»delgo, d?e 25. *m. wsi V Žalec! Telovadno društvo Sokol v Žalcu priredi na ta dan javno telo- vadbo z veliko vrtno veseiico. Pro- metna sredstva bodo zelo ugodna, poleg posebnih vlakov zvečer v Celje In Slovenjigradec bodo na razpolago tudi vozovi. Odbor. Sokol v Žalcu priredi dne 25. tm. veliko sokolsko slavnost z javno teio- vadbo. Povabljena so vsa v Celjsko sokolsko župo včlanjena društva, od kojih pričakujemo, da se polnoštevilno udeieže. Zategadelj je lahko tudi cenj. javnost uverjena, da pokaže Sokolstvo tudi topot svoje neizčrpljive zmožnosti in vehk sokolski napredek. Železniške zveze v Žalec so po južni, kakor tudi po državni žeieznici zelo ugodne. Po- seben vlak za povratek Žalec-Slovenji Oradec je zagotovljen. Prav tako bodo na razpolago številni vozovi za pov- ratek v Celje k vlakom južne železnice. Pridite vsi, ki Vam je sokolska ideja sveta, da dokumentiramo vnovič kre- pak razvoj velekulturnega Sokolstva med domačim narodoin. Sokolska slavnost na Muti 18. tm. je bila zgodovinskega pomena za to strupeno gnezdo renegatstva in za- tiranja slovenskega življia. Zbralo se je Sokolstvo iz Maribora, Marbeka, Pli- berka, Guštanja in Slov. Gradca, s So- kolstvom pa iz vseh teh in drugih krajev Dravske doline velika množica naroda. Po obhodu na Muti je pozdravil Sokole in goste Kcent g. Miloš Oset; za pri- srčni pozdrav in sprejem se mu je za- hvalil dr. Irgolič. Popoldanska telovadba, pri kateri se je posebno odlikoval odd. članic slov. grašk. Sokola, izven teh pa šolski naraščaj Sokola Muta-Vuzenica (deški pod vodstvom uutelja Ooloba, dekliški pod vodstvom načelnika Po- rekarja), je občinstvu nudila lepo za- doščenje. Srarosta domače&a Sokola dr. Pregel je pozdravil v navdušenem go- voru vse navzoče Sokole; Novak iz Manbora je v daljšem govoru izvajal visoki pomen Sokolske icieje zlasti ob mejah. Dr. lrgolič pa je v zaključnem govoru v lepih besedah pokazal do- niačinom, ki imajo svoio mladino v sokolskih vrstah, da se ta pod okriljem Sokola nahaja na pravi poti tudi v nravstvenem iziru. Ves nastop je bil vzoren. Požrtvovalnosti narodnega žen- Stva z Mute in Vuzenice se je zahvaliti, da je vsa prireditev usoeia tako lepo! Mladi obmejni Sokol, ti pa krepko na- prej) lz Jugoslav, dem. stpar he Demokratski shod v Oplotnlcl 18. tm. je ob lepi udeležbi domačinov in vrlih Konjičanov. ki so ta dan v o- bilnem številu poleteli v sosedno O- plotnico, častno uspel. Klerikalcem je le malo pomagala nalašč prirejena cer- kvena slovesnos: pri podružnici; tudi ni vleklo, da so poslali na shod ge- renta Leskovarja. ki je hotel shod »prepovedati«, češ da občina ni ob- veščena. Po nepotrebnem se'je bla- miral; demokrati so mu mirno rekli, da pač lahko mirno posluäa, da pa se naj za drugič boljäe da poučiti, kaj so njegove dolžnosti in pravice kor ge- renta. — Pe čmiprej izvrše vo- Ütve v ustavotvorno narodno skupščmo, da prideio končuo do besede cd !jud!ovIjenje nove gasilske shrambe. Na sporedu je velika vrtna vest-Hca. srečolov, šaljiva po§ta in druge domače zabave. (k) Iz šoŠtanjskega okraja. O našem okrajnem zastopu se je že pisalo o slabem stanju cest v njegovem oko lišu Ker pa je xa vse pritožbe gluh in s'ep, opozarjamo okraino glavarstvo, naj si vendar o,^leda cesto iz Šoštanja do koroške meje. Posebno cesta d vznožja hriba do Št. Vida je v takem stanu, da je skoio za vsak promet nemogoča.* Kolike važnosti je ta cesta, se je lani v koroSkih bojih videlo, ko se je skoro vsa armada po tej cesti umikala, pri pohodu nazaj na Koro^ko pa so vozovi in topovi na cesti obsta- jali radi nie slabe tzpeljave in nepo- pravljemh rup Turistika in sport. Koles^rs^a dlrka Ljubljana — Celje—Ljubljana se je vräila v ne- de'jo dne 18 tm Dirkali sta dve sku- pini, tt-žka in lahka. V težki skupini je bit zmagovalec Š skovič, ki je rabil za 150 km dolgo progo 5 ur 47 min. V lohki skupini je bil zmagovalec Perdan, ki je rabil 5 ur 58 mm. Službo pri obratu v Celju je vzorno držal celjski kolesarski klub. CeŠko kočo pod Grintavcem je prevzelo v oskrbo Slov. plan. dmStvo, ker se je češka podružnica S. P D. v Pragi razpustila. Na Baško jezero. lzletnike in tu- r'ste opozarjamo na krasen izlet na Otok (5<>6 m) na Baškem jezeru, .hiser' Zgornjega Roža, ki slovi po svoji divni panorami, kakorsne ti ne nudi nobeno naše jezero I Pred kratkim je bila otvorjena na Otoku gostilna, kjer je sedaj za izletnike dt>bro poskrbljeno. Gostilna razpolaga poleg iobre pre- hrane (K 30 - do 50"— na dan) in pijače tudi s prenočiSči (8 opremljenih sob z 9 posteliami). — Dohod po Že- lczmSki progi »Ljubljana—Jesenice— Podrožčica (prestopitilj—Blače«. Vožnja sama je že krasen izlet; iz Ljubljane le 3 ure. — Na otok: od železniške postaje v levo po cesti 1 min., nato pri mostiču v desno severovzhodno cb potoku Ročici k baSkemu »ödnostu« (pristan), odondot s Čolni 10 min. na divni Otok. — Na Otoku je na razpo- lago tudi kopalnica in čolnarna z 8 čolni. Krasna je vožnja iz Otoka na Brdo, vas na severnem obrežju Ba§- kega jezera, odkoder je prekrasen raz- j>;led na Karavanke. Hvaležni izleti v okolico so sledeČi: 1. V Loče, slikovito ležečo vas pod Kepo 2143 m 20 min. jugovzhodno od železniske postaje Bače. Gostilna »Pri Pložoi*. -- 2. Na Spodnje Dobje ob idiHčnem malfm DobniSkem jezeru -~ le 15 min. vz- hodno iz Loč. Krasen izlet! Gostilna pri Replnu«. ~ 3. Na Spodnje Rute 790 m — 20 min. iugovzhodno na lepi planoti. Krasno razglediSce po celem Zgornjem Rožu! — 4. Čez Stari g ad (razvalina Altfinkenstein) 841 m na Zirornje Rute. -- Iz Loč ali železni5ke postaje Bače v Ratenče 15 min. (Oo- stilna »Pri UrSiču« — Martič), odtod jugozapadno na Pogorjo (zanimive stare kmečke hiše!) in 45 min. na Stari Grad, odondot po Rntih 5e 15 min do Bukovnika, Tratnika ali Cvanc- garja. Nepopisno lep razgled na ro- mantično razvalino Stari Grad s sma- ragdnozelenim ozadjem Baškega jezera, sredi pisanega Zgornjega Roža! 5 Iz Brda ob Baškem jezeru mimo vasi Drave in Šmartna ob Dravi vzhodno v RoŽak 2 uri 15 min. — odtod še 1 nro na Logovas (gostilna Schleicher) ali na zapadno obalo Vrbskega jezera. 6. Iz Bač čez LoČe in Ovčino h koči na Jepici (1587 m) pod Kepo 3 ure, odtod na Kepo V4 ali sestop ob Belici na Dovje 2 nri. TRG0WNA, OBRT IN NA- B00N0 G0SP00ARSTV0. PovraČUo prSdržanlh nežigosanih bankoveev. V zmislu naredba mini- ministrstva za finance z dne 22. aprila t. I. je vrniti o priliki kol- kovanja pridižane nežigosane in ne- veliavno žigosane bankovee. Stranke se pozivljajo, da se zaradi izročitve teh bankoveev zglase pri onem davčnem oblastvu, v katerega okraj spada zavod, ki jim je bankovee pridržal. Stranke, katerim so bili bankovei pridržani pri Ijubljanskih denarnih zavodih (razven davčnih uradov za mesto Ljubljana in za Ijubljansko okolico, ki vračata ban- kovee neposredno), naj se javijo pri f^nančni deželni blagajni v Ljubljani. Pobotnice, ki so se svojčas izdale 0 zaseženih bankoveih, naj stranke pri- neso s seboj in jih nai oddajo blagajni, ko bode vračala dotični denar. Neresnične vesti glede kupčijskih zadev v Splitu. Vesti, ki se širijo, da se trgoveem, ki prihajajo v Split, de- lajo zapreke glede bivanja tamkaj, po poročilu trgovske in obrtniške zadruge v Splitu niso resnične. Nasprotno se gre vsem trgoveem, ki pridejo v kup- čijskih zadevah v Split, v vsakem 0- ziru na roko. S svojimi željami naj se trgovci za posredovanje obrnejo do nav dene zadruge. Angleški denar. Po poročilu na^e trgovske ageneije v Londonu nimajo novei po en funt sterlinga ter po deset siüngov, izdani Lavgusta in 1. sept. 1914 ter 1. januarja 1915, več značaia zakonitega plačilnega sredstva. Ti novei se lahko zamenjajo do septembra v popolni vrednosti z novei. ki veljajo kot zakonito plačilno sredstvo. Izvoz 40.000 vagonov koruze je dovolil ministrski svet. Borza. Zagreb, 20. julija Berlin 176-180. Ita- lija 0 do 400, London 0-260, Now York 62.50-64, Pariz 5<0-5i0, Praga 140-150, Svica 1150 1200, Dunaj 38 -39, Dolarji 62- 63,avstrijskekrone40, francoski franki 550— ¦«60, nemške marke 182 do 185, romunski leji 192— l%,italjanske lire 390—Ö96, češko- slovaške krone 142-0. ...... Dunaj, 20. julija. ZagreB 258-278, Bu- dimpestaluO - 112 Varšava 94-104, Praga 37-J-392. dinarji 1025- 1075, Čehoslovaške krone 374-394. Curih, '20. julija. Berlin 14.60, New York 573, London 21,76, Pariz 46,85, Milan 3-2.90, Praga 12.M), Beograd 3S Zagreb 8.65, Budimpi'Sta 3.50, VarSava 3.45, Dunaj 3.65, avstrijske žigosane krone 3.85. Stran 4. »NOVA DOBAi Stev. 87 Edina slovenska specljalna trg^vina z barvami In lakl. Agentura in Kotni- sijsko podjetäe. Iv. Terlmi 8 Celje 447 i«?6—34 >jLi,**ociY*i dom Trgovina z lesum In drvmi na drobno in debelo. Kupuje lamskl in ost^Ii les po najvišjih dnevnih cenah. Registrov. Ice editraa im atuvbemta »«W fJBS $82*VW%*W^[*W[ V^ ^^ "R^iV 99 Spnejemü hraaülne vloge isi jiti ladrugaxom-sav. «^I^aISii 1 ^iA *?% B |%| fl 1 »C # fWÄ obpe*tu|e po ^^»Ol ^ 401 Prese.now, ul. 15 W l^CI j Ü r,.vsy^^ * A ^*f f jB^r_^g.*T ^, _. s*SH orf «to *^* |O# 156-44 RAZNE VEST* Jetika v Albaniji se strašno Siri vsled nezdravih stanovanjskih razmer, slabega kulturnega stanja, nemarnih na- vad pri jedi in pijači. Po popisu ameri- škega Rdečega križa, ki je izšel pred kratkim, ima vkljub svežemu zraku in enostavnemu načinu življenja 80% ljudl y Albaniii jetiko. Generalštabnl šef bivše ogrske rde- če armade podpolkovnik Aurel Strom- leid je bll od divizijskega sodišča po 14- dnevni razpravi obsojen na 2 leti in 9 mesecev ječe. Ustreljen bo vsakdo . . . Sovjetski komisar Trocki je izdal oster ukaz, v katcrem grozi z ustreljenjem vsakomur, ki nagovarja vojake k pobegu in vsako- rnur, kdor ostavi svoje vojaško mesto in kogar se zasači, da je brez puške ali da je prodal del ali vso svoio vojaško opravo. Zadnja por»oeila. Novo italijansko divjašivo v Trstu. Trst, 21. jul. Italijani so zopet porušili kavarno Commerc'O, katero je lastnik pustil po zadnjih poškodbah popraviti in jo je nanovo otvoril. Bela Kun v Moskv}. Dunaj, 21. jul. Tukajšnji Hsti poročajo po moskovski »Pravdi«, da je bil Bela Kun v Moskvi slovesno sprejet in da mu je poverjeno važno mesto. Ali bo Turčija podpisala ali ne ? London, 20. jul. \z Carigrada poročajo: Od vseh članov otomanske vlade je samo veliki vezir pnpravljen podpisati mirovno pogodbo. Ostali mi- nistri so podali ostavko. Vsled tega je veliki vezir podal sultanu ostavko če- lega kabineta. Rusko—poljski boji. Varšava, 20. |ul. Poročilo od 19. tnr: Severno od Orodna prodirajo boljševiki z močnirni četami proti mestu. Po zavzetju Lida trajajo boji naprej. Sovražni napadi, ki smo jih pričakovali že delj Časa ob Styru, so se pričeli 18. tm. Vsi napadi so oclbiti. Sovražnik je prodrl v fiusjatin. Trikratni proti- napad ga je prisilil na umik proti vzhodu. London, 21. jul. Ako boljševiki prodirajo na Poljsko, se prekinojo go- spodarska pogajanja med Anglijo in Rusijo. TnnS^A na ¦'«vmatizmu in gih- ¦ f^pi*« tiönih belečinahTDrg njenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni stcklenici 36 K. Rabi.e mtlo, otivajajoče sredstvo ? Felerjeve pravc; Elza krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Za gorski sok zopur kašelj in prsne bole"inc 1 steklenica 6 K- Ži-lodec okrcpčujo^a švcdska tinktura, 1 steklonica 15. K Omot in poštnina posubej, a najcenaje. Evgctv V. Feller, Stubica dnlnin, lilsa trg §t. 356. Hrvatska. 15% C iS 15 FftAN STRNÄD sedlar, Oplotntca uri Konjicah Ima « ležko in veC slarih Kon)ahih oprem na proda). • IrvrAuje vsake vrato sedlar- i i ii ska In pleakaraka dola. ^^—^^ 994 5 1 Sprejmem izurjenega strojepisca ali strojepisko. Pisarna dr. SERNEC. 9Q3 1 Je že otvorjena ® Valenf §n Hladin v Celjju ® ° *eto nizkih ccn^l V zalogi imam moško sukno. žensko volneno bSaijo, kam- brike, oksfort'^, cefire, tiskanino (druk), blačevino, perilo, platno za rjuhe, ženske robce, fine moške klobuke i. t. il. 96 2 IcAA Csl m^nski uradnik, Vešč sio l\l K \K ver^kega in nemškega jezika v govoru, ¦UVV llV pisavi ter knjigovodstvu, pr akf ikanf (Prektik»ntinja) z znanjem stenografije v obeh jezikih in strojepisja. Ponudbe v obeh jezikih in s prepisi spričeval na Prüi mestni mlin i) Celju COKOLADO švicarsko SO vrs?9 italifansko 2 vrstf, %s 2-2 amedkansko in francosko v raznih velikostih, surtirano in enovrstno razpošilja od 8 kg naprej po pošti in žeieznici JULIJ MEIML d.d. X- jntoljam a jViajpitoor». Prya južnoštoj.vina sho zadruga CeBge, Cank«i jeva cesta priporoča svoja "najboljša domača štajerska pristna vina na detielo in v buteljkah. b7> 26-3 F.KOStQfflöib'^W J Pre&ernova ullca. ~ l>osirežba tzvrstna. Za abonente ceneje. 782 25-14 Te»owadne hla^e in srnjca na prodaj; fino zastavno Mago. Ivan Jazbec tapetar v Gaberjih 81. 986 2-2 /TtlSSH. tiice in Sčurkt ter vea tnrčes noin pogmiti, ce se vporabljnjo moja preiz- KUbflio najboliSa in povsod hvaljena sredstva. Kfikot: Za pollskt mišl 10 K, za podgane In rašek za ufti v oblekl in perilu 6 in 10 K, thiktura proli mrčesu na vi^rihi \r\ ze>fni;i(1f lunifevalec rastlin) 10 K praSek proti mravljam 10 K, mazllo protl »arjani 10 K. ^nftin^. pn novzetju Zavod »it- eksport Mfünher. K»«ireb 97, f>efrfn|sRa wile» %, 465 -21 Proda se pohištvo fino deiano in siccr: elegantna spalna soba in kuhinjska oprava z štedilnikom, kakor razne drugc stvari. Ogleda se lahko pri Alojz Ahtik, tovarna krede, Rečica — Laško. 999 1 Proda se moško kolo z dobro pneumatiko. Gostilna KniSič, Lava št. 16. Licitacija. 25. t. m. ob 11 uri dopoldne se yrSi v pisaini Celjske puk. okr. komande (Vojiš- nica kralja Petra) ustmena licitacija za do- I bavo mesa za garnizijo Cflje za mesec av- gust t. 1. Vabijo se vsi mesarji, da se te licitacije udeležiio. 997 1 Iz pisarne Celjske puk. okr. komande. Za prodati: 14 vinskih sodov od 300—400 I i.i 4 od 600—700 1 vseblne, velika tneces- nova kad s približno vsebino 1200 !, hišna vrata, več kompletnih oken it» polken ter 1000 l kisa. Poizve se pri Karolu Gregoriču v Celin. Vodnik. ul. 5. Sprejine se do ca kuharica v eno vilo v Zagrebu k oženjenemu kapetanu brez otrok Govoriti mora tudi nemško in razumeti gospodinjstvo, vrt obdelovati, živino in svinje opravljati, prati, likati itd.; kot pomoč ji je dodan sluga, ki vse potrebno v hišo donese, starost 30-40 let in dobrega zdravja. Plača dobra in lepo stanovanje. — Pri javiti se je v vili Klimek, ZrinjskD- Frankopanka 3 v Celju. 992 1 Črečnjeva drevesa za 2ago pripravljena se prodajo. Vprašati je na majeriji Št. Ml- hael Polule 4, Celje. 982 2-2 Proda se kompletno pohištvo za dve sobi in huhinjo. Naslov v upravi lista. 378 3-2 Slavbeno in galan- terijsRo Kieparsivo Anl. Jotia nssl. Frsnjo Dolžan — Celie----- 26 firalla A':l: Marija Baumgartnep 156-125 Gosposk» uišca 25. Naročila se izvrSujejo točno in SOlidno. h.Hlnr.Ceie kupuje po najvišjih dnevnih cenah pristno strd in vosek, Ima v zalogi Ia bučno, jedil- no in ricinovo olje, kakor tudi mast in slanino. 100-59 Proda se blago mešane trgovine z inveniarjem vred v Opiolntci pri KonilcaH. Reflektantl se naj oglasljo glede nakupa v plsarni lesnetrgovlne Ivo Čafer, Sp.Hudinja - Celje. išcejezastopnik ponudbe na I. Mariborsko izdelovalnico kemičnih izdelkov v ftfiarib^^u. 981 2-1