Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Občnl zbor društva za zgradbo Uateljske«* konvikta v Uubljan! bo v nedeljo, dne 13. febru- airja 1921, ob 14. v pxostarih Učiteljske posoji!«' oe in hranilnice, Frančiškanska ulica 6. (UfiiteV- ska tiskaima I. nadstropje.) Dnevni red: 1. poročila; 2. nakuip hiše; 3. izj>rememba pravEI; 4. volitve; 5. šlučaijnostd. Zaradi važnosti dnevnega reda jnrifiakuje — i,rez pasebnth vabil — mniogobrojne udeležbe odbor. Društvene vesti. + Kamni§ko učiteljsko društvo ima svoi redoi ob-ini ztoar y četrtek, dme 10. februarja 1921 $ 10. isri dapoldne v šolskem posiopiiu v Ra- Dnevmi red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Paročilo tajnika. 3. ParačLk) blagajnika. 4. Prikrojitev društvenih j>ravil v srnislu tetnetiniih določib naerta. 5. Šolstvo v Tu.rkestanu, porooa tov. V.. Adamič iz Ljublja-ne. 6. Volftev tiovega odfoara. 7. Slučalinosti. Občnega zbora naj se uui.\u/i če le mogoče vse članstvo; zadir.žani <nai\ se .pis.metno o;>raviči>) prj tov. predsedn&u T&mo Petrovcu, nadučitelju v Janšalh pri Dom'ža'la!h. t Učiteljsko društvo za niesto Ptuj in ptuiskl okraj zboruje v četrtek, dne 10. fobruarja ob 10. u'i v »ftiladiiki« v Ptuju po naistapnem vzpiredu: 1. Plačevauje članarine za 1. 1921. -'. Zapisnik občnega zbora. j. Dcipisj. 4. Na-rodnokulturni pol&žaj Siama hi naš stik. Predava g. inž. Lupša. 5. Slučajnasti. Ob, 9. uri se vrši odborova seša. Po zborovanju sestanek v Narodnem donni, kjer se bo poskrbelo za obed. Odbor. + Novomeško učlteljsko društvo zboruie v soboto 12. iebrtiarja t. 1. v pol 11. uri v deški šo!i v Novem imestu po tem dnevnem redu: 1. Paročilo predscdnika. 2. O diisciplini v šoli paro-ča tov. V. Ciebauer. 3. Druištvena pravila^ nadaljevatije poroča tov. M. Kosec. 4. Padrabni učni načrt za zemlljep-is. 5. Slučajnosti. Kd>cxr se ne bi mogcl udeležiti aborovanja, naj do istega dne 9poroči ali ostane za to leto še č!an aili ne. Nenavzoči Ln nepiriglaSeiii se bodo črtali iz imenika. Odbor. + Ptujsko učiteijsko društvo je tanelo 13. januarja svoii abčni zbor ob precej ipovoljni udeležlbi, od 124 člamov je bila odsotna slaiba četrUna, ki še najbrž spii zimsko spanje, ndkateri — pa mionda sparnjc pravičnaga. Pr&dsedRik tov. Klemenčič iprisrčno poedravi izbanovalce v -prvi vrsti <pa gosta tov. M e r Ijaka, iOSikrbnika v StrnišCu iai išest nk novo pristapivših članov in sicor tavairišice Cizeril;, Ivanuša iin Trsteiijak in tovarjše Krržad, Vnhovnik in PLibeiršek. O. Merljaik se za'hviaJLi in piaziva navzoiče, da stoje tovarišem v ,neodireJoni domovini zvesto ob strani v težki bovbi za inaipodne pravice, katere Italtjani z nogami taptaijo. Zagisiiiik Kadnjega .zborovanja se odabri v oblžki, v kakiršni je bil natiskan v »Uičiteljskem Tovainišu«. Nato ije pre^ital tajnik Jamko LeSnik nova društvena pravila, kakor jih je izdela! druStveni odbor, ipr-i čemer se je raizvila ^prcScei ži-vahna -debata. Nekatere točke so bilc s.pirerneaijene, tako da odgovarjajo nova pravila v ^laivnem pravilom oibjavljenim v »Učit. Tovarišu«. Na predlo^ tov. Gorupa so bila pravila spirejeta. Gasp. ravnatelj V a i d a nam ie nato poročal v ukiropih ii>riasvetne(ga odfoora v Ljubijafni, ki so že bili objavljemi v »Učit. Tov.«; želimo le, da se v celotnem obsetgu tudi udejstvijo. Iz paročiila blagajniičanke gdč. Luknarjeve ie raizvidno, da ie dobiro fto&podarilai, druStvo vra lep prebitek. Pregledovalca Tačunov gospa Kavklerijeva in g. Cilenšek sta naSla vse v najlepšem redu. Tisti člani, ki 5e dokuiejo na filanarini za Wošlo leto, naj blagovoldjo ta dolg v ¦na.jkraišem ^asu poiravnati. Tov. ipredsednik se zahvali gdč. blagajničarki za vestno in požrtvovalno izvrševanie blaga'ničarskih poslov. Tajnik tov. Jatiko Lešnik je nato ipodal obSfrna iporačilio o stanju in delovanju društva v Prete,klem letu. Od 135 uoiteljev(ic) ptujskega ^rajja je včlanjenih 124, neorganiziiranih je torej ''. to pa so zvečine tovariši, ki so na novo prl^li v naš okraj in še niso imeli iprilike, da se udeleže zboravanja tesr javijo svog pr.istop. Slomškova zveza na Dravskem polju ne UsPeva, životari ,le še v kakem gorskem kotu, »amar ne pride o&trejša sapica. Tudi »imiportiran;«, ki so ipriSli, da širljo »kulturo« v naših vrstali, si pri nas ne bodo s'skli lavorik. Nada!lje omenja tajnik, da na] "'rteljstvo napne vse sile, da vzigoji narodno 2aveden ;ki ponosen naraščaj, kl mu bo domovina nad vse, kar je posebno potrebno v našem okrilu> ki je bil prej domena Omiggova im Stra^liillova. Tudi neodrešene domovine ne smenio iikdar zgubiti iz vidika. Kakor v ipreteklem tako nai tudi v novem letu i»5iteljstvo izdatno podpi^ rezervni fond. Vsak tovariš(ica) bi naj bil '^an Učit. Samopomoti. Predsednik se zahvali ainiku na obširnem in temeljitem ipor-očilu. Nato *° se vršile ViOilitve predsednika dn odborai Na redlog tovariša Maacona so se volitve vrSIle t dvigartjein rok. Izvcrtien je bil stari ipTed:sed,Tirk naš obče ipriljublie« tov. iKlemeničiič im slodeč.i odibiomik-i: Oorup, Luknar, Lešniik, Roizbaud, Kocmut Alojzija, Bertot, Šerona, Segula, namestniiki: Žohiir Oskar, Marinič Mirko, Kavfcler, Koomut Ruddf, pregledovalci računov: 2oilnir, Kveder, Šaikia. DiruJtvena članarina se enoglasno zviša ria 24 K lotap, tako da znaša celokuipna članairina letao 2^:K. Spireijet je bil tudi predilog tov. Oorupa, da naj naša UJU ipirotestiira pnoti zaižanju draghijskih ddklad OTnožemiim tovarišicam. Jedaa'ke dotžnosti, jednake ipravice. S toin ic bilo ztbarovaii^e zaključeno, p^rihoJnie ziboroMainje foo mcseca ie/bruariia. Tajnlk. + Učlt. društvo za Maribor ln b. o. je imelo 27. jan. 1921. svoj iredmi občni zbar ob prav povaljni udoležbi z iobiča<}nim dnevnim redom. Purodila odbarovth funkoijonarjev so bila sprejeta z odiabravaniem. V ,preteklem letu je imeio dntštvio 110 članov. Vse učiteljstvo Maribora in bl. okolice je bilo včlanjeno raKuu par iziem. Društvo je imelo med letonn 6 zborovamj s š,tirlmi prredavatiji. Odibar pa 10 sej. Opravjltii za.pisnik izkazuje 161 številk. Svoje obveznosti napram poverjeništvu 'je društvo izipolnilo v poltii mera in ipravočasiio. Blaigaaua ijztkjazuje kosiceni (leta 1.145 K .prebitka. V deibati k poročilom odbo.rovih funkcijonarjev omeuja tov. Tomažič statliSče, katoro jc zavzel odbar o združitvi okoliiškega in na^šega društva. Zaradi prevelikega aiparata — skupniO dTiištvo bi štelo okrog 250 članov — bi ne bilo prlčakovati iintenzivnega društvenega dela. Zato ]e naš odbor zavzel odiMoniln« stališče, s katerim se ie stranjal tudi odbor An občni zbar okališkega društva. Razlike med mestnim in podeželskim učdteljstvotn pa ni in jetudinikakor nočemo ustvariti. V svriio ožjih stikov med obema društvoma pa se sklene vsako leto prirediti par sfcupaiih zbarovanj. Števiine pa so bile v .nadaljnefm 'piritožbe glede aviSanjai ožjesa odboaja letne članarane. Zaka] se za talko važne in globoko v žep segajoče odredibe preje r.e zaslišijo društva? Pra-v tako se je ostno obsojalo nerediiio pošiljanie listov ¦predvse-rn »Popotnika«, katerega mnogi člani jafco ncredno ¦prejemajo, nckateri pa s?loh ne, <iasi so že ves čas pri društvu. Tudi reklamacije navadno nič Tie fedajo v tam oziru. Sklene se v tein oriru stariti potrebne ukrepc, da diruštveniki ne bodo oškodovani. Živalmo se nadalje raz/pravlja .predlog, da jiaj društvo pri i>ovenjeiiuS.tvu oziroma P>ri delo^acijskem zborovanju doseže, da »Pop-otnika ne bode dbvezen list za vse člane. Naj bi ga imela vsaflca šola, druEi ^pa prostovoljno. Upoštevati maranio, da ne smemo i.n tudi ,ne moremo biti -navezani samo na to revijo, aimiiiak morarno imeti še druac, kar .pa mnogo sfcane. Naže društvo jc osnovalo pcdaKoški odscilv, ki nas hoče seznarijati z iiiajrioveižim stanj-em iri Tazvojem pedagogiike in psiholosije svetoviiih naTodov. S>>giasno se sklene, da vsaik društvemk .prispeva mesečno za pedagoSki odsek 1 dinair. Glede »Popotrtikai ipa se prepustl zadeva odiboru, da ukreuc vse potrehno v tem »ziru. Nato so se vršiie volitve. Piredsednikom ae b'l izvoljen so;.jlasno Tavnatelj Huinek, naimestitikom pa Tamaižič. Za ostali odbor je predlagal v ta nanien sestavljeni odsek sledeče: Hren, Alt. Stupca, P&rme, Or6ar in Tušak. Pregledavalcem računov pa: Klemeačič .in Vodenik. Sprejeto suglasno. Pri slučajnostih se s saglasjiim odobravaniiem vzame na znanje dopis in staltšče glede volitev v v. š. svet. Izpremtajevaltii ipredlog se v tej zadevi pošljc poverjeništvu. Predsednik prečita 'Odgovor strok. tajništva radi izvišanja članarine, zapostavljanja omoženih učiteljic pni drag. dokladah in še nekateTih drugih zadev. Tovarišica Kožtfhova dzjavlja, da hočejo omožene učiteljice demonstrativno izstopiti iz organizacije tako dolgo, dokler ne dobe zadoščenja in se jim krivica ne poravna. Imajo namreč kljub poiasnilu strok. tajništva 5e vedno utis, da se poverjeniStvo ni zavzelo o i>ravem ^času in dovo1! odločno za oraožene tovarišice. Pla5evati pa hočejo še nadiailje ,pdspevke za domaCe druStvo in se udeleževati zborovanj, ako se jim dovoli. Letni prispevek se določi za domače društvo na 20 K. Mesto venca na grofo pokojni člaraci Antoniji Batičevi se fliodari Jugoslovanski Mattol znesek 100 K. iNaduiIie se sklene pozvati poveTijeništvo, da stor.i vse potretono, da se uaiteljem, ki so vsled vo}ne iz-gubili več let, ta leta štejejo v službeno napredovanje in petizijo, kakor da s-o sJužbenio dobo nastopiii normalno. Z začudenijem se ugotovi, da se je mogila zgoditi učlteliem vojakom taka krivica, da ijih nlti niso :piripustili k uspo soibljenostnim izpitam in so že v item priikrajSani kar za 4—5 !et napram tovarišicam. Z velikim ogorčenjem se je itgotovilo, da Jo 7 razredov slovenske dekl. meščanske šole v Marlboru z nad 300 učenkaml že pol leta broz pouka ž. r. del in to po zaslugi vtejega šol. sveta. Nomška dekl. mešč. šola ie pa Po istl zaslugl v tem ozlru povsem preskrbljena že od začetka šol. leta, Starši se aglašajo a>ri našem učit. d>ruštvu dn prosijo pomoŁi. + RadovlHško okrajno učlteljsko društvo te hnelo svoj letni obŁni zbar dne 24. januarga t. 1. na Jeseniicah. Udeležilo se ga }e 75 članov(ic). kar pa\č priča o zavednosti učiteljstva do stanu in ongainizacije. Predsednik tov. Baraga je prl otvaritvi pazdiravil navzače, ^posebno ;pa v okri) novo-došle. Iz tainikoveKa poročtla se racsvidi, da je imelo društo v preteklem detu 8 zbarovan] s sediminii predavanji. Društvo je taelo ilansko leto 72 olaiuov, sedaj ji)h šteje 85. Tavairišiea blag.ajničanka je iimela 8423 K dahodikov in 8129 K 75 vin. izdatkov. Nato so se z imaMimi spremembami st>rejela v »Tovarišu« ipredlagana :pravila. posebno se ie določilo natančtio iplaičevanje čilanarine, kakar tudi določilo skleipčnosti ipri •dbCnem zboru in drugih zborovainijiih. Za sestavo fnoslovnika se je izvolil odsdk 6 članOv, ki naj pcedlože na prihod/niiem obonem zboru predloge. Razvila se ,je nato zaniraiva de. bata o članarini 240 K, katero maramo plačevati Poverjeiifištvu l'JU, čcravno velja »Učit. Tov.^ 60 K a »Poiiotiiik« 40 K letno. Vsekitikar bi bilo potirebno, da Pove.rieaišivo UJU utarnelji izčrpna ta naš orgamiz. davek v »Učdt. Tovarišu«. Tov. Baebleir je bodril zbrane k 'pridnemu kupovanju delnic »Uičit. tiskarne«, da boirao na ta iia6in )e učitelji imeli pri Mji six)dločevati. Ker je knjigovodstvo 1. januarja odtegndlo nekattrrim člaiaam 104 K ki celo več linvalidnega davka, pojaisnuie predsednik tov. Baraga, da se je pri 'knjigovodstvu zgodila pomota, ker se nc bi smeto nikomur odtegniti več kot 52 K. Na koncu se ije sprejela re^oilucija glede nekega šolslkega vodstva. Resolucija se od^ošlje na Poverjeništvo UJU, da jo odipošlie na meiriodaino mesto. Iz Jugosiavije. — Šolstvo v Sloveniji. Ob začetku šolskega leta 1920/1921 je obiskovalo v Sloveaiji: 1. otroške vrtce 659 otrok; 2. ljadske (osnovne) šole 83.657 dečkov ia 84.865 deklic = 168.522 otrok; 3. meščanske šole 1112 dečkov ia 2614 deklic = 3726 otrok; 4. sredaie šole 5380 dijakov in .iijakiaj; 5. obrtac šole 546 dijakov; 6. rudarsko šolo v Cclju 84 dijakov; 7. učiteIjišča 327 gojeacev ia 529 gojeak, 8. trgovske šole skupno 832 dijakov ia dijakinj; vse šolske mladiae je torej bilo aa imeaovaaih šolah 180.605. — lzdatki za oosamezne šole so zaašali v miaalem šolskeni ietu: 1. za otroške vrtce in osaovae šole 43,420.057.14 K; 2. za meščaaske šole 1.338.053.22 K; 3. za sred. šole 5,271.184.77  K; 4. za obrtne šole 1,385.987.26 K; 5. za rudarsko šolo 281.199.30 K; 6. za učiteljišča 1,379.676.41 K; 7. za trgovske šole 174.302.52 K; 8. za razae podpore šolskim draštvoai 148.236.18 K. — Okrajni šolski nadzornlki za Štajersko bodo v kratkem aa novo imeaovani. MiaisTrstvo prosvete v Beogradu je aamreč naročilo poverjeaištvu za ak ia bogočastje v Ljubljaai, da stavi nove predloge za vsa aadzoraiška mesta, ker so bili vsi dosedanji aadzoraiki na Stajerskem aepravilao, t. j. od bivšega poverjenika Verstovška imenovaai. — Odlikovanja. Povodom prazaika sv. Save je regeat odlikoval aiaogo zaslužaih aiož aa polja prosvete. Med drugimi je odlikovaa ravaatelj ljubljansice realne gimaazije dr. Staako B e v k z reriom sv. Save četrtega reda. -- »Narodna Prosveta« priaaša v svoji zadaji številki v prevodu znani prosvetai program za ak in bogočasiji na ljubljanski deželai vladi, ki smo ^a prl občili v letošnji 3. številki našega ^lasila. V isti številki »N. P.« se aahajajo t;tdi Gaagluvi »L obrovoljci«, ki so izšii v 1. Jtevilki letosnjega »U. Tovariša^. — L.jubljanski učiteljski pevski zbor priredi v soboto, dne 5. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »T i v o 1 i« družabni večer za svoje člaae, njihove rodbiae ia sploh za vse tovariše in tovarišice i? Ljabljaae ia bližaje okolice. Gosti dobrodošli. V pokritje stroškov za karjavo in razsvetljavo zaaša vstopaiaa 1 diaar. — Iz krogov upokojencev. Že pred mesecem so priaesli časopisi vest, da se bode vsera učiteljeai(icam), ki so bili upokojeai med 20. julijem ia 30. aovembrom 1919 račuaala peazija po dohodkih, ki bi jih imeli, če bi bili aktivai prevedeai s 1. decembrom 1919 aa nove plače. Po odredbi ministrstva prosvete se bode štela takiai učiteljem penzija od 1. decembra 1919. Tako časnikarsko poročilo, toda prizadeto učiteljstvo o izvršitvi te miaistrske odredbe danes 1. februarja 1921 še nič ae ve. Saj je bilo v aavedeai dobi upokojenih le aialo, neznatao število učiteljev ia lahko bi bilo prav hitro urediti ia izračuaati njihove aove prejernke ter povračila na prikrajšanih piačah. Gospoda, ne mačite teh trpiaov dalje; kdor hitro da, dvakrat da! — Popravek. V zadajem dop^su »K referatu krožka v Št. Jaažu« se iitia glasiti v dragem odstavku beseda />kc!'ko« aamesto besede »veliko« in v zadnjem odstavku namesto besede »podoboee.-i« aačrta beseda »podrobaega« načrti. - Razpisana učna mesta. Na državaih srednjih šolah ia učiteljiščih v Sloveniii je razpisanih večje število stalnih učaih mest, ia sicer: na I. državai gimnaziji v Ijubljani 6, aa državai realai gimaazijl v I.jubljani 5, aa državai realkl v Ljabljani 11, na giaiaaziji v Kraaju 2, aa realai gimaaziji v Novem mestu 3, aa realnl g;maaziji v Celju 4, aa gimaaziji v Mariboru 1, na realki v Maribora 7, na realni glainaziji v Ptaju 5 ia aa nioškem aciteljišču v Mariboru 1. Za vsa razpisana mesta je treba usposobljenosti za pouk s slovenskim učnirn jezikom. Podrobaosti so razvidne iz razpisa v »Uradaem listu« št. 10. — Nobenega odgovcra! Pozvali smo pristojaega okr. šolskoga nadzomlki za ptujsko meščansko solo v Mariboru, da aaai razjasni, zakaj se je za razpisaao siužbo strokovaega učitelja aa ptajski meščaaski šoli zahtevalo usposnblieaost iz slovenščine in nemšcine, dasi se je pred letom za ravnateijsko mcsto na istem zavodu zahtevalo usposobljeaost samo iz slov. jezika. »Slovenec«, ki gleda vsako stvar skozi svoja ^strankarska cčala«, aam je aa ta poziv zalučal v obraz, da saio aapadli dotičae^a nadzornika zato, ker je klerikalec. — Da to ae drži, je spozaal laiiko vsak, ki je našo takratno aotico čital. Kar smo takiat rekli, isto trdimo daaes: Zaliteva po nemščiai za stalao aameščeaje aa katerikoli nieščanski šoli v Slovcaiji — aaj je poteai ptujska ali ae — je krivična In protinarodna ia ae gre, da se okr. šolski aadzomik daaes tako daleč izpozabi, ter vpeljuje kar aa svojo roko zahteve, ki so nroti odredbam višjili oblasti. Če ai čutila višja šolska oblast potrebe zahtevati usposobljenosti iz nemščiae za pravkar razpisanih 44 srcdajesolskih učiteljskih mest, tolikomaaj spada ta zahteva na meščansko šolo. Več narodnega poaosa bi trebalo, pa malo manj aavdušeaosti za jezik, katerega smo se otresli po stolernih borbah — upajmo — za večne čase. "Da sc vpeljujejo stare avstrijske zahteve v slovenski zavod, nani je velika ugaaka; zato tndi ostaae famozni razpis službe strokovaega učitelja na ptujski meščanski šoli — ker ne dobiaio odgovora— odprto vprašanje! — Vojvoda Mišič in učiteljstvo. Dae 15. avgusta 1918 so iraeli ačitelji-vojaki srbske vojske svoj sestaaek v Vodeai, pokojai vojvoda Mišič se je zahvalil aa pozdrav, ki so mu ga poslali učitelji s sledečo značilao brzojavko: Predsedaiku sestanka jagoslovaaskih učiteljev na solunski froati. Zahvaljajem se vam na pozdravu ia aa izraženih željah. Prepričan sem, da boste vi ačitelji najodličaejši kulturni delavci našega aaroda nadaljevali svoje plodoaosao delo na prospeševanju ia duševaemu ediastva našega naroda, istotako, kakor sta služili z orožjem ia peresom vzvišeni zavedai misli osvobojeria in ujedinjeaja Jugoslovaastva, ko ste y, vzglednim junastvom ia udaaostjo svojema vrhovnemu poveljaiku dokazali svolo liubezea riaroda. Poaosea seai, da imam okoli sebe take sodelavce. Živeli ačitelji na poaos aašega naroda ia naše iirabre vojske. Dne 15. avgasta 1918. Položaj aa Bukovika. Vojvoda Mišič. — Predavanja o vojvodš Mišiču. Minister prosvete je odredil, da se morajo na vseh osnovaih in srednjih šolah vršiti za mladiao predavaaja o pokojaem vojvedi Mišiču. — Proslava zasluženih mož. Ministrstvo prosvete je na predlog umetaiškega odeljenja skleailo, da izda naredbo, po kateri se morajo po vseh narodaih, srednjih in strokovaih šolah v spomiaskih dnevih aaših velikih mož vršiti predavaaja o istiii. V ta namea bo miaistrstvo izdalo priročao kajigo, v kateri bodo aazaačeni životopisai podatki velikih niož našega naroda, ajlh dela ia zasluge za narod. — Iz Dravograda. (Dopis.) Prl nas imamo zakotno šolo, katero vzdržuje neka upokojeaa ačiteljica, strastna aasprotnica vsega, kar je sloveasko oziroma ]afroslovaasko. Misliti si nioramo sami, da kot taka ae vzgojaje otrok v jagoslovanskem duhu. Pred meseci se je stvar naznanilo aa okrajao glavarstvo v SloveaJgradec, a isto ni najmanje ukreailo proti tej nezakoaiti šoli. Okrajai glavar bl taoral vendar vedeti, da kaj takega ai dovoljeno, toda oa se ae mara zameriti aemškatarjem. Ker pa sedaj spadamo pod politiono ekspozituro v Gaštaaj, prosimo, da ista napravi temu koaec, kar ni zamoglo ali ni hotelo okrajao glavarstvo v Sloveajgradcu. Mi smo pa zadovoljai, da smo se otresli politične oblasti v Slovenjgradcu, ker nam ista ai šla v nobeaem ozira na roko, posebno pa šoli in učiteljstvu ne. — Slabi učni uspehi v srednjlh šolah. vhitro« poroča: Ministrsiv > prosvete k /alnevalo od več 'ravaateljstev srednjih šol poročila, kaj je po ajih mišljeaju vzrok slabih učaih uspehov aa srednjih šolah. Vecina ravnateljstev je tolmačiia te šolske neaspehe z dejstvom, da se srednješolsko dijaštvo preveč zanima za delo v svojih orgaaizacijah, ki so večiaoma prečle aa političao polje in zaaemarjajo šoio. Na podlagi teh poročil namerava miaistrstvo sklicati enketo, ki naj kolikor mogoče omeji izveašolsko delo srednješolskega dijaštva ia ga zopet vrae šoli ia pripravi za poznejše življenje. V eaketo bodo poklicani vsi sredaješolski ravnatelji in vsl odličm pedagogi iz aaše države. — »Bezjak«, (Bizjak, Vizjak). V zumstvene svrhe bi aioral vedcti, ali se ta beseda kje na Sloveaskem še rabi kot oMe ime (zdevek) ia v kakšnem poaienu; tudi bi mi dobro došlo poročilo, v katcrih krajih je beseda kot lastao ime posebno razširjeaa. Pojasnila, prosim, Ja se mi pošljejo na naslov: Prof. dr. Fr. 11 e š i č . Zagreb, vseučilište. — Risanje na ljudskih šolah. Pod tem aaslovom piše »Jutro«: Iz beograjskih Hstov posnemamo, da je izšla nova naredbn miaistrstva prosvete, ki zahteva, da se ljadske šole inteazivaejše bavijo z risaajeai ter odreja aov učai aačrt za poduk tega predaieta. Nalaga obeaem nadzotaikom dolžaost, da nadzorujejo ločao učitelje pri risanju in' da naj jim dajo potrebna navodila. Ni nam še zaaa novi učni načrt. Prepričaai pa smo, da najbolji načrt ae bo iniel uspeha, če učiteljstvo ai v tera duhu izobražeao. Da bi pa dosedanji aadzorniki aiogli vcepiti učiteljem sposoonost za podučevaaje risaaja, tega pač mlnistrstvo saaio ne verjame. To bi bilo izveiljivo le. ako bi se aamestilo posebae nadzoraike-strokovajake, kakor je to pri nas aa srednjih šolah. — lzenačenje plač srednješolskih prolesorjev. Še v aovembru pretečeaega leta je ministrski svet sklenil, da se izenaCijo plače vseh srednješolskih profesorjev v naši kraljevini. To vprašaaje se do danes še ni cdstavilo z daevaega reda. V tej zadevi prispeli so te dni v Beograd delegatl posameznih pokrajinskih profesorskih udruženj. V zvezi z zastopniki ministrstva prosvete ia z delegati profesorskeea drustva se vrši konfcreaca v svrho, da se doseže sporazum tudi o podrobaostih definitivaega izenačeaja plač vseh sredajsšolskih profesorjev. — Tragična nezgoda. Dae 20. pret. mer-eca je posestaikov sin Jože Petan iz SromcH, po domače Godler, na lova, blučajno nesrečno astrelil svojega prijatelja, lovca. tov. nadačitelja Dragotiaa Rumpreta. Strel je nesrečnega tovariša zadel tako nevarno, da je tekom četrt ure ;zdihail —- Pogreb tov. Eme Batlčeve. V sredo preteklega tedaa so položiii v Maribora k zadnjema počitka prerano aairlo tovarišico Emo B a t i č e v o , učiteljico aa dekliški šoli v Mariboru. Spremstvo je bilo prav častno. Na krsto je bilo položenih več veacev ia šopek iz prvega cvetja, ki ga je nabrala šolska mladiaa. — Poziv. Podpisaai poverjenik za Slovensko Šolsko Matico prosi, da sc ueiteljstvo litijskega okraja čimpreje odzove svoji dolžnosti aapram aaši »Matici« m nakaže člar.ariao. — Beraard Andoljšek, poverjeaik. — Odobrene Soiske knjige. Poverjeništvo za ak ia bogočastje je odcbriio 5. rcizpremeajeai aatis 4. izdaje Injrge: *Fiz'!ci in kemija za nižje razredc siccl tijih šol«, sp'sal Aadrej Šenekovi.".; dalje je odobren 4 aeizpreaienjeai natis 5. izit?je Scuokovičeve »Fizike ia kemijs /a meščauske Šole v 3 stopnjah«. — isto poverj-iiiiStvc je odobrilo A. Sičevo VTrKovsko nicunstvo za dvorazredne hgcvske šdI? il de!.« — Društvo »Učiteljska samopomoč« naznaaja, da so umrli: Armia Gradišnik. gospa Juliia Čraagojeva in gdč. Marica Dovgaaova. Treba bo torej poslati za 67., 68. in 69. smrtni slučaj ter letaiao za 1921. a 2 K — 8 K m poštaiao. Položaice sc bodo v kratkem razposlale z zapadlimi zaeski. Clani se vabijo, da realizirajo položaice tckom 14 dni. Pri tej priliki se sporoča, da nova pravila še niso odobreaa. Ko se to zgodi, se l>o objavilo v staaovskem listu Novi člaai se bodo sprejemali po odobrenju ornenjeaih pravil. — Samopomoč štajerskega učtteljstva (Selbstlnlfe der Lehrerschaft Steiermarks) naznanja štiri aove smrtne slučaje, ia sicer: Mark Z i a a a u e r , nadučitelj v pok. v Gradcu, lvan Pichlhofer, ravaatelj v pok. v Gleisdorfu. K o r ž e Leop., nadučitei; v Ribnici in Jožef Laaged e r . vpokojeni nadučitelj v Donaersdachu. Pristojbina zaaša 8 K, prispevek za rezervni foad 2 K in opraviina pristojbina 5 K, kar aaj se blagovoii vkupno odposlau na vodstvo v Rottearnana. — Članarlr.a in darlla za učiteJJsM konvik(: Josip Tratar iz Ljubljane v spomin na i. Armina aradištiika 20 K. — Julka iz Kofcre 24 K. preostanek računa tovarišev »Podigorcev.« — Julka Zalokair vi Kokrc 10 K. — Obrestl 6 od&totnesa drž. poiivfilu 60 K. Skupno 114 K. !Neodrešena domovina. — Kako hočejo LabJ rešiti šolsko vprašanje v neocrešeni domovlni. V zudnji števiiki saio piiobčili aazore dr. OberJorferja, kako naj bi se rešilo vprašaaje slovenskega šolstva v zasedeaem ozemIju. Svoja ameaja je dr. Oberdorfer obrazložil v »Lavoratoru« fer s tem sprožil žlvahno debato v tržaških listih. V »Piccolu-; se je oglasii znaai laški aacijonalist prof. Saraval, ki piše o teia za nas perečem vprašanju sledečc: »Jugosloveni naj vedo, da aiso vcč v poliglolni državi in da nima več veljave § 19. avstrijske ustave, marveč da se nahajajo v državi z eaotno narodaostjo, aapram kateri so oni v aiali rnanjšini. V čisto jugosloveaskih krajih (Idrija, Postojaa, Tohninsko, nekateri deli 1'stre) morajo biti Ijadske šole jagoslovenske, za kar je tudi italijaaska vlada pripravljena, v mcšanih krajih se more k večjemu dovoliti otvoritev kake privatne šole, kakor aa prirner v Trstu. Učiteljišči aaj bosta v Tolmiau ia v kakem hrvatskem  kraju v Istri. Pozdravlja Oberdorferjev  predlog, da naj se ačijo Italijaai jugoslo venščine, da bodo mogli z aspehom po učevati italijaaščiao v jugoslovenskih šo lah in jih aadzorovati. Ustanove aaj se v to svrho potrebai tečaji na itaiijaaskin ličiteljiščih. Sredaje šole pa morejo biti samo italijaaske, ker te pripravljajo dijake za visoke študije. Kdor jili absolvira mora znati popolaoma italijaasko, aauči se pa italijaaščiae v sredajih šolah. Potem pa veadar pravi, da aa jugoslovenskih sredajih šolah, ki se imajo ustaaoviti !e po nu,ini potrebi ia samo v čisto jagosiovenskiii krajih, mora biti italijaaščiaa obvezea predmet in kak drug ačni predmet bi se predaval v italijanščiai, tako cla bi se dijak aaučil popolne italijaaščiae, drugo bi se poučevalo torej v domačem jeziku. V Idriji je realka, gimaazija bi utegaila biti v Ajdovščini, kak hrvatski zavod naj bi bil kje v Istri, ali ae v Pazlau.« Tako predpisujejo Italijaai JulijsKi Beaečiji šoie za Jagosloveae. Njihov aaraen je prozorea: Kolikor mogoče malo ¦— pa še to po italijansko; v krajih, kjer so Jugosloveni v maajšiai, pa aaj se ti kar sprijazmjo z italijaaizacijo. Trdao smo uverjeai, da se bodo Lahi koreaito zaračunali! —r Laško učiteljstvo na hrvatski šoli. Kraica pn Vodajaaa je čisto hrvatska vas. Umevao, da tiše v njo hrvatsko ačiteljstvo. V šolskem letu 1919/20 ai imela vas nikake koristi od šole, ker ,ie bilo prišlo ifalijansko učiteijstvo »poučevat« hrvatske otrokc. Starši aiso hoteli pošiljatl svojih otrok k Italijaaom. Prosili so ia prosili za hrvat. učitelja in učiteljico, all prista Italijan Ferdmaado Ferzo iz Siciiije ia Ifalijaaka Galovich in tako v tekočem šolskem leta šola zopet ostaae brez kodsti za hrvatsko deco. Tako dela itaiijaaska šolska oblast, hoteč deloma poitalijaačiti Mrvate, deloma pahaiti jih v teino nevedaosii, v aaaliabetstvo, ki bi potem izborno siužilo italijanski gospodi ia peIialo Jugoslovane vedno bolj v sužnost. Književnost in umetnost. Oskar WIlde: PravJJlce: Poslavmil M. F. v Ljutoljaini 1921. Založila Slovenska Socialna Matica. — Prevodna literatura je pri inas razmerama še vedno precej Tevna, zlasti nam manjka klasikov Iz velikih zapadnih literatur, zato nioramo naitqpleje ipozdraviti inajnovejši prevod prekrastiih ipravljic tega znamenitega iAngieža, ki je vzbujal tako dolgo tolilko pazoiriiosti na literarnem palju. Krtjiga obsega vseh 15 Wildejevih pravljic in uverjemi smo, da jlh bo bral vsak na5 Intelisent z velikim užitkom. Oprema ikngige ie zelo lepa, paipir za današnje razmere krasen. Dobivaijo se le vezani izvodi po 50 K pni »Slovenski Socialni Matioi« v LjubljaTii, poštni predal 91. Seznam prcdavanj na univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za poietni seinestor 1921. je pravkair irzSel. Poleg sezraama so na uvodnem mestu navedene akadcanične cblasti za študijsko leto 1920/21., ,na koncu brošure .pa je pregiled o frekvenci v zi,mslkem semestru 1920/21. Po teiri »regledu je bilo na filozofski fakulteti 174, juridični 381, mediciinsfei 98, tehnaški 318, teološki 97, torej skuipmo 106S slušateljev.