Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice štev. 15. Z urednikom se moro govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure. Rokopisi ee ne vračajo. Inserati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ee popust. Ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsaki £». m'i zvečer*. Velja za Idabljano v upravniStvu: za celo letcrOgld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo BO kr., po&iljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Fo poiti velja za oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr. Štev. 10. V Ljubljani v ponedeljek 10. marcija 1884. Tedaj I. V Ljubljani 9. marcija. „Državni proračun je politika, izražena v številkah", s tem rekom opravičevajo časnikarska glasila naše opozicije levičarske poslance, kateri v budgetni debati razpravljajo raje vse drugo nego suhoparne vrste številk. Pri tej debati padale so od nekdaj najpikrejše besede, čuli so se najostrejši govori proti sovraženemu ministerstvu. Ako se tedaj budgetna debata, ki se je pričela v državnem zboru minulo soboto, dosedaj ne odlikuje baš z moj-sterskimi govori, ako je zbornica sama na pol prazna, ako celo na galerijah pogrešamo radovedne trume poslušalcev — izvira to odtod, ker so levičarji uže v jezikovni debati in pri razpravi o izjemnih naredbah vse povedali, kar je obteževalo njih srce. Njih občinstvo se je razvadilo s poštupano hrano — naravno tedaj, da veliki štajerski filozof in državnik Car n eri modruje pred praznimi klopmi in da se Schaup-ova zgovornost razlega po prazni dvorani. In vendar jeletošnji proračun s svojim deficitom 40-8 milijonov tako pomenljiva in, naravnost rečemo, nevesela prikazen, da se ji ne moremo izogniti, kakor nekateri poslanci, ako hočemo storiti svojo časnikarsko dolžnost. Zlasti če ga primerjamo prvemu budgetu Taaffove vlade iz leta 1880, ki nam kaže primanjkljaja le 25,173.262 gld., vidi se potreba, da nekoliko pojasnujemo mrtve številke, tem bolj, ker se je prvi govornik naše levice z jako neutemeljenim ponosom skliceval na to, da je za državni proračun 1. 1880 odgovorna bila še njegova stranka. Kajti primanjkljaj 1. 1880 bil je prouzročen skoraj izključljivo po navadnih upravnih troških, na letošnji deficit pa so uplivali zlasti velike železnične zgradbe; arlberška železnica in gališka transverzalna itd. s 34 • 2 milij., in če odbijemo vse izredne instalacije s 35’4 milij., našli bodemo, da se je pravi upravni deficit skrčil na 5-4 milijonov ter proračun v tem oziru od lanskega leta sem zboljšal za 4i milij., tedaj skoro za polovico. Listek. Pnnin in Baburin. (Spisal Ivan T u r g 6 n e v, poslovenil K. Štrekelj.) (Daljo.) II. (1837.) Preteklo je sedem let. Živeli smo kakor poprej v Moskvi — ali jaz sem bil uže študent v drugem tečaji — in oblast babice, ki je poslednja leta jako opešala, ni več razsajala nad menoj. Med vsemi tovariši sprijaznil sem se najbolj z nekim Tarbovom, veselim in dobrosrčnim mladeničem. Najine navade, najin okus bil je isti. Tarhov Je jako ljubil poezijo in zlagal je celo sam pesni; pa tudi v meni ni zamrlo seme, katero je bil vsejal Punin. Kakor je med mladimi prijatelji navada, ni bilo med nama nič tajnega. No pred nekaj dnevi zapazil sem na Tarhovu Ali naša naloga ni, z fiktivnimi številkami begati ljudstva, prikrivati rojakom skelečih ran na državnem truplu — in očividno je, da je kroničen deficit v državnem proračunu pogubna bolezen, ki nas mora uničiti, ako se je ne iznebimo o pravem času. Da so jo o svojem času odpravili liberalni ministri, to je iluzija, katera gotovo dandanes ne moti nobenega politika izobraženega. Istina je, da je 1. 1868 minister Bresti z 16procentnim kuponskim davkom na jako radikalni način znižal obresti državnega dolga, istina je, da se je pod njegovim ministerstvom prodalo skoraj vse, kar je bilo državnih posestev in da je takrat razgrajal oni gospodarstveni pust, katerega so kratkovidneži krstili „Aera des wirtschaftlichen Aufschwungs“ — ali njenim orgijam sledila je pepelnična sreda glasovitega „Krach“-a, v proračunih 1. 1874 do 1879 ne najdeš nobene večje svote za produktivne namene, in vendar nam kaže zadnji finančni zakon, katerega so podpisali liberalni ministri — državnega pomanjkljaja nič menj nego, 78,598*506 gld. Sigurno tedaj levičarska opozicija nima niti najmanjšega uzroka, sklicevati se na svoje velečine ter vladi in desnici očitati neprevidno ali potratno ravnanje z državnim zakladom. Ali s tem tolažilom ni odpravljena bolezen, ni rešeno vprašanje, kako se iznebiti pogubnega deficita. Naj huje je to, da se največjih postavkov, obrestij državnega dolga namreč in vojaških troškov ne more dotakniti niti naj bolj varčni avstrijski finančni minister. Obresti naših državnih dolgov obremenijo našo državno polovico s silno svoto nad 120 milijonov, in to se ne da spremeniti, ker je v sedanjih razmerah po vsem nemogoče, misliti na tako konverzijo, da bi se dolgovi spremenili v dolgove z bolj nizkimi obresti. Skupna vojska stane na leto našo državno polovico okolo 70 milijonov, neoziraje se na deželno brambo; ali ogromna ta svota je le žalostna posledica evropskih konstelacij, in ako ne-čemo, da bode staroslavno Habsburško cesarstvo onemoglo nasproti svojim lakomim sosedom, moramo žrtvovati tudi svoje doneske temu neko vzburjenost in nemirnost... po cele ure se je izgubljal, sam nisem vedel, kam, kar se prej ni nikdar zgodilo! Uže sem sklenil, v imenu najinega prijateljstva tirjati od njega popolne izpovedi ... ali prehitel me je sam. Nekega dne sedim ž njim v njegovi sobi .... — Peter — spregovori nenadoma, ves zarudel ter mi gleda naravnost v obraz — jaz te moram seznaniti s svojo Muzo. — S tvojo muzo! Kako čudno se izražaš! Prav kakor klasik! (Romantika je tedaj, leta 1837., najlepše cvela). Ali nisem uže davno znan s tvojo muzo! Si-li napisal morda kako novo pesen, ka-li? — Ti me ne razumeš, odgovori Tarhov, še vedno smehljaje se in zarudčl. — Jaz te hočem seznaniti s živo Muzo. — A! tako! ali zakaj, je ona — tvoja? — Ker ... ali stoj, zdi se mi, da gre sama sem. Zasliši se lahek šum hitrih korakov, duri se odpro in na pragu prikaže se deklica osemnajstih let v pisani katunovi obleki, s črnim neproduktivnemu faktorju. Zlasti če pomislimo da je med evropskimi velesilami avstrijski vojni budget najskromnejši in da nobena država nima cenejšega vojaka nego naša. Glede uprave pa, to priznavajo vsi razsodni opazovalci v parlamentu in zunaj državnega zbora, se ne da veliko prihraniti. „Ako primerjamo posamezne upravne stroške,8 pravi Schiiffle, pod Hohenwartom trgovski minister in sedaj najodličnejši nemški narodni ekonom, „potem se nam avstrijska uprava ne bode zdela predraga. Sem in tja zadostovalo bo par konj, kjer so sedaj štiri napreženi pred državnim vozom, ali več prihraniti pri avstrijski upravi nego k večjem 5 — 6 milijonov, je sploh nemogoče." In prepričani smo, da tudi štedilna komisija, ki bode kmalu objavila svoje nasvete, ne bo mogla ovreči Schafflejevega skepticizma. Ako hočemo tedaj enkrat se iznebiti deficita, kateri kakor mora tlači gospodarski razvoj naše države, potem bo neobhodno potrebno, da se povikšajo državni dohodki. Šted-ljivost ne sme segati tako daleč, da bi prenehali produktivni troški za železnične gradbe itd., kajti brez dobrih občil preneha tudi so-cijalni krvni obtok in ž njim družbeni organizem. Ali po vsem napačna bi bila finančna politika, ki bi nameravala, povikšati sedanje davke, kateri se sploh ne dajo več pomnožiti v naših razmerah. Treba bode, resno misliti na pravično reformo naše davčne sisteme, na to, da se bremena razdele bolj enakomerno, da se davčni tovor od preobloženega malega davkoplačevalca odvali kolikor mogoče na premakljivi veliki kapital, tedaj z eno besedo, da se uredi razdelitev davščin na primerni in pravični podlagi. To bi bila pač najlepša naloga našemu državnemu zboru, s tem bi sigurno mnogo bolj ugajal željam svojih volilcev nego z najlepšimi govori v budgetni debati. suknenim plaščem na plečih in s črnim klobukom na plavih, nekoliko zmršenih lasčh. Ko zagleda mene, se ustraši, zarudi sramežljivo ter se obrne... ali Tarhov ji skoči naproti. — Prosim, prosim, Muza Pavlovna, vstopite; to je moj prisrčni prijatelj, prekrasen človek, dober — predober. Ni se vam bati ničesar. Peter — obrne se k meni — predstavljam ti svojo Muzo — Muzo Pavlovno Vinogradovo, svojo dobro znanko. — Jaz se priklonim. — Kako to .. . Muzo? začnem jaz . . . Tarhov se posmeje. — Ali ne veš, da se najde v koledarji tudi tako ime? Tudi jaz, bratec, tega nisem vedel dokler se nisem sezpanil s to milo gospico. Muza! To ime je prekrasno! In kako se ji prilega. Zopet se priklonim dobri znanki svojega prijatelja. Ona zapusti duri, stopi nekoliko korakov naprej in zopet postane. Bila je jako divna, ali Tarhovljemu mnenju vendar nisem mogel pritrditi; mrmral sem celo pri sebi: „No, kaka muza pa je to?“ Iz državnega zbora. V poslanski zbornici se je v soboto začela budgetna debata. Poslanec C a meri (levičar) je govoril nekako takole, da v 4*/» letih je prišla desnica s svojim gospodarstvom tako daleč, da se je deficit povekšal na 40 milijonov, med tem ko ga je bilo 1. 1880 le dobrih 25 milijonov. Treba bode torej delati zopet dolgove in to pač niso vesele razmere. Zdi se mu, da se bo financijalni del prestolnega govora ravno tako uresničil, kakor ono tolikanj hvalisano sporaz-umljenje med narodi. In Bog zna, kedaj bomo nehali delati dolgove! Predlagane reforme o davkih so tako strahovite, da še celo prijatelji vlade majejo z glavami in se brauijo, ji pritrditi. Davki se dovoljujejo samo zato, da se vzdrži državna ladija nad vodo — konečno jih bo toliko, da se bo barka pogreznila . . . Železnice, ki nič dobička ne neso, pritiskanje nemštva in pa pogubni federalizem — to so tri znamenja, s katerimi deluje sedanja vlada. Duh države je nemšk in zamore le nemšk biti. Avstrija ne more vsega prestati, a Nemci bodo tudi to prestali! Kmalo bode Čeh našel povsodi kruha, povsodi čeških šol, in avstrijski vojak bode kmalu odgovarjal: „Nix dajtsch|!“ Federalizem zmiraj bolj razjeda državo in sega s svojo senco uže na Ogersko. Za to federalistično streho tiči absolutizem in optima forma-, hočejo se spodkopati temelji ustave naše. V neki severni državi, kjer so ministri res odgovorni, dovedlo bi tako početje ministre na zatožno klop. Valovi že pluskajo Taaffeju čez glavo — in on ne zapazi tega! Ko bi predsednik ministerstva one ogromne svote, ki mu jih požro vladni časniki, bil porabil za boljšo plačo naših policajev, ne bilo bi morebiti treba izjemnih naredb zoper anarhiste na Dunaji. Kolikor bolj je pa resen boj, toliko bolj resno smatrajo levičarji nalogo svojo: visoko čuvati ustavo, ki je ščit idealnih zakladov; kdor se pa zanje poganja, dela tudi za nemštvo, kajti oboje je jednako! Vlada ne more potlačiti idealnega in naprednjaškega mišljenja; a v tem boju ga obide strah, bode li Avstrija zamogla prenašati nasledke njegove.... Stranka njegova pa misli vedno, glede na te žalostne razmere: naša je prihodnjost! (Ploskanje in pohvala.) Poslanec Adam ek pravi, da se vjema s predgovornikom glede tužnega pogleda v bedo finančno, a to je zakrivilo gospodarstvo zadnjih desetletij, gospodarstvo levice! Pohvaliti mora budgetni odsek in vlado, da nam niso s sijajnimi frazami skušali prikrivati resnice, da povedo stvar odkrito in resno, kakor jev istini Pravo spoznanje je pa uže prvi korak k zboljšanju. Najbolj nas zavira pri boji za ravnotežje velik državni dolg in pa troški za vojaštvo. Ravno v tej stroki ni opozicija nič štedila in ona je položila temelj k vednemu naraščanju vojskinega budgeta. Govornik dokazuje, kako se boljšajo gospodarske razmere, kako so železniške zgradbe Poteze na njenem okroglatem, rožnatem obrazu bile so fine in nežne, čvrsta, bujna mladost sijala je iz vse njene krasne, gibčne postave; ali muzo, pravo muzo mislil sem si tisti čas— in teh mislij nisem bil sam — po polnem drugačno. Pred vsem morala je ta muza biti neizogibno črnolasa in bleda! Pre-zirno-prevzetni izraz na obrazu, strupen smeh, drzen pogled — in še „nekaj" skrivnostnega, demonskega, fatalnega —: brez teh svojstev si mi nismo mogli misliti muze, muzo Byro-nove, ki je takrat šumela vsi mladini po glavah. Na obrazu prišle deklice pa nisem zapazil ničesar podobnega. Da bi bil jaz takrat starejši in bolj izkušen — pazil bi bil morda bolj na njene oči: male, globoke oči z nekoliko oteklimi vejami, ali črne kakor ahat, pa žive in svetle — kar je pri plavolaskah redka prikazen. Poetičnih nagnenj bi pač ne bil bral v njenih brzih, tako rekoč opolzlili pogledih, ali zapazil bi bil znamenja strastne, do spozabljenja strastne duše .... No tedaj sem bil še jako mlad. Jaz ponudim Muzi Pavlovi roko — ona in reguliranje rek požrle same 35 milijonov — in zato je videti deficit tako ogromen. Nikdo pa ne bode tajil važnosti teh zgradeb in noben pameten človek ne bo zaradi njih vlade napadal. Žalibog, da se še ni povrnil zaželjeni mir med narode, a temu je opozicija sama vzrok, ki trdovratno odbija vsak poskus k spo-razumljenji. Nemški časniki hujskajo in preobračajo resnico, sejejo sovraštvo in boj med prebivalstvo ter trosijo prepir med bratsko sporazumljenje. Treba je pravice in resnice in valovi narodnostnega vprašanja bodo se polegli, lepi program sprijaznenja narodov bode se uresničil! Posl. dr. Schaup govori najprej o finan-cijalnem stanji in pripozna, da se kažejo ugodne razmere na denarnem polji. Potem pride na narodnostno vprašanje in ga tolmači, se ve da po svoje. Vlada, pravi, je vedno trdila, kolike zasluge ima vsled vstopa čehov v državni zbor — a to je dosegla samo s pre-omljenjem pravice. Miru sploh ni nikjer najti v Avstriji in danes se govori uže tu z mini-sterske klopi o proklamaciji češkega državnega prava! O socijalističnih razmerah omenja govornik le toliko, da ljudstvo ni zadovoljno z izjemnim stanjem. O sedanji vladi se bode enkrat reklo s prorokom Danijelom: Preštel, pretehtal in bili so prelahki! Posl. Hevera povdarja, da znaša pravi deficit le 5 milijonov, tedaj 43% menj nego vlani. Zagotavlja, da bode samo to govoril, kar se čuje med priprostim ljudstvom gledč etnega primanjkljaja. Narod meni, da nobena vlada ne bode mogla direktnih davkov po-vekšati; baš nasprotno, treba bode zemljiški davek znižati, ker sega inozemska konkurenca uže tako daleč. Nedirektni davek, posebno od tabaka in žganih pijač, bi se pa lehka povekšal. Pri soli se zopet tega ne sme narediti; ljudstvo želi naopak še dokaj znižanja pri tem monopolu. Ravno tako pri sladkorji ni mogoče večjih davkov naložiti; tej industriji bi sploh morala vlada krepko pomagati. Ljudstvo nadalje želi štedljivosti v državni upravi — in to je druga pot k odpravi deficita. Lahko bi se n. pr. opustile finančne okrajne direkcije, prihraniti bi se dalo mnogo pri kaznilnicah, pri cestah itd. Vlada naj pozorno obrača oko na te stvari in gotova ji bode potem občna hvaležnost vseh narodov. (Burna pohvala na desni.) Potem se seja sklene. Prihodnje zborovanje je v ponedeljek 10. t. m. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V seji z 7. marcija bil jev poslanski zbornici sprejet odsekov predlog zaradi ga-liškega petroleja. Potem se je prvič čital predlog Lienbacherjev o posilili prodaji zemljišč. Po tem načrtu bi se fundus instructus ne smel posebej prodajati, temuč z zemljiščem skupaj; za prodajo naj bi bila odločena samo dva odloka in ne trije, kakor do sedaj, in mi ne poda svoje, ker ni zapazila moje namere, ampak sede na stolico, katero ji je ponudil Tarhov, ne snemši si niti slamnika niti plašča. Očividno ji je bilo neprijetno pri srci; moja navzočnost jo je motila. Dihala je neravno in globoko, kakor bi nabirala v sebi zrak. Prišla sem k vam le na trenotje, Vladimir Nikolajevič, povzame ona. Glas njen bil je jaho tih, ali poln; zdel se mi je tem rude-čim, skoraj otročjim ustnam nekako tuj. — Naša gospa ni me nikakor hotela odpustiti na več, nego pol ure. Ker vas uže tri dni nisem videla . . . menila sem . . . Tu prestane in nagne glavo. Njena temna očesca, obsenčena od gostih, nizkih obrvi, begala so vedno tje pa sem. Tako brenče o gorcem poletji mej bilkami posušenih trav temni, čvrsti, blesteči žužki. — Kako ste ljubezniva, Muza Muzička moja! vsklikne Tarhov. Ali posedite, posedite še nekoliko . . . Takoj pristavim samovar. — Ah, pustite, Vladimir Nikolajevič! ni mogoče, takoj moram oditi. pri zadnji prodaji bi se zemljišče ne smelo ceneje prepustiti kupcu nego za polovico cene. Ce ga nihče ne vzame, ostane upniku za polovico vrednosti. Lienbacher je vtemelje-val svoj predlog in posebno povdarjal, da je vsekako velika krivica, ako se sedaj zemljišče, ki je n. pr. vredno 10000 gold., sme prodati pri tretji dražbi za 1 gold., če nihče več ne obljubi. Zoper take slučaje je treba kmeta varovati; s tem se vstreže občini in državi, če postane kmet navaden dninar, potem bodo prišli slabi časi. — Zbornica je sklenila konečno, da se predlog izroči justičnemu odseku. V soboto se je začela budgetna debata v poslanski zbornici. Važnejše dogodke poročamo na drugem mestu. Tuje dežele. Med prusko vlado in rimsko kurijo se vršč sedaj dogovarjanja o nadškofijskih sedežih v Kolnu in Poznanji. Papež je hotel — kakor poroča „Germania“ — z imenovanjem kardinala Ledochovskega tajnikom prošenj pruski vladi pokazati, da bo radovoljno uredil poz-nanjsko personalno vprašanje, če vlada postopa glede vprašanja o odgoji v sporazum-ljivem zmislu. Tajnik prošenj stanuje v Rimu, in ako Pruska uredi vprašanje o odgoji prijazno sv. Očetu, bode Ledochovskega imenoval škofom palestrinskim, tako da postane sedež poznanjski prazen. Mnogo se govori, da bi potem kardinal knez Hohenlohe bil Ledo-chovskemu naslednik v poznanjski škofiji. V nemškem državnem zbora je bila 7. t. m. zanimiva debata o ranjkem Laskerju. Predsednik ga je omenjal med drugimi umrlimi poslanci. Na to vstane Rickert in se zahvali zbornici Zjedinjenih držav Severne Amerike za njeno sočutje o smrti nemškega parlamentarca. Predsednik odgovarja, da Rickert ni govoril v zmislu poslovnega reda, in pl. Ilam-merstein izjavi, da je Rickert s svojimi besedami zlorabil govorniško tribuno nemškega državnega zbora. Na te besede je nastal velik vriš; Hanel povdarja nadalje, da bi se bilo vender spodobilo, tako izvrstnemu možu, kot je bil Lasker, spregovoriti kako častilno besedo — vsaj tako je navada drugod! Te navade pogreša v nemškem zboru, to je pomanjkanje poslovnega reda. Drugi poslanci mu zopet ugovarjajo in konečno Rickert še Bismarcka napada, ki je vrnil amerikanski zbornici njeno sočutno adreso povodom nagle smrti Laskerjeve. Minister Botticher replicira, da nema zbor kritikovati postopanja kance-larjevega, na kar Rickert izjavi, da ima zbornica pravico, vsak uraden čin kancelarjev pretresati in kritikovati. Na Francoskem je senat sprejel kup-čijsko konvencijo z Avstrijo. Buffet je zahteval, da se član 4. še enkrat v pretres vzame, a njegov predlog je padel z 89 glasovi proti 172. Ministerski predsednik je konečno izjavil up, da se sklene kmalu z Avstrijo kup-čijska pogodba. — Odahnite si vsaj nekoliko! Usopli ste se . . . utrudili ste se! — Jaz nisem trudna . . . Jaz ... ne zavoljo tega . . . samo da . . . dajte mi drugo knjižico; to sem prebrala. — Tu vzame iz žepa oguljen, siv zvezek moskovskih romanov. — Prosim, prosim, a kaj? ali vam je do-pala? — Proslavljen je, reče Tarhov, obrnivši se k meni. — Da. Ali ,.Jurij Miloslavskij11 zdi se mi mnogo lepši. Naša gospa je jako stroga, kar se tiče berila. Ona pravi, da to človeka inoti. Potem pa, po njeni misli .... — No, ali tudi „Jurija Miloslavskega" presežejo vendar Puškinovi „Cigani“, kaj ne, Muza Pavlovua? prestriže ji Tarhov besedo in se smeje. — O kaj pak! Ti ,,Cigani" . . . potegne ona in pomolči ... Ah da, še nekaj, Vladimir Nikolajevič; jutri ne hodite — saj veste kam? — Zakaj ne? — Ne gre. — Ali zakaj ne? Novice iz Londona poročajo, da se angležka vojna ne povrne iz Suakima koj domov, ko bode tam dokončala svojo nalogo, temveč podala se bode v Zgornji Egipt, kjer potrebujejo močnejših posadk. Novejše vesti tudi javljajo, da M a h d i pridiguje sveto vojsko in da ne misli na mir in podvrženje. Med Londonom in Parizom so se baje menjavale zadnji čas pogoste depeše gledč kupčije s sužnji v Sudanu. Angležka vlada je stvar povoljno razložila francoski in se menda izjavila, da prevzame le do gotove meje odgovornost za Gordonove proklamacije. Pariški večerni listi od 8. marcija javljajo, da je general Negrier prvo barago na reki pred Bac-Ninh sicer razdjal, a druge se ne upa, in zato je dvomljivo, če bodo ladije s kanoni zamogle sodelovati pri napadu na Bac-Ninh. Vsled premočenih tal topničarstvo težko prodira naprej. Dopisi. Z dolenjskega, 9. marcija. [Izv. dop.] (Kmetijska razstava v Krškem.) Kmetijstvu se mora na vsak način veča pozornost skazovati. Za pospeh kmetijstva so jako važne kmetijske družbe. Ako te marljivo delujejo, gotovo bode njih delovanje kolikor toliko vspeha imelo. Glavni odbor pa bi morale kmetijske poddružnice krepko podpirati. V tej zadevi se menda pri nas še vse premalo stori. Zato pa prijatelje kmetijskega napredka jako veseli, ako čujejo o pričetem delovanji kake kmetijske poddružnice, katera že dolgo ni dala od sebe nikakeršnega životnega znamenja. To velja namreč o kmetijski poddružnici v Krškem, ki je imela 6. t. m. svoj občni zbor, h kateremu je bilo došlo 15 odličnih družabnikov : graščakov, oskrbnikov, posestnikov, duhovnikov in učiteljev, ki so zborovali pod predsedništvom prvosednika kmetijske poddružnice, častnegakorarja Poljaka. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje, kako bi se osnovala letošnjo jesen v Krškem kmetijska razstava v zvezi z obdarovanjem goved in konj. Poročevalec o tem vele-važnem predmetu je bil kmetijski strokovnjak, g. Ogulin iz Novega Mesta, ki je bil že pred leti priredil kmetijsko razstavo v svojem kraji. Ta gospod je, spodbujen po dobrem vspehu prvega podjetja, osnoval obširen načrt, sestavljen po obstoječih dotičnih postavah in ukazih, po katerem naj bi se osnovala v Krškem kmetijska razstava. Njegovim temeljitim predlogom je skupščina v vseh bistvenih točkah pritrdila, in na njegov predlog se je volil odsek domačih družabnikov, kateri bodo potrebno za razstavo preskrbeli. V tem odboru so gospodje: Poljak kot predsednik, Knavs kot namestnik, grof Auersperg in Gregorič kot odbornika, dr. Mencinger kot blagajnik in Lapajne kot tajnik. Gospod Ogulin sam pa se je naprosil, da vodi še dalje vse poglavitne zadeve, zlasti da izprosi Deklica zmigne z ramama in plane sedajci kvišku, kakor bi jo bil kedo se stola sunil. — Kam pa uže greste, Muza, Muzička moja, spregovori proseče Tarhov. Posedite še nekoliko. — Ne, ne — ne morem! — Ona stopi hitro k vratom, prime za kljuko .... — Vsaj drugo knjižico vzemite! - Drugikrat. — Tarhov skoči za njo, ali uže je ušla iz sobe in skoraj bi mu bila z vrati razbila nos. — Čudno dekle! prava gaščerica! zamrmra Tarhov nekoliko jezen m se zamisli. Jaz ostanem še pri njem. Moral sem izvedeti, kaj vse to pomenja. Tarhov mi tudi [J1 skrival ničesar. Povedal mi je, da je ta deklica meščanske rodovine — šivilja; pred tremi tedni videl jo je prvič v neki prodaji1?10!. modnega blaga, kamor je šel naročit klobuk za svojo sestro v provinciji. Takoj pri prvem pogledu zaljubi se vanjo in uže naslednjega dne posreči se mu, govoriti ž njo na ulici; sicer pak se mu zdi, da tudi on sam njo zanima. pri vladi za razstavo potrebno dovoljeuje in denarno podporo ter da vlado nakloni, da bi ona ravno o času te razstave priredila v Krškempremiiranje goved in konj. — Toliko poročam za danes o tem imenitnem podjetji dolenjskih domoljubov, katero utegne, ako se bode dobro izvršilo, gotovo nekoliko povzdigniti naše zanemarjeno kmetijstvo. Obširneje bodem poročal, kader bode došlo od kmetijskega ministerstva izaprošeno pritrjenje. —n. Razne vesti. — (Živa pokopana.) „Republique Fran-caise" poroča, da so pred nekaterimi dnevi v R6-auville na Francoskem pokopali ženo, ki je umrla vsled mrtvouda. V onem trenutku, ko je grobar vrgel prvo kepo prsti na rakev, začul se je nenadoma iz nje ropot in stokanje. Namesto da bi bili rakev koj odprli, nesli so jo prej v cerkev in tu so našli, da nesrečna žena ni bila mrtva. Peljali so jo domov, a drugi dan je v istini umrla, niso jo mogli rešiti. — (Smrt vsled nespametne stave.) Nek nenavadno močan kmet je stavil v gostilni med zabavo s svojim prijateljem, da ga njegov konj ne bo potegnil z mesta, če se bo vpiral pri odprtih vratih z nogami in rokami ob rožance. Pri prvi poskušnji so je v resnici vtrgala ob voz privezana vrv, kojo si jo dal stavec krog vratu. Poskušal je potem z močnejšo vrvijo, pri koji je še vedno nekoliko časa vztrajal. Ko so ga pa kmalo potem moči zapustile, pade z veliko močjo na tla. Konj, vos divji vsled mnogih vdarcev z bičem jo drvi žnjim naprej. Ko konja vstavijo, je bil stavec tako močno poškodovan in razmesarjen, da je v malo trenutkih izdihnil. Zdravniki so našli, da je umrl vsled tega, ker so se mu vtrgalo mišice hrbtnega mozga. — (Nenaravna dogodba.) Neka kmetica se poda s svojim novorojencem v mesto, da bi obiskala moža, ki je služil tam kot vojak. Ko blodi po mestu okrog, ker si ne upa v tujem mestu nikogar nagovoriti, se kar najedenkrat vstavi pred njo krasna zaprta kočija z grofovskim grbom. V nji sedi bogato opravljena gospa, koja prosi kmetico, naj ji poda v cunje zavitega otroka za en trenutek v kočijo. Ob jednem jo najme za dojnico in ji da svojo adreso. Kočijo potem koj zapre, češ, da je premraz. Čez malo trenutkov da potem otroka kmetici nazaj. Kočija potem oddrdra in kmetica otide vsa vosela, da jo dobila tako ugodno službo. Kdo so no bo čudil njenemu strmenju, ko zapazi malo pozneje, da drži v rokah mrtvo dete. Bogata dama je namreč dete zamenjala in dala kmetici napačno adreso. Istega večera je bila pa tudi v eni najlepših palač tega mesta krst grofovskega deda. Domače stvari. — (Najvišje potrjcnjo.) Nj. Veličanstvo je z Najvišjim odlokom z 2. marcija 1884 potrditi blagovolilo sklep kranjskega deželnega zbora z 9. oktob. 1883, naj se deželni donesek k potrob- — Le to te prosim, pristavi goreče ; ne misli, ne misli nič slabega o nji. Vsaj do sedaj se ni med nama nič takega.... — nič grdega zgodilo, pridenem jaz; o tem ne dvournim; tudi o tem ne dvournim,bratec, da ti svar jako hud6 de! Pa potrpi, vse se bo ugladilo. — Upam! zamrmra Tarhov skozi zobe in se smeje. V resnici, prijatelj, to dekle . . . povem ti — to je tip, po polnem nov tip, veš. Ti je nisi mogel po polnem opazovati. Dinja je, uh, tako divja! In njena nrav! Pa še kaka nrav! Sicer pa se mi celo ta divjost dopada na njej. To je znamenje samostojnosti! Sploh sem se, bratec, kar do ušes viiiijo zagledal. Tarhov govoril je še na dolgo in široko o predmetu svoje ljubezni; naposled mi prebere celo začetek pesni z naslovom: „Moja Muza." Ali njegovi srčni izlivi niso bili posebno po mojem okusu. Skrivaj sem ga pač zavidal. Kmalu potem otidem od njega. (Dalje prihodnjič.) ščinaiu zemljiščno-odveznega zaklada za leto 1884 doloma pokrije z 20 °/o doklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, toda z dostavkom, da se ta doklada ne sme pobirati za dobo pred objavljenjem Najvišje določbe. — (Nj. Veličanstvo) je z Najvišjim odlokom z 12. febr. t. 1. bivšemu učitelju v Šiški, Jakobu Žebretu, pravne nasledke kazenske obsodbe prizanesti blagovolilo. Vsled cesarske milosti se sme tedaj Jak. Žebre zopet nastaviti kot učitelj. — (Visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo) je dovolilo vasi Zapodje (v črnomelj-skem okrajnem glavarstvu) za napravo napajališča državno podporo 200 gold. — (Razpisi služeb.) Visoko ministerstvo skupnih zadev je razpisalo mesto začasnega finančnega konceptnega praktikanta pri deželni vladi v Sarajevom z adjutom letnih 800 gold. Prosilci morajo dokazati za finančno konceptno službovanje potrebno lastnosti in da so nemškega in jednega slovanskih jezikov zmožni v besedi in pisavi. Prošnje naj se izročč do 20. marcija pri predsedništvu c. kr. finančne direkcije v Ljubljani. — Pri stavbenem uradu v Nižji Avstriji so razpisane službe nad-inženerjov z dohodki VIII., oziroma inženerjev z dohodki IX. reda. Prosilci naj izroče prošnje, podprto s potrebnimi dokazi, do 25. aprila pri c. kr. namestništvu na Dunaji. — (Rodoljuben čin.) Znano je, koliko preglavice delajo deželi in občinam ogromne svote, ki so potrebne za zidanje novih dostojnih šolskih poslopij. C. kr. dež. šolski svet obrnil se je tedaj do kranjske hranilnice s prošnjo, naj ona blagovoli s kakim doneskom podpirati revne šolske občine. Oziraje se na to prošnjo, sklenil je zadnji občni zbor kranjske hranilnice, da voli za 1. 1884 v ta namen 6000 gld., za 1. 1885 in 1886 pa ravno toliko, kolikor bo znašala subvencija deželnega zbora, do maksimalno svote 6000 gld. na leto. Doneski se bodo izplačevali dež. šolskemu svetu, kakor hitro so pričnč dotične zgradbe. S tem bla-godušnim sklepom pridobila si je kranjska hranilnica posebno zaslugo za prospeh našega šolstva! — (Novačenje.) Zadnjo soboto vršilo se je za ljubljansko glavno mesto novačenje za rekrute tretjega in četrtega razreda. Potrjeni so bili štirje rekruti. — (Črevljarski pomočniki) bili so včeraj v nedeljo poklicani po obrtniškem uradu v magi-stratno dvorano, da si v zmislu nove obrtno postave ustanovč zbor pomočnikov in pozneje v sporazum-Ijenji z črovljarskim mojstriv obrtno zadrugo, bolnišno blagajnico in sodišče. Zbralo se je 64 pomočnikov. Na predlog črevljarskega pomočnika FrancetaVovka, v službi pri gosp. Goltschu, sklenili so črevljarski pomočniki jednoglasno, da si ne ustanove zbora pomočnikov, ne bolnišne blagajnice, ker nimajo z mojstri nikakih skupnih interesov. Vladni zastopnik gosp. mestni komisar J. Tomec razlagal je pomočnikom koristi nove postave, a vse je bilo zastonj, pomočniki ostali so pri svojem sklopu, in vladni zastopnik je zbor zaključil. — (Mesečni živinski semenj) zadnjo soboto jo bil prav dobro obiskan. Prignalo se je konj, volov, krav in telet 1619 komadov, med tem številom mnogo konj. Kupci iz Trsta, Gorice, Pulja, kakor tudi iz laških krajev, Korošci in Tirolci kupili so nad 200 komadov goveje živine in dobro plačali. Cene so bile jako visoke, posebno za vole. Tako se je prodalo par lepih volov z g. Pelikanovo grajščine blizu Doba za 497 gold., mnogo parov volov pa nad 400 gold., dasiravno ni bilo mnogo lepo rejenih na trgu. Tudi kmetovalci so mod seboj jako živahno kupčevali za vole, katere potrebujejo sedaj spomladi za delo. Za krave je bila kupčija posebno med kmetovalci in pri tujih kupcih iz Koroške in Tirolsko živahna in cene visoko. Konj bilo jo nad 500; laški kupci so kupili nad 50 konj in dobro plačali. V obče se sme reči, da živinski sejmi v Ljubljani postajejo vedno živahneji. — (Preskušnja „Glasbene matice") za pretokli tečaj vršila se je v čitalnični dvorani v nedeljo ob 2. uri popoludne zelč slovesno in dostojno; vsaj je to do sedaj pri nas redko slovesnost počastila obilica dostojanstvenikov; gospod deželni predsednik baron Winkler, župan gospod P. Grasselli, dež. odborniki dr. Dolenec, dr. Mosche, Robič, Svotec itd., razvon teh pa mnogo po vsem odličnega občinstva, posebno nežni spol je bil obilno zastopan. Preskušnjo, katero so vodili matični podpredsednik in glasbene šolo nadzornik g. Alfred Ledenik, Učitelji društveni gg. pl. Ohm Januschow-skv, Widemann in Stiaral, — vršivša se z 40 učenci in učenkami, je radostno iznenadeno občinstvo po vsem zadovoljila, kajti produkcijo kakor na glasoviru, tako na goslih in skupnem pevanji izvrševale so se točno , za kar gre obila hvala zgoraj omenjenim gospodom, kateri so se neumorno in vztrajno trudili za prospeh naše mlade godbene gojenco društva „ Glasbene matice" ; to trditev svedoči pa tudi priznanje slovenskega občinstva, katero kaj rado svojo otroke v društveno šolo pošilja. Priča izglednemu vspehu bilo je lepo število obdarjenih učencev, med katere jo h koncu slovesnosti gosp. L odeni k vkusno izdelane priznanjsko diplome razdelil. Po končani preskušnji polagal 'jg namreč glasbene šole nadzornik gosp. Ledenik v kratkem in jedrnatem govoru zbranim učencem gorko E a sree, kakor dosedaj marljivo truditi se i v prihodnje in napredovati, ob enem izrshijoe društvenim učitelje® najtoplejšo zalivalo. Konečno obr-nivši se do navzočega deželnega predsednika gospoda barona Winklerja, zahvalil se mu jo govornik, ker je s svojo navzočnostjo počastil slavnost in po-vekšal njeno vrednost. Na prigovor g. govornika zaorili so navdušeni šolarčki trikratni „živijo“ na Njega Veličanstvo presvetlega cosarja. Zapela so jo potem cesarska pesem, s katero je bila končana ta kakor starišem tako i učeči se mladini pomenljiva slovesnost. — (Gosp. Rihard Dolenec), vodja deželne vinarske in sadjerejske šole na Slapu, poslal je, „žalujočo rožo“ (Rosa pendula), (la se vsadi na grob nepozabljivega in nenadomestnega pokojnega pisatelja Josipa Jurčiča. — (Odbor „Narodnega Doma“) je imel 9. t. m. sejo, v kateri je poleg drugih stvarij ukrenil, da se tega društva občni zbor skliče na 7. dan meseca aprila. V tej seji se je določil tudi dnevni red občnemu zboru. — (Mrtev na tla zgrudil) se je, kakor se nam iz Novega Mesta poroča, zadni smajni dan, nad 70 let stari mož, ko je prišel v pisarno c. kr. notarja dr. Poznika. Razvijati začel je listino, katere je seboj prinesel, in hoče govoriti, kar se zgrudi, od mrtvouda zadet, mrtev na tla. — (Požigalec.) Danes je bil zatožen pred porotniki 221etni, jako zanemarjeni fant Fran Pečnik zaradi hudodelstva požiga. Kaznovan je bil uže zaradi hudodelstva tatvine in težke telesne poškodbo, kakor tudi zaradi pregreška poškodbe tujega imetja. Dne 9. novembra 1883, ko se zljubi zatoženemu zopet nekaj časa delati, zaslužil je bil 6 gold. A takoj, ko je vzprijel zaslužek, šel je igrat, popil je med igro sedem frakeljnov žganja in ves zaslužek zaigral. Prišel je potom zvečer domov v kočo svojega očeta v Gorenjih Bitinjah blizu Šmartnega pri Kranji in zahteval od očeta in matere, naj mu dasta denarjev, da bi šel zopet igrat in nazaj dobil izgubljeni zaslužek; a ker oče in mati nista imela novcev, da bi mu jih dala, pretil je, kakor uže poprej večkrat, da bo zažgal hišo. Odšel je k sosedu in zahteval žveplenic; ker istih sam najti ni mogel na navadnem prostoru, dala mu je torej pet žveplenic sosedova žena. Kmalu potem je bil skedenj očeta zatoženega v plamenu; pogorel je in sodnijski ogled je pokazal, da je bilo 97 goldinarjev škode. Da ne bi bili sosedi hitro pomagali, pogorela bi bila i koča. Zatoženi pravi, da je morebiti on kriv, daje ogenj nastal, a da ni z namenom zažgal, napraviti škode. Morebiti pa, da je tudi kdo drugi zažgal. Žan-darjem pa, katori so ga prijeli, je rekel, da je on zažgal, vsaj je njegov oče še slabši, ko on, zato-ženec. Oče in sestra zatoženčeva poslužila sta so pravne dobrote in izjavila, da no pričata zoper njega. — Druge priče pa so izpovedale, da je zatoženec sestri in očetu grozil, da bode zažgal, kar je sestra pričam pravila. Porotniki so zato-ženca jednoglasno krivega spoznali hudodelstva požiga in obsojen je bil na štiri leta težke ječe, poostrene vsaki mesec z postom in 9. novembra vsacega leta z tamnico in trdim ležiščem. Odgovorni urednik prof Fr. Šukljo. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 10. marcija. V državnem zboru se nadaljuje budgetna debata. Minister Pražak zavrača besede Carnerijeve ter poudarja, da se mora le čuditi njegovemu govoru in dvema interpelacijama, ki ste napačno tolmačili njegovo izjavo v jezikovni debati. Če je on svaril pred razdelitvijo Ceske in se skliceval na tisuč-letno češko povestnico in na državno pravo, je imel pred očmi le temeljne zakone. Obžaluje, da ministri ne morejo takoj razjasniti vsakega nerazumljenja, ker bi se sicer takoj iz novega zopet vnela debata in bi bilo nemogoče, končati posamezne predmete. Minister zavrača tudi Carnerijev izraz o „denun-cijantih" ter svari pred nevarnostjo, ki bi morala nastati parlamentarizmu, ako se politične stranke spremeni v čisto narodne. (Pohvala na desnici.) — Potem govori Pl e n er. Berolin, 10. marcija. Pri včerajšnjem slovesnem dvornem obedu napil je cesar Viljem ruskemu caru, spominjaje se njegovega rojstnega dneva. Kahira, 10. marcija. Osman Digma je odbil poziv Admirala Hewetta, naj se uda do ponedeljka. Telegrafično borzno poročilo z dnš 10. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih..................79 • 75 > » » » srebru....................80-85 Zlata renta........................................101'90 5% avstr, renta....................................95'35 Delnice narodne banke.......................... 844' — Kreditne delnice.................................... 324- — London 10 lir sterling................'...............121-50 Srebro.............................................—• — 20 frankovec........................................... 9-62 Cekini c. kr........................................... 5-70 100 drž. mark..........................................59-15 Uradni glasnik z dn6 10. marcija. Eks. javne dražbe: Posestvo Fr. Florijančičevo v Potoku, sodna cena 5790 gld., dnfi 29. marcija, 30. aprila in 28. maja 1.1., vselej od 9. do 12. ure do-pol. v Ljubljani. — Posestvo Martina Tanciga iz Gor. Iga, sodna cena 1984 gld., dn6 29. marcija, 30. aprila in 28. maja t. L, vselej od 9. do 12. ure dopol. v Ljubljani. — Posestvo Luke Bevca iz Osredka, sodna cena 5062 gld., dne 29. marcija, 30. aprila in 28. maja t. 1., vselej ob 9. uri dopol. pri c. kr. mestni sodniji v Ljubljani. Tuj oi. Dne 8. marcija. Pri Maliči: Poper, Beweis, Schmidt in Diamant, trgovci z Dunaja. — Schenk L., trgovec iz Trsta. — Bert-hold, trgovec iz Liberce. — Jaklitsch in Mediti, trgovca iz Steyra. — Neumann J., trgovec iz Siska. — Dr. Mav, c. kr. vojaški zdravnik iz Gradca. Pri Slonu: Grab, trg. potovalec iz Prage.— Wellner, obrtnijski nadzornik z Dunaja. — Prossen, salonski umeteljnik iz Viktringa. — Legat iz Lipice. — Valenčič z gospo iz II. Bistrice. Pri Bavarskem dvoru: Eichlielter, posestnik iz Bele Peči. — Herbst, usnjar iz Brež. — Horjak iz Gairacha. Tržne cene. V Ljubljani 8. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 23 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 5 gld. 36 kr.; rež 6 gld. 01 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 63 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 53 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 1 gld. salo po 88 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 60 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 40 kr. Piške po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.______________ Meteorologično poročilo. § Q Čas opazovanja Stanjo barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 8. marcija 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-50 730-61 731-77 + 1-4 + 4-3 + 2-2 z. sl. iz. sl. > obl. » > 0-70 sneg 9. marcija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-98 730-41 730-67 + 1-2 4- 5-4 _ 0-4 brezv. » » obl. » 1. sv. 0-00 Tiskata in jalagata Ig. v. Srečke z dne 8. marcija. Dunaj: 27 79 14 7 3. Gradec: 13 31 20 57 10. Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge Slovenske" in sicer: IT&rodnl Koledar In Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr. — za 1868. 1. 50 kr. Letopis »Matice Slovenskes za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr. — za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 50 kr. —