Stev. III TRST, v soboto 22. aprila 1911 Tedaj XXXv| IZHAJA VSAK DAN te* afc Mfeljab la praUtlh rt l,HpnUH|ttil «|atni PtMBtilC it«T. M produ^o po S »¥*.(« StOt.) IMOfft lobakarnah ▼ Trata in okolici. Gorici. KraaJ*, S% PMia, Postojni, Satani, Nabraftini, 8t. Ladji Tolmina, Ajr|li ftalatli IS (NaroM Joa) bdajatati te 0dg0T0rai vodnik ŠTIPAN GODINA. Lastnik koasorag lista „Edinost". - Natisnila Tiakarna „Edinost-sadraga s omajanim poroitTom ▼ Trsta, nliea Oiorgio Gaiatti itor. 18. r» PoSteo-ti rs at! aKai rataa St M1C52. TELEFON it. 11-57. Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo dne 23. aprila 1911 Z volilna shoda in sicer: 1) ob 10. uri predpoludne v „Del. kons. društvu" pri Sv. Jakobu; 2) ob 4. uri popoludne v „Gosp. društvu" v Rocolu. BRZOJAUNE VESTI. Obisk kralja Petra v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 21. Kr. srbski generalni konzul Jovan Kristić je včeraj odpotoval v Beligrad, da uredi vse potrebno za potovanje kralja Petra v Budimpešto. Zdravje cesarja Frana Josipa. DUNAJ 21. — „Fremdenblatt" poroča: Cesar je bil že nekoliko dni nekoliko hri-pav, napori zadnjih avdijenc in vsprejemi v cesarski palači so pa na hripavost neugodno uplivali, zato so zdravniki svetovali cesarju, naj pred odhodom v Budimpešto ne deli več splošnih avdijenc in naj če možno ostane v Schonbrunnu. DUNAJ 21. „Korr. Wilhelm" poroča: Cesar ne bo pred svojim odhodom v Budimpešto več delil splošnih avdijenc. Avdi-jence so odpovedane zato, da se cesarja varuje. Vsprejemanje toliko oseb in razgovori bi utegnili vladarja preveč utruditi in on potrebuje počitka. Cesar se je minoli teden nekoliko prehladih Upali so, da prehla-jenje izgine ali se zboljŠa, ko se cesar poda v Wailsee, vendar se vsled spremembe zraka ni stanje zboljšalo. Splošne avdijence so odpovedane le iz previdnosti. Počitek utegne vladarju dobro deti, tako, da bo mogel prisostvovati spomladni vojaški paradi. Najbolji dokaz za sicer izvrstno zdravstveno stanje vladarjevo so današnji vsprejemi in obisk cesarjev pri grofici Cziraky. Tudi potovanje v Budimpešto ostane na programu, kar je najboljši dokaz, da utegne prehlajenje kmalu izginiti. DUNAJ 21. Cesar je ob 12* 15 obiskal grofico Cziraky-Esterhazy povodom smrti njenega soproga in jej izrazil svoje sožalje. — Ob 1. uri je cesar v posebni avdijenci vsprejel saškega odposlanca grofa Rexa. Grof je spremljal saškega kralja na njegovem potovanju v Afriko in je cesarju poročal o tem potovanju. Iz Portugalske. PARIZ 21. „Ag. Havas" poroča iz Lizbone: Ministerski svet je razveljavil svoj sklep glede odprave škofije v Bayi, kajti konkordat s sv. Stolico ni možno spremeniti z navadnim sklepom ministerskega sveta. Zrakoplovstvo. BEROLIN 21. Danes ob 4*30 zjutraj je krenil proti Amsterdamu vodljivi zrakoplov PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomlć* Poslov. Štefan Klavs. „Parseval", v katerem je bilo deset oseb. Skušal bo napraviti pot, ne da bi se kje ustavil. BRUNŠVIK 21. Zrakoplov „P. VI" se je okolu 12 ure med lsebiittelom in Leiferde spustil proti zemlji in visi na neki brezi. Zrakoplov se je moral boriti z močnim pro-ti vetrom. BRUNŠVIK 21. Nadporočnik Stelling, vodja balona „P. VI" poroča nastopno o nezgodi zrakoplova: Pet km zapadno od železniškega nasipa pri Isenbiittelu se nam je pripetila zapreka s tem, da se je ena vrvi zaplela v borovec. Sklenili smo takoj stopiti na zemljo, izlasti radi tega, ker se je pojavil močan protive-ter od zapada. In to bi se nam tudi posrečilo, ali pred nami se je nakrat prikazalo veliko močvirje in tudi nobene človeške pomoči ni bilo blizu. Kljub temu smo zamogli srečno stopiti na suho, dočim se je balonov omot večinoma vlegel v močvirje. Osebe, ki so bile v balonu so popolnoma nepoškodovane in zdrave. BRUNŠVIK 21. — Zrakoplov „P. VI" bodo demontirali in z železnico spravili v Bitterfeld. Kitajska. PEKING 21. — Tukaj je bilo od ponedeljka aretiranih okolu 60 oseb, ki so osumljene revolucionarnih agitacij. Več aretiran-cev je bilo v zvezi z inozemstvom. — Naslednikom Hsi-Lianga, ki je odstopil kakor generalni guverner mandžurijski, je bil imenovan Setsuan, Erh-Hsun, ki je zelo ugleden uradnik. Ob enem je imenovan cesarskim pooblaščencem in tatarskim generalom za tri mandžurijske pokrajine. Akcija proti Japonski. HARBIN 20. Podkralj mandžurski ščuva vlado in prebivalstvo ne le proti Rusiji, ampak tudi proti Japonski. Večkrat je Že opozoril, da pomnožava Japonska svoje čete v Mandžuriji in da namerava nastaviti samo japonske carinske uradnike. Podkralj zahteva od vlade, da se vojsko, ki šteje okolu 100 tisoč mož, ne razpusti, marveč da se jo pomnoži in oboroži. Po njegovi inicijativi so uvedene v vseh srednjih šolah obligatne vojaške vaje. Iz Meksike. NEW-YORK 21. Glasom neke brzojavke iz El Paso, je Madero izjavil, da danes popoludne napade Juarez, ako ne dobi zagotovila, da odstopi predsednik Diaz in ne bo izpraznjeno mesto Juarez. Poveljnik zveznih čet je izjavil, da se ne uda. Železnica iz Skoplja na bolgarsko mejo. BEROLIN 21. „ Lokal-Anzeiger" poroča iz Carigrada: Minister za javna dela je sklenil gradnjo železniške proge iz Skoplja na bolgarsko mejo. Razdor v mladoturški stranki. CARIGRAD 21. Kakor se govori, zahteva skupina disidentov mladoturŠke stranke, da preneha delovati tajni odbor. V parlamentarnih krogih zagotovljajo, da vstopijo zopet v stranko vsi odstopivši členi mladoturŠke parlamentarne stranke, ako se vsprej-mejo njihove zahteve. Vse turško časopisje se bavi s tem secesijskim gibanjem in izraža zadovoljstvo, da utegne prid do sporazuma, kar bi bilo koristno deželi. „Glejte na to, častita mati!" je pričela Gita s skrbnim glasom nuni, „da se stvar čim preje uredi, ki se tiče Jelene. Ako se vam ne posreči, da bi jo prisilili, da postane nuna, se morda zgodi preje ono, česar se najbolj bojim." Gita je povedala predstojnici ves do- Sodek, pri čemer je ni pozabila opomniti, a se jej zdi čudno tesno prijateljstvo Jelene s sestro Judito. „Ker sestra Judita, tako se mi zdi," je rekla Gita z veliko nejevoljo, „najmanje misli na to, da bi pridobila deklico za naš načrt. Celo bojim se, da jo skrivaj nagovarja, naj ne gre med nune." Predstojnica je pomirila Gito in jej obljubila, da bo čez par dni govorila z Jeleno odločilno besedo. XVI. Predstojnica je ves dan premišljevala, kako bi se lotila deklice, da jo pridobi za materini načrt. Zapazila je tudi že bila, da je Jelena svojih mislij, in da bi bilo najboljše, če poskuša svojo srečo na lep način. Dražilo jo je, da na Jeleno ni nič vplivalo njeno vedenje ž njo. Vsa odlikovanja predstojnice in vse njene dobrote je sprejemala tako, kakor da mora biti tako. Vedela je, da njena mati daja mnogo darov samostanu, pa je zato mislila, da dela predstojnica samo svojo dolžnost, če jo odlikuje in z njo lepo postopa. Predstojnica se je celo nadejala, da na ta način pridobi Jeleno, da pride sama k njej povedat svojo trdno željo, da postane nuna. Ali to se ni uresničilo. Morala je slišati, kaj misli o tem Jelena. S težavo se je lotila tega predstojnica in pozvala je jeleno pred-se. „Drago dete," je pričela predstojnica z ljubkim in blagim glasom, „ti že tu živiš več mesecev. Povej mi odkritosrčno, če ti ugaja tu ?" „Za sedaj mi ugaja!" je odgovorila Jelena preprosto, ne sluteč, na kaj meri predstojničino vprašanje. „Za sedaj! A ne bi hotela ostati tukaj za vedno ?" je rekla nuna zelo nesigurno. „Kako mislite to: za vedno?" je vprašala deklica, začudeno pogledavši predstojnico. „No, da bi postala nuna, da stopiš v naš red." Iz Jemena. CARIGRAD 21. Vesti dospele iz Meke pravijo, da je veliki šerif iz Meke odšel v Asir z 9000 možmi, ki so razdeljeni v tri kolone. _ Rim 20. V navzočnosti kraljevske dvojice, princa Counought in zastopnikov oblastni], ministrov, diplomatičnega zbora itd., je bila danes slovesno otvorjena etnogra-fična razstava. Darbrnt (Kavkaz) 21. Tukaj so čutili močan tri sekunde trajajoč potres. Dunaj 21. Kakor poročajo in Sarajeva, se je vršil danes redni občni zbor privatne deželne banke za Bosno in Hercegovino. Sklenjeno je bilo razdeliti od čistega dobička 1,290.066 kron dividendo 9% kakor lani. Carigrad 21. Bolgarska princa Boris in Ciril sta v najstrožjem inkognito dospela semkaj in se nastanila pri bolgarskem odposlancu. Poset nima nikake politične važnosti. Toulon 21. Transportni parnik „Vich-Long" je danes z oddelkom kolonijalnih čet odplul v Maroko. Niča 21. Danski kralj in njegova rodbina so danes zjutraj dospeli semkaj. Sfax (Tunis) 21. Predsednik Fallieres je odpotoval v Gabes. Mi in Italija. m. Kakor smo ie omenili, je. „Piccolo" nastopil proti trditvam v „Osterreichische Rundschau". Ojstro sicer, ali vendar — medlo. Glavni argument mu je ta, da saj so za zadovoljenje Italijanov tudi minister za vnanje stvari grof Aehrenthal, ki sledi politiki — uljudnosti nasproti Italiji; cislajtan-ska vlada, ki se danes jutri vendar utegne odločiti za Trst; večina nemških liberalcev, ki so disponirani za privoljenje v tako rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja; madjarski poslanci, ki so šli v Rim na jubilejne slavnosti in tudi mnogi drugi, ki jih „Oesterreichische Rundschau" noče imenovati. Če bi bilo torej mesto tržaško — tako nekako zaključuje „Piccolo" — nevarno za državo, bi bili istotako nevarni tudi vsi navedeni elementi političnega življenja v monarhiji. „Piccolo" ima skoro — prav. Bo že tako, da navedenim elementom res ni v prvi vrsti pred očmi avstrijski državni interes, marveč — drugi interesi! Mari nismo ravno mi, ki že leta in leta naglašamo, da vladna politika v naših primorskih pokrajinah ne služi državnim interesom ?! To je politika, ki ubija ravno tisto slovansko večino, ki jej vsa zgodovina piše spričevalo, da je vsikdar — in posebno v viharnih časih — zvesto služila državi in ki bi — ako bi se žnjo vsaj kolikor toliko pošteno postopalo — že radi lastnega geo-grafičnega položaja in radi svojega lastnega obstanka z vso dušo navezala svojo usodo na usodo monarhije in na katere zvestobo in podporo bi mogla država računati v vseh slučajih z absolutno gotovostjo! Mesto da bi vlada po zapovedi najelemen-tarnejega državnega egoizma skušala ta živelj Jaz ne mislim na to... Moja želja je, da se omožim, da postanem srečna." „Ah, ne govori tako nepremišljeno, drago dete," jo je prekinila nuna, ki je že postajala nejevoljna. „Ni vsa sreča v zakonu ... Koliko nesrečnih zakonov je na svetu..." „A vendar hočem poskusiti," je rekla Jelena odločno. „In Če ne moreš, da bi se svobodno omožila?" je pristavila predstojnica z ostrim glasom. „Kdo mi more braniti to ?" se je razjezila deklica. „Ne jezi se, dete, tako je, kakor sem rekla," je pričela zopet z blagim glasom. „Ti se ne smeš omožiti, ker si obljubljena vednemu devištvu." „Jaz?" je za vpila deklica. „Ti, da... Ko si bila težko bolna, ko je viselo tvoje življenje na sami niti... te je tvoja mati, v težki skrbi za tvoje življenje, zaobljubila za vedno devištvo." Jelena je prebledela. Prvi hip ni vedela, kaj naj sodi o tem. Zdelo se jej je, da se pogreza v zemljo. Tesno jej je bilo pri srcu. „Bog je uslišal vročo molitev tvoje matere in vsprejel njeno obljubo! Rešil te je smrti, a sedaj si ti na vrsti, da tudi ti izpolniš svoje ..." „Ali mene ne veže ta obljuba 1" je zaklicala Jelena rezkim glasom ter zamahnila prikleniti na-se in ustvarjati tako najizdatneje protitežje' proti vsaki tendenci, naperjeni proti integriteti države, je vlada se svojo krivično, nedobrohotno, da, naravno sovražno politiko v naših primorskih pokrajinah ta element odbijala od državne misli in mu zi-stematično ubijala vero, da bi mogel kedaj priti v tej državi do mirnega, zadovoljnega narodnega življenja. Ta destruktivna politika avstrijskih vlad je pritirala slednjič tako daleč, da se je med našim ljudstvom — saj to menda ni nobeno veleizdajstvo, ampak le konstatacija resnice — jelo manjšati tisto navdušenje v državljanski lojalnosti, ki je tvorilo nekdaj pravi in — kakor se je zdelo — neizčrpni zaklad garancij za varnost države na tej izloženi točki, zaklad torej, ki bi ga vsaka vestna in svoje velike odgovornosti nasproti državnim interesom zavedajoča se vlada morala najskrbneje čuvati in negovati! Avstrijske vlade pa so ga doslej lahkomišljeno razmetavale in razbijale. Zato je res, da so bile avstrijske vlade se svojo nesmiselno politiko v naših pokrajinah doslej nevarne interesom države. Tudi nemškim politikom ne delamo krivice, ako na „Piccolovo" apostrofo odgovorimo pritrjevalno, da namreč njihova politika ni v soglasju z interesi države. Oni so, ki neizprosno izsiljujejo iz vsake avstrijske vlade politiko zatiranja in proganjanja Slovanov, torej velike večine državljanov, politiko torej, ki mora duševno razpoloženje i te večine le odtujati državi. „Elementi", ki zasledujejo take cilje, pač niso stebri države, marveč so jej nevarni! Nemci imajo nemško hegemonijo pred očmi, ne pa interesov države. Naravnost imenitno pa jo je pogodil „Piccolo" s tem, da se v dokaz, da v Trstu ni nikake nevarnosti za državo, sklicuje na — Madjare !! Madjari — pa branitelji integritete monarhije, kakor raprezentanti avstrijske državne misli! Zares klasične priče za nasprotno, nego bi hotel dokazati „Piccolo". V tem pogledu si res lahko sežejo v roke Madjari in gospoda v društvu Dante Alighieri! Ostaja še zadnja in najodličneja, a ob enem tudi najšibkeja priča : naš minister za vnanje stvari, grof Aehrenthal! Zato našo trditev je zopet klasična priča — „Piccolo" sam! Njegovo naglašanje italijanski vseuči-liščni zahtevi v prilog, da namreč grof Aehrenthal tira nasproti Italiji politiko uljudnosti, je se stališča avstrijskih državnih interesov, v prvi vrsti pa se stališča suverenosti naše države v stvareh notranje politike, naravnost porazno. Će kak državnik dopušča posezanje kake druge države v notranje stvari lastne države, in če se tem vplivom celo tudi pokori, potem je to sra-1 mota! Huje pač ni mogel „Piccolo" stigmatizirati avstrijske diplomacije. Taki so tisti „elementi" iz političnega življenja države, na katere se sklicuje italijansko glasilo v svoji pravdi proti Članku v „Oesterreichische Rundschau" !! V izbiranju svojih prič se je pokazal „Piccolo" slabega advokata. _ Zveza med Avstrijo in Bolgarijo? Iz Carigrada poročajo: V dobro informiranih krogih porte se govori, da si kralj Ferdinand prizadeva, da bi prišlo do zveze med Avstrijo in Bolgarijo, ali pa da bi se z roko. Jeza in ogorčenost sta se jej izražala na objokanem obrazu. „Veže te!" je odgovorila predstojnica z povzdignenim glasom. „Ti si dolžna izpolniti sveto obljubo svoje matere!" „Ne, stokrat vam pravim, da ne izpolnim !... Ah, sedaj vem vse... sedaj vem vse!" se je Jelena nasmejala trpko in v joku. „Kaj veš?" „Moja mati je vse to zasnovala... in tudi vem zakaj." „Ne greši! Tvoja mati je plemenita, angelj v človeški podobi," je hitela predstojnica vshičeno. „Vi ne veste nič, častita mati, prav nič!" je odvrnila Jelena, ki se ni mogla pomiriti. „Jaz vam povem; moja mati se boji, da ne bi postala jaz žena onega, ki ga sama ljubi... Zato me je zaobljubila." „Molči, nesrečnical" je zaklicala predstojnica in jo pograbila za rame. „Hudobni duh te je obsedel, da grešiš proti Bogu in svoji lastni materi." „Resnico govorim," se je vedno bolj razvnemala jelena, pri čemer so jej trepetale vse mišice. „Moja mati je ljubosumna na-me, ker ljubim moža..." „Ki za-te ne mara!" jej je prestri-gla besedo predstojnica zlobnim nasmehom na licu. (Pride še.) Stran II »» EDINOST4 šttv. ni V Trstu, dne 22. aprila 1911 Bolgarija vsaj do gotove meje približala Avstriji. — Ker kralj ve, da bi bolgarskemu narodu taka zveza ne bila posebno simpatična, mu je odstopivše ministerstvo v načrtu nove ustave prepustilo važno odloče-valno pravico, namreč, da sme kralj sklepati zveze s tujimi državami, ne da bi mu trebalo vprašati za to dovoljenja zakonodajne skupščine in ne da bi bil komu odgovoren za to. Ta v načrtu nove ustave kralju prepuščena pravica je dala povoda za najrazličnejše komentarje. Sicer je še dvomljivo, da-Ii veliko sobranje odobri tako doiočbo v bolgarski ustavi, vendar je že sam ta poskus značilen za prizadevanja bolgarskega kralja in strujo, v katero bi on hotel spraviti bolgarsko politiko. Taka določba sicer ne bi niti najmanje odgovarjala temelju ustave, ali kralj Ferdinand ve, da bi mu bilo le na tak način možno vresničiti svoje nade. V turških krogih smatrajo, da je ost teh načrtov kralja Ferdinanda naperjena proti Turčiji. Dogodki v Albaniji kličejo vse na Balkanu interesirane države in kralj Ferdinand išče približanja k Avstriji, da bi v primernem trenotku sporazumno z Avstrijo postopal v Makedoniji. V zadnjem času se približuje kralj Ferdinand tudi Crnigori in v turških krogih se govori, da bi se v slučaju vresničenja bolgarsko-avstrijske zveze pritegnila tudi Črnogora. Miadoturki, ki so s svojo neodkritosrčno in nelojalno politiko po izvršeni aneksiji Bosne in Hercegovine preprečili vresničenje balkanske zveze, vidijo sedaj povsodi strahove, žele sami približanja k trozvezi in se boje, da ne bi jih kralj Ferdinand prehitel. Kakor pa poročajo od druge strani, bolgarski narod taki zvezi ni posebno naklonjen, tako, da je sprejetje take absolutistične določbe v ustavo skoro izključeno. Zadnje volitve občinskih svetov v Bolgariji so dokazale, da politika kralja Ferdinanda, katero je na vso moč podpiral bivši ministerski predsednik Malinov, ne odgovarja političnemu in narodnemu mišljenju bolgarskega naroda. Sedanja vlada zasleduje povsem druge cilje, kar je ministerski predsednik Gešov izrecno povdarjal v svoji zadnji izjavi. Akcijo Čarikova za balkansko zvezo so vsi bolgarski politični krogi prijazno pozdravili, tako, da nimajo prizadevanja kralja Ferdinanda skoro nikake nade do vresničenja. Poraz dunajskih krščanskih socijalcev. V Modlingu na Dunaju so se vršile 20. t. m. nadomestne volitve za deželni zbor. Volitve so končale s porazom krščansko-socijalne stranke. To je bil nje prvi poraz. Kako so se razmere neugodno obrnile za krščanske socijalce, dokazuje to, da je leta 1908 krščansko socijalen kandidat dobil 988 glasov, proti 686, ki jih je dobil nemški svobodomislec. Sedaj pa je dobil krščansko socijalni kandidat 602 glasa, proti 1218 glasovom, ki jih je dobil nemški svobodomislec. Število krščansko-socijalnih glasov je torej padlo za preko 50 odstotkov, medtem ko je število nasprotnih glasov naraslo skoro za 100 odstotkov 1 Na eni strani vidimo torej, da je dobra tretjina prejšnjih krščansko-socijalnih volilcev obrnila stranki hrbet ter se pridružila nasprotni stranki, ki je spravila na noge tudi take volilce, ki so ostajali preje doma. Pravi pomen te volitve pa se nam kaže šele, če pomislimo, da se je to dogodilo ravno sedaj tik pred splošnimi državnozbor-skimi volitvami. To je omen, ki kaže, da bi krščanski socijalci na predstoječih državno-zborsfcih volitvah utegnili doživeti hud poraz. Treba se samo zamisliti v psihologijo mase in jasno nam bo, da bi poraz, ki ga je doživela stranka minuli Četrtek utegnil postati usoden za njeno dunajsko pozicijo. O deželi tu ne govorimo. Tam so voliici klerikalnega mišljenja in na te voliice en poraz na Dunaju ne bo uplival. Na deželi si pač stranka ohrani še desetletja sedanje posestno stanje ; posamezne spremembe tu pač ne prihajajo v pošte v. Drugače pa je to z Dunajem. Tu se pač ne more reči, da so vsi oni voliici, ki so glasovali s krščansko-socijalno stranko, tudi že njenega mišljenja. Da pa je krščansko-socijalna stranka kljubu temu dobila Dunaj v svoje roke, se to ni zgodilo vsled idej, ki jih ta stranka zastopa, ampak je imela svoje velike vspehe zahvaliti le silni individualnosti dr.a Karla Luegerja! Dr. Luegerja pa danes ni več. To stranka vidi, to stranka občuti na vseh koncih in krajih. A oni, ki tega še ni vedel, mogel se je prepričati minoli četrtek, da gre s stranko — nizdol. Vsaka vladajoča stranka ima v svoji sredi več ali manje ljudij, ki so pri stranki, ne iz prepričanja, ampak zato, ker ima stranka v rokah moč. Čim pa začenja stranka propadati, jo ravno taki elementi najprej zapuščajo — kakor zapuščajo podgane potapljaj očo se ladijo. Često — da, moglo bi se reči da: navadno so pa ravno ti elementi jeziček na tehtnici, ki odločujejo v prilog eni ali drugi stranki. Naravno pa je, da se ljudje, ki nimajo nikakega prepričanja, obračajo vedno k oni stranki, ki ima večjo privlačno silo. Krščanskosocijalna stranka danes nima več one privlačne sile kakor takrat, ko jej je dajal dr. Karol Lueger vso ono silno magično moč. Njena sreča je edino-le še v tem, da tudi nasorotniki nimajo ničesar, kar bi privlačevalo takozvane meščanske mase. Liberalne nemške stranke na Dunaju so razdejane in v sebi razorane; one nimajo ne programa, ne cilja, ne oseb, ki bi bile v stanu izvrševati kako atrakcijsko silo. Pri vsem tem pa dne 13. junija vendar niso izključena neprijetna presenečenja za dunajske krščanske socijalce. — Na vsak način pojde odslej naprej njih pot le nizdolu. _ Ločitev cerkve od države na Portugalskem. Provizorična vlada portugalska je glasom nekega poročila v glavnih potezah objavila načrt zakona o ločitvi cerkve od države. Tozadevno javljajo iz Lizbone: Glavne poteze zakona o ločitvi cerkve od države so sledeče: Od dneva razglašenja zakona o ločitvi, je vsem veroizpovedanjem v Portugalski in njenih kolonijah zagotovljena popolna svoboda. Katoliška veroizpoved neha biti državna veroizpoved. Vse cerkve bo v bodoče vzdrževalo občestvo vernikov, vendar bo denarno gospodarstvo podvrženo državni kontroli. — Vlada jamči vsem duhovnikom, ki bodo 1. julija t. 1. v službi, plačo, ki so jo dobivali doslej, vendar naj posebne komisije določijo prihodnje plače duhovnikom. — Cerkve in druga poslopja za bogočastje se imajo izročiti duhovščini brez vsake odškodnine, tudi bodo mogli nadaljevati svoje delovanje vsi portugalski in inozemski duhovniki, ki sedaj izvršujejo verske funkcije. Nasprotno bo za duhovnike, ki v bodoče nastopijo službo, potrebno dovoljenje portugalske vlade. — Vsa verskim svrham služeča lastnina privatnih oseb, so li tu- ali inozemci, se ima spoštovati. — Inozemski seminari zamorejo obstojati še naprej, vendar ne smejo njihovi členi, kakor doslej, nositi na ulicah duhovsko obleko. — Vlada ne bo ovirala ženitve katoliškim duhovnikom. V slučaju smrti duhovnika naj dobijo njegova vdova in otroci penzijo. Ustaja v Albaniji. Boji nadaljujejo. SOLUN 21. Uradna poročila zagotavljajo, da so uporniki v zadnjih bojih v okolici Hotija in Klementija nosili črne zastave z napisi: Mi hočemo pomoč inozemstva! Narodni boji! — Tukaj so aretirali tri bolgarske četnike. SOLUN 21. Glasom poročila iz uradnega vira so se včeraj v okolici Tuzija, iz-lasti v obližju Maha, vršili boji, ki so bili deloma precej krvavi. Ustaši so posamične vojaške oddelke popolnoma obkolili in isti so se zamogli rešiti le z velikim naporom. Dve iz Tuzija v Pu odposlani stotniji sta zašli v zasedo, pri čemer je bilo 12 mož ubitih, več pa ranjenih. Konečno so bili Ar-navti odbiti. CARIGRAEJ 21. Janinski vali naznanja, da je bilo pri Zalarju blizu Argisocastrosa aretiranih dvajset albanskih delavcev, došlih iz Krfa. CARIGRAD 21. Listi poročajo, da so Malisori dobili ojačenje in nato zopet napadli četni oddelek blizu Vuklija, aH bili so odbiti. Izgubili so petdeset mož. Čete so obdržale svoje strategične pozicije. Dnevne novice. Volilno gibanje na Češkem. Kakor poročajo iz Prage, bo grof Sternberg kandidiral kakor samostojen kandidat v kmečkem okraju Nachod proti poslancu Horskemu. — Češka agrarna stranka ne namerava več postaviti kot kandidata bivšega ministra Praška in bivšega zborničnega podpredsednika Zazvorka. Nova Masarykova brošura. V nekoliko dneh izide v srbskem jeziku Masary-kova brošura o aferi grofa Forgacha in Milana Vasica. — Iz te brošure bo najboljše razvidno, kaj vse je počenjal v Belemgradu predstavitelj avstro-ogrske vlade grof For-gach. Cena brošuri bo 1 dinar. Kongres proti tuberkulozi se bo vršil letos od 24—30. septembra v Rimu pod pokroviteljstvom italijanske kraljeve dvojice. Kongresa se udeleže zdravniki vsega sveta. Proces proti maloruskim dijakom je radi grško-orijentalskih praznikov preložen do 27. aprila. Upravitelj ruskega min.'sterstva za unanje stvari. Iz Petrograda javljajo: V dobro obveščenih ruskih političnih krogih zagotavljajo, da ostane A. A. Neratov upravitelj ministerstva za unanje stvari in da bo v kombinaciji za naslednika Sasonova, ako bo ta še dlje časa bolan. Ustanovitev akademije lepili umetnosti v Dalmaciji. Iz Zadra: Dalmatinsko namestništvo je obvestilo deželni odbor, da namerava naučno ministerstvo v smislu resolucije, stavljene od posl. Biankinija v dalmatinskem deželnem zboru, ustanoviti akademijo lepih umetnosti in sicer v Dubrovniku ali v Splitu. Mestni svet tržaški. Sinočnjo sejo mestnega sveta je župan otvoril ob 7.30 uri zvečer, ter je potem, ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, prečital neko izjavo, v kateri se je spominjal, da bo danes pol stoletja, kar se je sestal tržaSki deželni zbor v prvo sejo. V tej izjavi je rečeno, da je deželni zbor v svojem prvem zasedanju sklenil zakon, ki odreja italjanščino kakor edini učni jezik na vseh javnih Šolah v Trstu. Kakor mnogo drugih zakonov, pa žal, tudi ta zakon ni bil sankcijoniran. Zato... tudi ustavno življenje ni spotnilo nad, ki so bile stavljenje v njo. (Da se potom ustave čimpreje poitaljanči Slovence kaj?) Potem se omenja v izjavi bivšega župana Ferdinanda Pitterija, ki edini oa članov tedanjega dež. zbora še živi. On je prvi sprožit zahtevo po italjan-skem vseučilišču v Trstu. Zato bi 50-letnica mestne avtonomije ne mogla biti bolje pra-znovana, kakor da po nalogu mestnega odbora pošilja iz tega sedeža pozdrave Ferdinandu Pitteriju, z željo, da bi še dolgo živel in dočakal: L' universiti italiana di Trieste. (Mi želimo g. Pitteriju najdaljše življenje; a italjanske univerze v Trstu on bržkone ne dočaka. Ur.). Župan je pozval one mestne svetovalce ki so zadovoljni z njegovim predlogom, naj se dvignejo s sedežev. Večina in socijalisti so se dvignili in demonstrativno ploskali. Slovenci so obsedeli. Iz cele izjave, ki jo je prečital župan, je gledala koncepcija dr. Mrakove konfuzi-jologije in mi moramo župana, kateremu ne more nihče odrekati resnosti, le obžalovati, da se pusti zlorabljati za take harleki-nade. Izjava je že sama na sebi bila velika nataknost, ker je poleg običajnih-fraz o ita-Ijanstvu Trsta bila le enostavna proslava italijanske liberalne stranke, a poleg tega je župan zagrešil pri tem še kršenje poslovnika, ker je dal svoj predlog brez dražega na glasovanje, ne da bi bil otvorii o predlogu debato. — Tako je bila Slovencem vzeta možnost, da bi bili zavzeli svoje stališče napram tej famozni izjavi, predlogu, ali kar že hočete, da je to bilo. Gotovo pa je bilo to čisto navodno izzivanje slovenskih obči-narjev in po načinu, kakor je bila sprejeta, žaljenje slovenskih zastopnikov v mestem svetu, in mi se moramo le čuditi, da so se tej, indirektno proti Slovencem naperjeni manifestaciji, pridružili tudi soc jalisti. Potem je dr. P u e c h e r stavil nujni predlog, naj se pozove mestni odbor, da predloži že v prihodnji seji, ki se mora vršiti najkasneje dne 15. maja poročilo o njegovem predlogu, ki ga je stavil v seji mestnega sveta dne 21. dec. 1910 glede minimalne plače za delavce v mestni službi. Mestni svet je takrat dal mestnemu odboru trimesečni rok za stavljenje predlogov, a mestni odbor je sedaj začel še-le poizvedovati. Zato pa ni še-le potreba nikakih poizvedovanj. — Mestni svet naj predlog odbije, ali odobri, a s poizvedovanji se ne pride nikamor. Nujnost tega predloga je bila sprejeta. Dr. M r a c h je proti predlogu, ker mestni odbor in odseki ne morejo dela tako hitro izvršiti. ' Posl. C e r n i u t z pravi, da je to sistem, da se v raznih odsekih zavlačuje vse soci-jalnopolitične predloge. V tem oziru so vsi člani večine, od Mraka-Budinicha, pa do Luccatelli-Brocchija edini. Potem ko sta se Še enkrat medsebojno replicirala dr. Mrach in dr. Puecher, je župan vprašal Puecherja, če vstraja pri tem, da mora priti tozadevno poročilo že na dnevni red prihodnje seje. Ta seja se bo namreč vršila že prihodnji teden. Dr. Puecher pravi, da želi, da pride dotično poročilo na dnevni red. Dr. Rascovich : Še pred volitvami. (Smeh pri večini, protest pri socijalistih. Hrup). Pri glasovanju je predlog padel. Za so glasovali le socijalisti in Slovenci. Potem je bila dovoljena mestnim gasilcem posebna doklada za one dneve, ko so v službi. Ta doklada znaša 60 vinarjev do 1 krone na dan. — Občina je sklenila z erarjem pogodbo glede prevzetja prostora za novo ribje tržišče, ki bo med pomolom Giuseppina in obrežjem, kjer se ustavljajo istrski parniki. Mestni odbor zahteva v ta namen 750.000 K kredita. Dr. W i 1 f a n je vprašal, Če je dotična pogodba z erarjem že sklenjena. Asesor Manzutto je odgovoril, da je pogodba že sklenjena. Dr. W i 1 f a n: Ali je dobila občina primerne garancije glede stabilnosti od države prevzetega stavbišča ? lnžener Manzutto: Občina je prevzela dotično stališče brezpogojno. Ravnatelj tehničnega zavoda Bocas-sini pravi, da se ni treba ničesar bati, ker je temelj stavbišča povsem soliden. Predlog mestnega odbora je bil sprejet. Potem se je prešlo na predlog glede naprave peči za sežiganje smeti v Gornji Kjarboli glasom načrtov in ponudbe tvrdke Herbetz v Kolonji. Eneržijo, ki bi se jo pri tem proizvajalo, bi se porabilo za proizvajanje električne sile. V ta namen je mestni odbor zahteval garancijo, za najmanje proizvajanje 60 kv energije na uro za vsako to-nelato. Tvrdka pa na to zahtevo ni hotela pristati. Mestni tehnični urad je zbog tega predložil, naj se to zahtevo opusti. Dr. Puecher je rekel, da neko garancijo treba zahtevati ter je ojstro napadal tehnični urad, da postopa samovlastno. Ravn. Bocassini je dokazoval, da tvrdka zahtevane garancije ne more sprejeti. Svet. B r a i d o 11 i je mnenja, da neko garancijo treba zahtevati. Gospodje so se prepirali eno uro in pol ali naj se napravi pogodbo brez garancije ali ne in so konečno sklenili, da se ima zahtevati od tvrdke neko pogojno garancijo. Seja je bila zaključena ob 10.40 uri zvečer. Domače vesti. Jubilejno slavje — per kontraband! V sinočnji seji je mestni svet proslavil 50-letnico tržaškega deželnega zbora na ta-le čudni način: Župan je prečital v pol frazer-ski pol burokratični talijanščini dolg govor in ga zaključil, ne da bi se niti oddahnil, s predlogom, da naj mestni svetovalci s tem, da ustanejo, izrazijo, da ž njim soglašajo. Italijanski (liberalni in socijalistični) svetovalci so, očividno že pripravljeni, poskočili pokonci in završili vso to komedijo s kratkim ploskanjem. Slovenski mestni svetovalci so obsedeli. Mogli bi bili z vso upravičenostjo protesto-vati proti županovemu nepravilnemu postopanju: tudi o županovih predlogih, kakor o predlogih postavljenih od kake druge strani, se ima vršiti najprej razprava, predno se o predlogih glasuje. Župan pa je stavil predlog na glasovanje brez razprave. Slovenci bi bili lahko naglasili, da ga ni in da ga ne bo dneva v zgodovini tržaškega deželnega zbora, katerega bi se ta zares smel spominjati z veseljem in s ponosom, dokler ne da Slovencem v tej občini, kar jim gre po naravni in po človeški pravici. Slovenski mestni svetovalci so obsedeli molče in to je bil morda, namesto vsakega glasnega nastopa, najumestneji odgovor na komedijo uprizorjeno tako tihotapski, v tako očitnem strahu, da bi resna in odločna beseda slovenskega zastopnika ne vzela umetno uprizorjenemu slavju še ono malo slovesnosti, kar mu sta mogla dati — županovo kršenje poslovnika in tako lepo disci-plinovano ploskanje italijanskega liberalno-socijalističnega orkestra. „Piccolo" je vse te dni trajno grozno nervozen. Kakor smo že javili, je predvčerajšnjim grmel radi slovenske pridige tržaškega škofa, včeraj pa se je zagnal v slovenske tablice na tukajšnji sodniji, s katerimi se občinstvu prepoveduje pljuvanje in kajenje. Tudi v teh nedolžnih tablicah vidi „Piccolo" nevarnost za tržaško italijanstvo, dasi dobro ve, da ima tržaško deželno sodišče najmanje po polovici posla s Slovenci. Morda pa vendar ne bo „Piccolo" tudi v tem slučaju hotel trditi, da se na to sodišče le tupatam izgublja kak „eventualen" Slovenec, kakor v cerkev sv. Antona starega ?! So pač to veliki gospodje v malih stvareh! Ruski koncert, ko bi imel biti v torek, 25. t. m., je voditeljica Margareta Slav-j a n s k a preložila na 7. majnika. Toliko za zdaj samo v pojasnilo občinstvu. Za III. koncert podružnice „Glasbene Matice" bodo objavljeni danes lepaki in vsporedi, ki naznanjajo, da bo ta koncert v soboto, 2 9. t. m. — Na vsporedu vidimo lepo število zborov, med katerih skladatelji so zastopani Adamič, Gerbič, dr. Krek, dr. Jenko in naš domačin V. Mirk. Od tega slednjega skladatelja bo izvajan prvikrat nov mešani zbor, pod imenom „Majolčica", ki v besedilu in skladbi s par kratkih a markantnih potez ljubko in poetično označa radostna, lahkomiŠljeno-kipeča in filozofična čutstva veselega bratca ob polni in — prazni majolčici. — V prihodnjem tednu bomo v rubriki: „Književnost in umetnost" tega lista na kratko komentirali in pojasnevali posamezne točke, posebno orkestralne, ki so zelo zanimive; saj nosijo njih auktorji imena Smetana, Moussorgsfci in Goldmark, imena velikih in slavnih simfonikov. Za danes priporočamo si. občinstvu, posebno onemu izven Trsta, da se precej početkom drugega tedna pobriga za prostore, dokler si lahko vsak zbere po svoji volji. Prva dva koncerta naše podružnice „Glasb. Matice" sta bila zelo dobro obiskana; zato je pričakovati, da ta lil. letošnji vsestransko zanimivi koncert ob sklepu sezone ravnotako vzbudi veliko zanimanje in provzroči zelo mnogoštevilno udeležbo. SLOVENCI! — Zapomnite si: Izvrševanje volilne pravice je Vaši človeška, narodna in državljanska dolžnost! •• Tffvrfniikmtl Znižane cene I V nedeljo 23. aprila ob 8. z«, osi na beneffino H ANIOlliltlfi TIlAVIMli" " •• laanjllirai! predrtauo s^tt? to tasten »eter kantin. H. Poliča, opereta „IIUrnEVlISlU ZVulHJVI - » V Trsta, dae 22. aprila 1911 »EDINOST«, ftt. 111 Stran III. ' Hubermanov elitni koncert je vspel včeraj najsijajneje. Dvorana „Filarmonico-dramatica" je bila polna elegantnega občinstva. Koncert, ki je pričel z Mozart-ovo ,Sonato", je dosegel v Gounod-Wieniawsky fantaziji svoj vrhunec. Huberman nima samo imenitne tehnike, ampak naravnost triumfalen je v visokih legah, v katerih najlepše izraža svoja čustva in pripravlja občinstvo na ta način do frenetičnega aplavza. Kake mehke glasove da izvablja iz svojih gosli j, je ne-popisljivo; z eno besedo: Huberman je umetnik na svojem instrumentu. Kakor pianist zasluži tudi „Spielmann" vse priznanje. Koncem koncerta je dodal Huberman še en kratek komad, v zahvalo ploskajočemu občinstvu. " P- Avstrijsko društvo za pomorsko ribarstvo bo imelo dne 30. t. m. ob 11. uri predpoludne v mali borzni palači 23. občni zbor. Trgovcem z jestvinami f V nedeljo dne 23. t. m. ob 10. uri predp. se bo vršilo v prostorih „Trg. izobr. društva*, ulica S. Francesco št 2, zelo važno posvetovanje, tičoče se naše stroke. Potrebno je, da vsak posamezni zna, o čim se bode razpravljalo, tembolj, ker gre se za korist vsakega trgovca. Radi tega prosimo, da se prav zanesljvo vsi vdeležite. K novemu ljubljanskemu občinskemu volilnemu redu. V naš včerajšni člančič pod zgornjim naslovom se je vrinila pomota ter morata četrti in peti stavek v zadnji koloni glasiti pravilno: V liberalni stranki so n. pr. izvoljeni kandidatje, ki so na volilni listi napisani pod št. 1 do vštete 10. A kakor namestniki so izvoljeni zadnjih 5 iz liste kandidatov za svetovalce in prvih 5 iz liste namestnikov. - • Izlet ki ga je priredilo kolesarsko društvo „Balkan", dne 17. t. m. se vršil v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost udeležencev. Udeležilo se je izleta 12 članov. Reditelja in člani so se ravnali strogo po društvenih pravilih. Proga je bila Trst-Op-čina-Repentabor-Dutovlje-Tomaj-Avber; nazaj Sežana-Trst. Poletni vozni red 1911 v področju c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu. A. Proga Jesenice-Trst c. kr. d. ž. Vlak št. 1 je malenkostno spremenjen in pride 5 minut prej v Trst c. kr. d. ž. (ob 11. uri 10 min. dopoldne). Vlak št. 2, ki je skoro nespremenjen, pride 2 minuti prej na Jesenice (ob 9. uri 39 min. zvečer). Istotako sta vlaka št 501 In 502 nebistveno spremenjena (Vlak št. 501 pride ob 8. uri 50 min. zjutraj v Trst c. kr. d. ž., 502 gre 5 minut kasneje od tam t. j: ob 9. uri). Podnevni brzovlaki bodo vozili od 1. maja deljeni po voznem redu. Vlaka štev. 507 in 508 opravljata službo v relaciji Dunaj j. k. in Berolin — čez phyrnsko železnico — Trst, vlaka št. 707 in 708 pa v relaciji Berolin-Monakovo-Trst čez tursko železnico. Vlak št. 507 je nov brzovlak in odhaja iz Jesenic ob 4. uri 9 minut popoludne ter prihaja v Trst c. kr. d. ž. ob 7. uri 14 minut zvečer. Vlak št. 508 je tudi nov ter odhaja iz Trsta c. kr. d. ž. ob 8. uri 20 minut zjutraj in prihaja na Jesenice ob 11. uri 47 minut dopoludne. Ta dva brzovlaka imata postanek le v postajah Bled, Bistrica-Bohinjsko-Jezero in Gorica d. k. v svrho vstopanja ozir. izstopanja potnikov. Vlak št 707 ima lego v lanskem poletju od 1. julija vozečega vlaka št. 707 in prihaja 3 minute prej t. j. ob 8. uri 12 minut zvečer v Trst, c. kr. d. ž. Vlak 708 vozi kakor v lanskem poletju. Vlaka št. 11 in 12 sta le malenkostno izpremenjena. Vlak št. 13 odhaja 5 minut preje. Vlak št. 14 je za 10 minut prej vstavljen. Vlak št. 15 je skoro nespremenjen. Vlak št. 16 je moral oditi 4 minute prej iz Trsta c. kr. d. ž. in biti nekoliko spremenjen. Vlaki št 17, 18 in 20 so nespremenjeni. Vlak št. 41 se je moral za 4 minute pospešiti in ima bistveno spremenjen vozni red. Premembe vlakov 42 in 43 so brezpomembne. Vlak št. 46 je zapoznjen za 14 minut. Nedeljska in prazniška vlaka št. 44 in 45 sta nebistveno spremenjena. Vlaka št. 25 in 48 vozita kakor v lanskem poletju od 1. julija do 30. septembra na progi Jesenice-Bled. (Pride še.) Tržaška mala kronika. \ *? Slabi gostje. Predsinočnjem sta v gostilni „Ali' aurora* mornar Ivan Zigon, star 21 let in njegov prijatelj Rajmund Lupieri, popivala in jedla,, da je bilo veselje. Račun je znašal skupaj nad 6 K. Ko pa je prišel trenotek plačila, sta čedna tovariša proglasila svojo insolventnost Natakar je poklical redarja, ki jima je velel, naj plačata svoj dolg. Onadva pa sta arogantno odgovorila in planila s pestmi proti redaiju. S silo so ju odgnali v zapor. Dva premetena Arabca. Ob prihodu parnika „Gisela" iz Kalkute sta bila aretirana dva Arabca, Ali Ahmed in Jajma lsak, prvi 19, drugi 17 let star, dninarja iz Adena. V Adenu sta se oba vtihotapila na parnik in tako potovala sem zastonj. S tem je bil Lloyd osleparjen za voznino 75 frankov v zlatu in za panatiko. Rekla sta, da sta hotela iti v Draždane in se tam priključiti karavani Somalijev, Id bo tam nastopala. Koledar in vreme. — Danes : Bruno, sp. — Jutri: l.povelikonočna (bela) nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 23.5* Cels. — Vreme včeraj: Jasno, veter, vroče. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spremenjena. Vetrovi od severovztoka. Društvene vesti. Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri vaja za mešani zbor. Prosim pa točne in polno-številne udeležbe. Pevovodja. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Prošek Kontovelj in Zgonilc imata ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 23. aprila t. 1. ob 1. uri popoludne v dvorani »Gospodarskega društva" na Prošeku. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" naznanja, da priredi letos dne 2 5. junija svojo II. Jugoslovansko dirko za prvenstvo 1911; proga je določena: Trst-Lokve-Vreme gostilna Marko vec—Št. Peter-Postojna -Razdrto- Senožeče- Sežana-Opčine-Trst km pribl. 120. Slavnost se bo vršila v dveh delih in sicer bo zjutraj dirka, popoludne ljudska slavnost. Natančni vspored objavimo pravočasno. To naj blagovole uva-ževati ostala narodna društva. Občni zbor „Delavskega podpornega društva" se bo vršil jutri v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Člane se tem potom opozarja, da se volitev prične danes v soboto dne 22. t. m. popoludne ob 5. uri ter da traja do 7. ure zvečer. Nar. del. organizacija Izobražezalni odsek NDO. naznanja, da bo predaval danes g. Ivan Zoreč o pesniku Simonu Gregorčiču. Predavanje se bo vršilo v dvorani NDO. Via Lavatojo št. 1. Začetek točno ob 8. uri zvečer, vstopnina 10 stotink. Nadejati se je, da bodo cenjeni čitatelji znali uvaževatl to predavanje o enem najboljših naših pesnikov ter da se ga udeleže v obilnem številu. V nedeljo, dne 23. t. m. sklicuje skupina slovenskega ženstva NDO. društven sestanek v prostorih NDO. ulica Lavatoio št. 1. Vabljene so vse slovenske ženske, da se tega sestanka vdeleže. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Podružnica NDO. v Skednju sklicuje za dre vi ob 8. uri v prostorih „ Gospodarskega društva" društven sestanek. Napro-šeni so vsi člani, da se odzovejo temu vabilu ozirom na važnost dnevnega reda. Podružnica NDO v Gorici, sklicuje za nedeljo dne 22. t. m. izredni občni zbor. Vabljeni so tovariši delavci iz mesta in okolice da se ga v polnem številu udeleže. Naše gledališče. Za nedeljsko benefično predstavo v korist pevskega zbora in na časten večer gled. kapelnika g. Poliča je naštudi-rala gledališka godba iz Parmine operete „Amaconke" dve godbeni točki „Angel-lus" in „kazaški ples", ki jih bo godba igrala kakor navržek med prvim in drugim dejanjem benefične prestave komične opere KORNEVILSKI ZVONOVI. Obeta se nam torej za to nedeljo posebno lepa in zanimiva predstava. Pevski zbor in kapelnik g. Polič zaslužita v najpopolnejši meri, da nedeljsko predstavo, ko se poslove od nas za to sezono, posetimo v največem Številu, izlasti še zato, ker vemo, da nam hočejo tudi v bodoči sezoni zvesto in neumorno pomagati na delu za napredek našega gledališča. • * * niče. Vratarica „Nar. doma« prodaja vstop- * * * Nocoj imajo igralci in igralke ^Dramat. društva v Trstu" redno vajo. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v soboto od 9.—11. predp. Mehanična klop s kleščami, medene cevi, steklen klobuk za plin, Števci za vodo, šivalni stroj Singer, mizica, omara s 4 predali, divan-postelja z galerijo, kredenčna omara s sivim mramorjem, naslonjači, regu-latorična ura, stolice iz ponarejenega usnja, slike, trumeaux z ogledalom, chiffoniers, nočne omarice, toilette, stojalo, obešalo z ogledalom, gramofon, umivalnik z mramorjem in ogledalom za 2 osebi, knjiga .Ženska", hišni zdravnik. Veliko Izbera močnih mi, 1 srajc Itd. za delavce.«. 1 11' Artisiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone + Potrtim srcem naznanjamo, da je včeraj opoludne v 67. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni umrl naš nepozabni Albert pl. Schlolzhoffen Pogreb bode jutri v nedeljo ob 9. uri predpoludne iz hiše žalosti v Zgornji Kjar-boli št. 8. TRST, dne 22. aprila 1911. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Pralni ekstrakt „Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za bčlenje perila. Najbolj« in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašak j« zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami! Vne-gioskop ,£dria< - v Škednju ■ ■ V soboto 22. in nedeljo 23. t. m. 1) Dvoboj Renaud-Longchamps v Parizu. - 2) Grozovita družba odrezane roke, nova senzacionalna drama. - 3) Kalin in njegov kloduk, za smeh. V ponedeljek 24. aprila nov program. 99 Slavija Lj^r MiMijti i : Gostilničarja: se išče za „Narodni domu v Buzetu Informacije pri podpisanem društvu. Potrošno obrtno gospodar, društvo v Buzetu. Hans Scheidle = zobotehuik = zobotehpSl Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9 -1 in od 3—6. Trst. Pi»zza C. G«»!ni št. 5. II. ¥ r IG vzoj. zttuorov. banko o Pragi Rezervni fondi K 48,812.797—. Izplačane odškodnine in k pitalije Kron 109,356.860 — Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNAR, ul. Casermn 12,1. TELEFON št. 21-47. Prodajalna jestvm in koloni-Jalnega blaga Ulderico Basso Trst, al. Set te Foatane 42. Blago vedno sveže in oene zmerne. Mstropno hiša nad ulico Rosetti, z vrtom pred in dvoriščem z vodnjakom zadej hiše in najkrasnejim razgledom na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo stran, kakor nalašč za one, ^ ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir dežele — je na prodaj ali pa se odda v najem. — Povprašati je v uredništvu „Edinosti" ulica Giorgio Galatti 20, II. nadstropje - levo. TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM tJO SE TSiKOTRHTNA = DELA IH POPRAVE == PO HIZKZH CBffAH. •.• :: Delo dobro In zajamčeno. :: Telet 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. II I je Silino Borbes Tr*t, ulica Caserma štev. 6, Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, spodnje hlače, platno, bombaževino in različae druge drobnarije. Vee to po najnižjih oen&h. Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST = V soboto 22 , nedeljo 23. in pondeljek 24.: iz 1. Pathe Journal, tedensko glasilo. - 2. Velik požar v Moskvi, resnično po naravi. - 3. Mlečna sestra, drama. 4. Prostorno sprehajališče, za smeh. NB. V torek nov program. NB. V torek nov program. Na obroke! >u««fakture & koifckcije Na obroke!TI GASPARI & o - TRST alleft Barriera TMebii 14, It. «., vrata 12. Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, platno snfcno, neprem. plašči za gospe te gospode, dežniki, solnčniki itd. Stran IV. »EDINOST« St. lil V Trstu, dneu22. aprila 1911. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. FENICE. Danes ob 3 30 pop. otroška predstava „Pogumni krojaček". Zvečer ob 8-15 „Punčka". EDEN. Varietetna predstava. DAROVI. — Dalje so darovali za Ciiil-Metodov ples: g. I. Grgurina, Frančići Istra K 12, g. Marko Vuškovič tu K 10, g. Petar Marinzel Zamet K 4, g. Vinc. Škof Trst K 2, g. Fran Suša II. Bistrica K 6, g. Alojzij Močnik Dunaj K 4, g. dr. Ant. Ferri Split K 2, družina Fandolič Kobarid K 6, g. Peter Ipa-vic Sveto K 3, g. N. Stritar Dunaj K 10, g. Persich Lovrana K 5, g. I. Stanger Vo-losko K 5, g. A. I. Mardešić Komiža K 2, g. dr. Smodlaka Spljet K 10, g. Ivo Pečarić Komiža K 4, g. Save Miljanović Dubrovnik K 10, g. Pežek GDrenja Braniča K 6, g. Diodato Tripcovich Trst K 20, g. Paolo Tripcovich Trst K 20, g. dr. Mato Harlovic Metković K 10, g. Štefan Gombač Trst K 6, g. dr. Makso Obersnel tu K 6, g. Štefan Stanič Trst K 6, g, Stiepan Vužetić Trst K 2, g. Korenčan Trst K 8. Vesti iz Goriške. x Poljski pridelki kažejo na Goriškem splošno dobro. Trta je nekaj zaostala, sedaj se dobro razvija in pričakuje se dobrega zaroda. Tudi sadje kaže dobro. Vrtnine se prinaša na trg še malo in zato je draga. Prve šparglje so prodajali za praznike po 4 K kg. Letos je na drevju ogromna množina hroščev, ki bodo delali veliko škodo. Kmetovalci s skrbjo gledajo na svoje pridelke; če bo takšna letina kakor je bila lani, bo kmetu gorje. x Volilno gibanje na Goriškem. Na-rodna-napredna stranka je stopila v dogovore s krajnimi odbori po občinah in z zaupniki, da se določijo kandidatje za drž. zbor. Komisija za osebno dohodarino. — C. k. finančno ravnateljstvo naznanja, da se je na podlagi izida zadnjih volitev in imenovanj glede komisij za osebno dohodarino za Gradiško in Tržič sestavil imenik članov in njih namestnikov, ter da se ta imenik javno razobesi od 25. aprila 1911 dalje skozi 14 dnij, na c. kr. okrajnih glavarstvih v Gradiški in v Tržiču ter v c. kr. davčnih in občinskih uradih dotičnih cenilnih okrajev. Iz Divače. Tukajšnji mladeniči prirede jutri v nedeljo dne 23. t. m. ples na glavnem trgu. V Koprivi na Krasu prirede mladeniči dne 30. aprila spomladanji ples pred znano gostilno Zegovo. Vesti iz Istre. Hitrost pošte. Prejeli smo: Dne 13. t. m. bil je oddan zabojček na pošto v Trstu, prispel pa je v Buzet, kamor je bil naslovljen, oziroma bil je stranki oddan dne 16. t. m., to je po štirih dnevih. Pri tem treba znati, da iz Trsta v Pulo in medpostaje, torej tudi v Buzet, vozi vlak trikrat na dan in poštni voz do postaje dvakrat na dan. V kijubu temu pa poštne razmere vladajo kakor v sredni Sibirije. Da imajo poštni uradniki za praznike dosti več dela, to radi verujemo skrbijo; pa naj predpostavljanj, da pridodajo tudi potrebnega in zmožnega osobja, kajti ob razmerah, kakor so sedaj, se ne more poštna služba točno vršiti ravno tedaj, ko se jo najbolj potrebuje — in se ljudstvo ne more zanašati na to podjetje. Iz Pazina. Ko so pazinski Italijani izvedeli, da ima nastopiti pri letošnjem vstajenju prvič mlada hrvatska godba v javnosti, polastila se jih je mrzlična razburjenost in skušali so javni nastop naše, iz 25 oseb sestavljene godbe preprečiti z vsemi sredstvi. — Pri vsej stvari pa je bilo najbolj žalostno dejstvo, da bi bili kmalu pregovorili okrajnega glavarja, da zabrani naši godbi obhod do crkve po glavni ulici. 5e-le, ko se mu je povedalo z vso odločnostjo, da je Pazin po večini hrvatsko mesto, ki je imelo pri zadnjem ljudskem štetju 1700 Hrvatov in le 1100 Italijanov, je opustil svojo prejšnjo nakano. Ne samo narodna mržnja, ampak tudi zavist njihova je vzrok italijanski razburje- nosti. Imajo namreč godbo, ki obstoja že mnogo et, ali si ne upa nastopiti javno, mejtem ko je hrvatska godba, sestoječa največ iz kmetskih sinov, v 6 mesecih obstanka nepričakovano hitro napredovala. Italijani niso hoteil videti v hrvatski godbi kulturnega, ampak iskali so v njej politično in agitacijsko sredstvo. Žato so jo že v početku njenega obstanka poskušali razgnati in onemogočiti. — Hoteli so uplivati s pritiskom na njene člane, da se odpovedo sodelovanju in celo sedaj, po takem moralnem napredku, je najti ljudi, ki bi hoteli z avtoriteto predpostavljenega uradnika perhorescirati godbine ude. Omeniti hočem le en drastičen slučaj, ko je namreč okrajni gozdni komisar Linz (zagrižen Italijan) „svetoval" slugi c. kr. glavarstva, naj pusti hrvatsko godbo, ker da ga drugače Italijani napadejo. In res je dotični sluga prejel nekoliko grozilnih pisem od ita- j lijanske strani. — Brez komentarja naj ostane ta epizoda. Na velikonoč ob 6. uri zjutraj se je udeležila hrvatska godba vstajenja. Ves hrvatski Pazin je bil po koncu, da vidi prvi javni nastop svoje miljenke, in navdušuje pri godbi sodelujoče mladine za nadaljno vstraj-no kulturno delo. Tudi Italijane je vzdramila naša godba. Privabila jih je na ulico, kjer so jo pozdravljali z žvižganjem in tulenjem pod vodstvom trgovca Fedela Camusa, ki si Čepi svoje žepe z denarjem našega kmeta. Fiziogno-mični kontrast brez primera opažamo teh dni na licih naših Italijanov, ki je značilen za vse istersko italijanstvo : z farizejskim, sladkim in mamljivim nasmehom vabi našega kmeta-siromaka v svojo prodajalno; ko mu je pa vsilil svoje blago in ko naš kmet; — zavedajoč se svojih narodnih pravic — zahteva, da mora njegov sin svobodno svirati v hrvatskem Pazinu, tuše oni farizejski obraz diabolsko nakremžuje: „Mi son padron qui". Od žuljev hrvatskega kmeta so obogateli pazinski Italijani, izra-bivši do skrajnosti njegovo lahkomiselnost, tako, da so oni danes najpremožnejŠi med svojimi istrskimi sonarodnjaki. Ostane-li ta draga šola brez vspeha pri našem kmetu za bodočnost ? :: Restaurant Wurschinger :: Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne. Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement —— s Dopustom 20% [H! HALI 06LASIEES MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. iilin 1 dvemi kolesi, mttor n. bon s ln i. milil v delovanju, v dobrem stanju, ae proda po nizal oeal. VmIot pove Edinost pod Mlin ic. 671. 671 Od ikovana babica se priporoča. 67 i flHHSft cA krasno letno stanovanje 2 sobi, 1 UUllu bo kabinet, kuhinia, veranda teraso in druge pritikline od junija do oktobra. Obrniti se: Vila Tranner v Mirani aru. 693 IČPO C O perfektna šivilja za damske obleke za |ol#D OD nefcai dni na dom. Pismene ponudbe na naslov Gospa Fischer - Koper. 689 11 normo vajenca v trgovini jestvin sprejmem UbUlIUd, tfakoj. Naslov pove Edinoat. 692 I Qn9 meblovana soba za eno ali 2 oaebi v novi Lt7|JCt hiši se odda takoj v najem. Ulica Maio-ica 10, IV. nad-itr. 694 M fotograf Je Anton Jerklt Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Kupim zemljišče suhem in Bolnčnatem kraju v Ajdovščini ali Vipavi pri tekoči vodi. Ponudbe s ceno poslati: Herman Kollarsichf Caflfe Corso, Trat. 679 M c . < 5 S S § ® - <» g j™ o Kinematograf „Excelsior" MMM3POCM BARKOVLJE. V nedeljo dne 23. aprila 1911 se predstavlja: Mojzesovo življenje, kolosalni film iz svetopisemske zgodovine, razdeljen v 5 serij, 55 delov in 358 slik v dolgosti 1500 met. Predstava traja 1 l/a uro. NB. I. predstava se vrši oU 41/*, II. ob 6, zadnja ob VU. i -» O O ZA2 2. S- H „ 2 O S 2. t! »g g S? 50^ * P 5C ZALOGA DALMATINSKEGA VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 /ClkO Zanimiv, Zabaven In pOUČen LIST S ===== SLIKAMI je Filip Ivanižević - Trat ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. Prodaja na drobno in na debelo. -GOSTILNE: . Ali'Adria", ulica Nuova Št. 11 in .Ai fratelli dal mati, ulica Zudecche št. 3, v katerih toči svoja vina L vrste. Jlusfrov. tednik ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot. ..... Zahtevajte ga povsod t — Naročite ga in tnserirajte v njem l Naslov: ILUSTROVANI TEDNIK; LJUBLJANA. .*:—:: 366 ENRICO ZER0UENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. Glovannl 2 (Nasorotl Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in izpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško ■ Dobro blago, perilo po meri. Cene zmerne. D^hie I mhio v Trstu' uL 8- M8«"«0 Bt- no Uto LJUUIt priporoča vsem Sloven cem, Srbom in Hrvatom, kakor tudi Sokolom in oatalim narodnim društvom svojo tovarno umetalnih ognjev in jamči za točno poslužbo. 696 Qnh-"" y Wižini pošte, pripravna za uradnike, je OUUfl oddati. — Poizvedbe v uredništvu. Albanija in Albanci. SžS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 Kupujte ,Nar. kolek'! Kupujte vsi obleke samo v slov. trgovini X. Dobansehek Trst - ul. Giosue Card&acci II - Trst vogal ulice Torre Bianca 45 dobro poznani kot najceneji v mestu. Za sedanjo spomladansko - letno sezono dospela je velika izbira gotovih oblek za moške in dečke. Obleke ar a moške od kron 14—60. Nadalje velikaga zalojOTV^CV, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd. Izgofavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga. - 2000 vzorcev moškega blaga. m m vrm Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefou ■402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev _ pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ^ voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belozlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence Iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala FSE MRTVAŠKE PREDMETE. -- Cene k godne. Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV PETER KERSIĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c- kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Kersić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in n^jsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. IĆevljarniea „Alla Sartorella", Trst I VIA lAf—» ViUCBII *T. ia giiFlMI OATTI) —___ Velika izbera vsakovrstnflt čevljev 77 moške, ženske in otroke. — Blago vrstno in cene zmerne. v za I r