•	1 SlLMl
■■P'"	■	■	PRIMORSKI DNEV
JBr' ■ mSgms	jSk A	tsSS	mc,Ja
.*mJBm ■ Im	dnevnik pa 2<
/'nunorsm
^ ■ \ |.: ■^ \ ' • .' .-"v ? ; .4*1
Št. 30 (16.067) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 ch 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-m pi ^iji,.do 7. maje 1945 pa v o«/-.--p /. •rc'.. - •: je izšla zadnja številka. Di'	v; • ' 'Skl DNEVNIK V za-
r-MJO
75O0J
i	J. J481/533382
.J2//31190_______________
,HMA PLAČANA VOOIOVN
abbonamento postale 45%
' ,16996662^6-FiatedTriaste
Spedizlone In at Art2,conma2Qt),l
ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 1998
V	odnosih med državama imajo vCasih tudi majhna dejanja precejšen simbolni pomen. Tak simbolni pomen ima napoved italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija, da Italija namerava začeti tipati sredstva s fiduciarnega računa v luksemburški banki, na katerega je Slovenija nakazovala odškodnino za premoženje istrskih optantov.
Za to odškodnino sta se Italija in Jugoslavija dogovorili v okviru rimskega sporazuma, Slovenija pa je skupaj s Hrvaško kot naslednica Jugoslavije plačevala obveznosti, ki jih je sprejela razpadla federacija.
Italija dolgo Časa ni hotela teh sredstev, ker je ocenjevala da niso zadostno povračilo za optante. S tem je ostajalo vprašanje nobrin istrskih beguncev odprto in je dolga leta zastrupljalo odnose med Rimom in Ljubljano (veliko manj je vplivalo na odnose med Rimom in Zagrebom, Čeprav najveeji del optantov prihaja iz hrvaškega dela Istre).
Dejstvo, da državi začenjata reševati ta problem, ki je del dediščine obremenjujoče preteklosti, je dokaz, da so odnosi dobri in volja po njihovi krepitvi iskrena, predvsem Pa, da se voditelji obeh držav želijo osvoboditi spon preteklosti in se zaz-teti v sedanjost in prihodnost.
V	odnosih med Slovenijo in Italijo je bilo pogosto veliko lepih besed, katerim je - tudi zaradi birokratskih zapletljajev - sledilo nekoliko manj konkretnih dejstev. In zelo verjetno bo tudi v prihodnje še Prišlo do težav in proble-teov, ko interesi obeh nrzav ne bodo povsem nslašeni. Vendar ovire ne bodo nepremostljive, Ce bo prevladala želja po dobrih ndnosih, Id naj prispevajo teni k stabilizaciji širšega nbmoeja, na katerem so napetosti še velike.
Previdnost je v ocenje-v.anju napredkov v sloven-s.-italijanskih odnosih nujna, saj se je že večkrat zgodilo, da so dobrim obe-°m sledila tudi huda razočaranja zlasti zaradi pri-nskov in vpliva italijanske acionalisticne desnice na ronske vladne kroge. Toda v zadnjih dveh letih se je arsikaj premaknilo z Jtetve točke, marsikaj je . teSeno ali pozivitno na-.. jeno in včerajšnja Bijeva napoved nakazuje ožnost po preseganju de-mscme preteklosti. Tudi tedi tega Čudi globoka nezaupljiv0^ s katero so ateri slovenski mediji enjevali Dinijev obisk.
LJUBLJANA / NAPOVED MINISTRA DINIJA PO POGOVORIH S SLOVENSKIMI VODITELJI_
Italija bo črpata s fiduciarnega računa in rešila problem optantov
Reforma italijanskega šolskega sistema ne sme negativno vplivati na manjšinsko šolstvo
LJUBLJANA - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je včeraj v Ljubljani napovedal, da namerava Italija zaCeti Črpati sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na fidudami račun pri luksemburški banki Dresdner Bank.
Vodja slovenske diplomadje Boris Frlec je ocenil, da je to pomemben premik v italijanskem stališču in da Italija končno sprejema Osimske sporazume in Rimski sporazum.
Frlec in Dini sta soglašala, da ita-
lijanska šolska reforma ne sme imeti negativnega vpliva na sistem manjšinskega šolstva. O tej temi se bosta pred sprejetjem reforme srečala ministra za šolstvo obeh držav.
Na 3. strani
TRAGEDIJA / AMERIŠKI VOJAKI NE ODGOVARJAJO NA VPRAŠANJA
Prelet samo 150 m visoko
TRENTO - Ameriško vojaško letalo, ki je povzročilo nesrečo na žičnid pri kraju Ca-valese, v kateri je pri padcu kabine umrlo 20 ljudi, je letelo na višini le 150 metrov, medtem ko bi moralo po letalskem planu leteti najmanj na višini 1100 metrov. Javni tožilec iz Trenta si je včeraj v Avianu ogledal zaplenjeno letalo in zaslišal štiričlansko posadko. Ameriški piloti pa niso hoteli odgovoriti na njegova vprašanja. Proti njim so že uvedli preiskavo zaradi večkratnega nenamernega umora. V nesred je umrlo 7 Nemcev, 5 Belgijcev, trije Italijani, dva Poljaka, dva Avstrijca in en Ni-
zozemec.
Na 2. strani
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Po usmrtitvi Karle Tucker in nesreči pri Cavaleseju
Prejšnjo noč sem še sedel pred televizorjem, ko so iz Teksasa v živo prenašali srhljivo reakcijo množice, ki se je zbrala pred zaporom v Huntsvillu, mestu, Id je zaslovelo kot svetovna prestolnica smrtne kazni, in je navdušeno vzklikala in ploskala ob vesti, da so usmrtili Karlo Tucker.
Nekaj Časa prej je satelitska televizija CNN po svoji globalni mreži vsemu svetu sporočila, da se je ameriškemu vojaškemu letalu v Italiji pripetil »bizarni incident«: reaktivec je presekal kabel žičnice, a posadki je kljub temu uspelo sreCno pristati.
Potomci skrajnih puritancev so se veselili, ker so po logiki Stare zaveze “zob za zob” usmrtili morilko, potomci kavbojev so bili za-
Sergu Premku
dovoljni, da so njihovi fantje sreCno prispeli do svoje postojanke, ne-glede na to, koliko okostnjakov so pustih za seboj.
■ Tudi to je Amerika.
Ko sem se pred Časom peljal iz Phoenbca proti Grand Canyonu, so me začudila imena nekaterih avto-cestih izhodov: križišče Pri konjskih tatovih, Pri obešenem možu, Pri pobeglem Indijancu. VCasih pozabljamo, da je bil dobršen del Združenih držav primitiven in divji Se v prvih desetletjih tega stoletja, in da nekaj generacij ni dovolj, da se obogateh priseljenci z vseh strani sveta spremenijo v kultivirano in etično družbo. Velikokrat podcenjujemo tudi dejstvo, da sta ameriški liberizem in individualizem res omogočila izredne

gospodarske in tehnološke dosežke, obenem pa sta osiromašila socialni Cutin odnos do sočloveka.
ZDA so danes edina svetovna velesila in so zato Se bolj razvidna njena protislovja. Tudi evropska stvarnost kaže svoja protislovja. Evropa Sele stopica na poti združevanja, je gospodarsko in tehnološko nedvomno Šibkejša in je povsem nemočno preživela genocidno vojno na Balkanu, v primerjavi s katero je smrtna obsodba v Teksasu pravzaprav malenkost Vendar mi je gledanje ameriških poročil prejšnjo noC utrdilo prepričanje v vrednote starih evropskih civilizacij in v sodobna razmišljanja o ustvarjanju človeka vredne celine, ki jih kljub vsemu gojimo na naši strani Atlantskega oceana.
Proračunska razprava v teku
TRST - V proračunsko razpravo, ki se te dni nadaljuje v tržaškem občinskem svetu, sta sinoči posegla tudi slovenska svetovalca Igor Can-ciani (SKP) in Peter MoCnik (SSk-Oljka). Can-ciani je priznal Illyjevi upravi, da je marsikaj naredila na področju kulture sožitja, od nje pa sedaj pričakuje več poguma zlasti na področju javnega priznanja slovenščine. MoCnik pa je med drugim redlagal, naj uprava vključi v triletni razvojni naCrt sredstva za slovenski šolski center na Katinari.
Na 5. strani
Tri Hlavatvjeve razstave v eni
Kar v treh openskih dvoranah bodo danes odprli razstavo akvarelov, perorisb in karikatur umetnika Roberta Hlavatyja ob 100-letnici njegovega rojstva. Njegova dela bodo na ogled v Župnijski dvorani Andreja Cinka, v Domu Brdi-na in v dvorani Zadružne kraške banke. Razstavo prireja Z SKD ob sodelovanju Župnije sv. Jerneja, krožka Ob PeCini-La Rupe in SKD Tabor.
Na 6. strani
V Gorici slikovit lov na roparja
GORICA - Dva oborožena in zamaskirana roparja sta včeraj popoldne oropala poslovalnico banke NKBM v Novi Gorici. Pred policijo sta s plenom zbežala peš čez Kostanjevico in se zatekla čez mejo. Policija je v Gorici takoj sprožila obsežno zasledovalno akcijo, ki pa do večera ni obrodila sadov. Prepričani so, da se roparja skrivata v Gorici v pričakovanju, da policijski pritisk nekoliko popusti.
Na 10. strani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA
DAN SLOVENSKE KULTURE
TRST, jutri, 6. februarja 1998, ob 20.30 v Kulturnem domu GORICA, 8. februarja 1998, ob 17. uri v Kulturnem domu
Nastopajo:
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus,
Mešani pevski zbor Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina
Govornika:_______ .	______ jgl
Miroslav Košuta (Trst), Jurij Paljk (Gorica)
TRAGEDIJA NA ŽIČNICI / PREMIER PRODI: "NI ŠLO ZA NIZKI PRELET; PAČ PA ZA PRELET IZVEN VSAKE NORME IN PRAVIL"
Letalo, ki je povzročilo nesrečo, je letelo le 150 metrov visoko
TRENTO, AVIANO -Ameriško vojaško letalo EA-6B Prowler, ki je v torek povzročilo strahotno tragedijo pri kraju Cavale-se, je letelo le 150 metrov visoko, medtem ko bi moralo po letalskem planu leteti na višini najmanj 1.100 metrov. To so prvi izsledki preiskave o nesreči na žičnici, ki pelje na vrh Cermi-sa v Dolomitih, v kateri je pri padcu kabine umrlo 20 ljudi. Med njimi je bil tudi en otrok. Letalo je med morilsko nizkim preletom presekalo kabel žičnice, zaradi česar je kabina z 19 potniki in operaterjem strmoglavila v globino. V nesreči je umrlo sedem nemških državljanov, pet Belgijcev, trije Italijani, dva Poljaka, dva Avstrijca in en Nizozemec.
Ameriško letalo je odletelo iz ameriškega oporišča pri Avianu ob 14.36 na operacijo imenovano Easy 1. Ob 15.05 se je radijska zveza z oporiščem prekinila. Ob 15.12 so seizmološke naprave pri Cavale-seju zabeležile tresk kabine na tla, tri minute kasneje pa je pilot sprožil alarm in najavil vrnitev na oporišče. Ob 15.26 se je letalo vrnilo v Aviano. Pilota in preostala dva člana posadke sploh niso vedeb, kaj se je zgodilo.
Javni tožilec iz Trenta Francantonio Granero je odredil zaplembo inkriminiranega letala, ki ga sedaj karabinjerji stražijo v enem od hangarjev ameriškega oporišča. Včeraj si ga je tudi ogledal in zashšal pilota ter ostale člane posadke. Med štiriurnim zaslišanjem pa ameriški vojaki niso hoteti odgovoriti na praktično nobeno vprašanje. Proti njim so že
V Cavalese je prišel včeraj dopoldne tudi predsednik vlade Romano Prodi (AP)
uvedli preiskavo zaradi večkratnega nenamernega umora.
Granero je izjavil, da bi morali po normah Nato pakta preiskavo voditi organi države, lastnice letala, to je Združenih držav. Ker pa so biti v nesreči soudeleženi tudi italijanski državljani, naj bi bili za preiskavo pristojni obe državi. V večernih urah je medtem že prispela v Aviano skupina strokovnjakov ameriške mornarice, da bi sodelovala pri ugotavljanju vzrokov tragedije.
Kraj nesreče si je včeraj ogledal predsednik vlade Romano Prodi, ki je napovedal, da namerava vlada razčistiti vse aspekte nesreče, da bi se kaj podobnega več ne ponovilo. Potrdil je, da bodo italijanski preiskovalci sodelovali pri preiskavi, da bi ugotovili, zakaj je do nesreče prišlo,
in kdo je zanjo kriv. Dodal je, da si je ameriška vlada prevzela odgovornost za tragedijo in da bo izplačala sorodnikom nedolžnih žrtev odškodnino. Premier Prodi, ki sta ga spremljala obrambni minister Benia-mino Andreatta in pravosodni minister Giovanni Maria Flick, je izrazil tudi mnenje, da ni šlo za nizki prelet, pač pa za prelet »izven vsakih norm in pravil«.
Medtem se v Cavaleseju in v Trentu niso polegle polemike o nizkih preletih ameriških vojaških letal po tamkajšnjem območju. Eden od očividcev je izjavil, da je v torek ob 15. uri videl ameriško letalo, ki je letelo nad avtoceszo za Bre-ner na višini le kakih 50 ati 60 metrov. Morda gre prav za letalo, ki je le nekaj minut kasneje povzročilo tragedijo.
V Cavaleseju se tudi sprašujejo, kako bo strahovita nesreča vplivala na turistično podobo kraja, saj si je komaj opomogel od podobne nesreče na žičnici, ki je pred 22 leti zahtevala 42 smrtnih žrtev. Tudi takrat je strmoglavila kabina s smučarji.
Včeraj je bil na območju Dolomitov lep sončni dan. V bližnjih smučarskih letoviščih se je trlo turistov, smučarji so se brezskrbno spuščali po belih smučinah, kot da bi se nič ne dogodilo. Le iz Cavaleseja je malo po poldnevu tiho odpotovala kolona vozil s posmrtnimi ostanki ponesrečenih. Namenjena je bila v Trento, kjer bodo zdravniki sodne medicine izvedli obdukcijo trupel. Sele nato jih bodo lahko svojci ponesli na zadnjo pot proti domačim krajem širom po Evropi.
Ostre reakcije politikov v Italiji, umirjene na sedežu Nato pakta
RIM - Tragedija na Dolomitih je - po pričakovanjih - včeraj sprožila val reakcij v italijanskem političnem svetu. Najostreje so se oglasili predstavniki Stranke komunistične prenove. Predsednik stranke Armando Cossutta je izjavil, da ZDA in Nato ne bi smela uporabiti italijanskih oporišč za »vojaške avanture«, poslanca SKP Maria Celeste Nardini in Giovanni Russo Spena pa sta vložila zakonski predlog, ki predvideva, da bi morali tuji vojaki odgovarjati italijanskim zakonom.
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je med obiskom v Sloveniji komentiral, da žeti SKP izkoristiti nesrečo, da bi spet zastavila vprašanje ameriških oporišč v Italiji, in dodal, da se s takim tolmačenjem ne strinja. Podtajnik Piero Fassino pa je ocenil, »da je nesreča strahovita, ne more pa postaviti pod vprašaj mednarodne vloge Italije.
V parlamentu so tudi druge stranke vložile kopico vprašanj. Velika večina žeti izvedeti od vlade, kaj bo storila, da bi se take nesreče več ne ponovile. Manca (Forza Italia) zahteva, da bi osvetliti, ati so za nesrečo odgovorni tudi organi, ki nadzorujejo letalski promet, medtem ko je predsednik CDU Gian Guido Folloni vprašal, ati obstaja povezava med vež-banjem ameriških pilotov pri Trentu in sedanjo krizo v odnosih med Združenimi državami in Irakom.
Obrambni minister Benia-mino Andreatta bo danes poročal o nesreči članom parlamentarnih komisij za obrambo.
Ob italijanskih gre zabeležiti tudi ameriške reakcije. Tako je vodstvo Nato pakta med tedenskim sestankom v Bruslju izrazilo »globoko obžalovanje zaradi nesreče pri Cavaleseju. VVashington je že uvedel notranjo preiskavo o nesreči. V
Bruslju so podčrtali, da Nato ni izdal določil o nizkih preletih ameriških držav na evropskih tleh, pač pa je to vprašanje v domeni ZDA in posameznih držav, ki gostijo njihova letalska oporišča. Pri Natu pa so potrdili, da je vežbanje v nizkih preletih že večkrat sprožilo proteste javnega mnenja številnih evropskih držav, in to predvsem Nemčije.
Poljski turist Strezslszyk (ime ni znano) je ostal v hotelu, ker si je prejšnjega dne na smušanju poškodoval nogo. Njegova žena Ewa in sin Filip pa sta umrla v nesreči. (Telefoto AP)
Preiskovalci pregledujejo razbitine na kraju tragedije (Telefoto AP)
CAVALESE / ODMEVI V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Obsodba deželnega sveta Dvomi o načrtu »Aviano 2000»
Ostro stališče predsednika Antonioneja - V torek debata
TRST - Tragedija pri Cavaleseju je globoko odjeknila na včerajšnji seji deželnega sveta, ki se bo z dogodkom podrbneje ukvarjal v torek. Predsednik Roberto Antonio-ne je uvodoma izrazil sožalje žrtvam nesreče, ki bi jo lahko preprečili, saj se ni pripetila na vojaškem poligonu, ampak na obljudenem območju, ki živi predvsem od turizma.
Krajani in njihovi upravitelji -je dejal Antonione - so večkrat glasno opozorili pristojna telesa na nevarnost vojaških poletov na tistih območjih, njihovi protesti pa so žal naleteli na gluha ušesa, kar je nesprejemljivo. Predsednik deželnega sveta je dejal, da mora ta tragedija sedaj prisiliti Rim, da revidira vse sporazume o vojaških poletih, ki morajo obvezno postaviti v ospredje vprašanje varnosti prebivalstva, kar se očitno trenutno ne dogaja.
Antonionejeva stališča je v celoti podprl predsednik vlade
Giancarlo Cruder, ki je podrobno stališče o tem napovedal za torkovo sejo. Dogodek so z različnimi poudarki in toni obsodili predstavniki vseh strank in svetovalskih skupin, nekateri pa so zadevo povezali tudi z načrtovano širitvijo ameriškega vojaškega oporišča v Avianu.
Načelnik svetovalcev DSL Ren-zo Travanut je v tiskovnem sporočilu poudaril, da morajo vse javne ustanove, torej tudi deželni svet, narediti vse za preprečitev podobnih tragedij. Stranka komunistične prenove se v interpelaciji predsedniku Cruder ju zavzema za takojšnjo revizijo vseh sporazumov o ameriški navzočnosti in o oporiščih pakta NATO v naši deželi. Komunisti zahtevajo, da se predsednik Dežele pridruži zelo ostri obsodbi dogodka, ki jo je takoj po tragediji izrekel predsednik tridentinske avtonomne pokrajine. Slednji je med drugim tudi pozval rimsko vlado, naj takoj
prepove vse vojaške polete v nizkem preletu, ki od blizu zadevajo tudi Furlanijo-Julijsko krajino.
Tragedija na Tridentinskem je seveda močno odmevala tudi v Avianu in v bližnji okolici, kjer obstajajo zelo različna mnenj3 tako o navzočnosti vojaškega op°; rišča, kot tudi o načrtovani širitvl letališča, za katero so že predvide^ ne investicije v višini 500 milijard lir. Načrt močno razdvaja tamkajšnje uprave, sprožil pa je tudi nekaj polemik znotraj deželne koalicije.
Sožalje svojcem žrtev tragedi]® so izrazili tudi civilni uslužbenci ameriškega vojaškega letališča. Dogodek je zelo ostro obsodilo ka toliško gibanje Pax Christi, ki me ni, da je treba enkrat za vselej Pre povedati polete vojaških letal na državnem ozemlju, Italija pa s® mora istočasno resno zamisliti navzočnosti tuje vojske na svojen ozemlju.
Dini: Italija bo črpala sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na fiduciarni račun
Trije zunanji ministri Boris Frlec, Lamberto Dini in Laszlo Kovacs med včerajšnjim tristranskim srečanjem na gradu Brdo pri Kranju (f. Zivulovič/BOBO)
LJUBLJANA - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je včeraj v Ljubljani napovedal, da namerava Italija začeti črpati sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na fiduciarni račun pri luksemburški banki Dres-dner Bank.
Kot je pojasnil po Podpisu sporazuma o znanstveno-tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Italijo, se je o tem v torek zvečer pogovarjal tudi s slovenskim premi-erom Janezom Drnovškom.
Dini je povedal, da Italija doslej ni bila zadovoljna z dogovorom o takšnem načinu odplačila odškodnine za izgubljeno premoženje Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem, saj po- oceni Rima dogovor ni bil popolnoma ustrezen. Zato doslej Italija ni dvigala sredstev, ki jih Slovenija in Hrvaška letno vplačujeta na račune pri luksemburški banki. »Zdaj nameravamo črpati iz teh sredstev in se premakniti v smeri sprejetja ieh plačil kot znatnega dela poravnave, tako da bomo lahko to stvar pustili za sabo,« je potrdil Dini. Ta denar bo kot odškodnina namenjen ljudem, ki so izgubili premoženje v Sloveniji in Italiji, »da bodo lahko s temi sredstvi kupili novo hišo, če jo želijo imeti v Sloveniji ali na Hrvaškem,« je še dejal italijanski zunanji minister. Obenem je izrazil zadovoljstvo, da bo to vPrašanje, ki po njegovi
oceni zdaj ne predstavlja več velikega problema, rešeno.
Do 31. decembra lani je Slovenija na fiduciarni račun vplačala 35, 05 milijona ameriških dolarjev, kar je približno polovica vstote, ki jo mora plačati. V skladu z dogovorom, ki sta ga julija 1996 dosegli Slovenija in Hrvaška, bo Slovenija plačala 62 odstotkov, Hrvaška pa 38 odstotkov od skupaj 110 milijonov dolarjev dolga nekdanje
SFRJ po Rimskem sporazumu. Ta sporazum iz leta 1983, ki sta ga Slovenija in Hrvaška nasledili, določa, da bo SFRJ kot odškodnino za imetje, upravičenja in deleže, navedene v 4. členu Osimske pogodbe iz leta 1975, italijanski vladi izplačala 110 milijonov ameriških dolarjev.
Sporazum še določa, da bo izplačilo te odškodnine v 13 enakih letnih obrokih od 1. januarja 1990. SFRJ je,
kot je bilo dogovorjeno, v letih 1990 in 1991 odplačala prva dva obroka dolga. Država je potem razpadla in Slovenija je poleg ostalih nasledila tudi Rimski sporazum. Zdaj sama redno plačuje letne obroke svojega dela dolga po tem sporazumu. Ker italijanska stran Ljubljani še ni sporočila številke računa, kamor bi lahko nakazovala denar, Slovenija svoj delež nakazuje na poseben fiduciarni
rpFRLEC, DINI IN KOVACS O VČERAŠNJIH POGOVORIH V BRDU
Plodno sodelovanje treh držav
Kot dokaz konkretnosti navedli uresničevanja koridorja štev. 5 in skupne brigade
BRDO PRI KRANJU -Tristransko sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Madžarsko se ni ustavilo pri načelnih vprašanjih, ampak je stopilo na področje konkretnosti. Ta-kp so navedli trije zuna-n)i ministri Boris Frlec, Lamberto Dini in Laszlo Kovacs na včerajšnji novinarski konferenci na gradu Brdo pri Kranju °b koncu večurnega srečanja.
Kot dokaz zelo konkretnega reševanja problemov so navedli pre-dvem pogovore za uresničevanje evropskega koridorja štev. 5, ki bo Povezoval Sredozemlje s Kievom in zelo konkretne dogovore za uresničitev mankajočih avtocestnih odsekov od Italije do Budimpešte, poleg tega pa tudi snovanje skupne intervetne brigade. »Pogovori o brigadi so že tako daleč, da bi v nekaj mesecih lahko že Pripravili skupne akci-Je.« je na vprašanje o konkretnosti povedal
slovenski zunanji minister Boris Frlec.
Skupna brigada, ki bi lahko sodelovala v mirovnih misijah izven mej (»Seveda pa mora morebitne posege izven meja potrditi parlament vsake države po postopkih, ki so predvideni,« je pojasnil Frlec), je po mnenju treh zunanjih ministrov prispevek k stabilnosti in varnosti v tem delu Evrope. Kaže, da so sicer neformalno med včerajšnjimi pogovori razmislili tudi o možnosti, da bi omenjena brigada sodelovala v mirovni misijo v Bosni. »Ce delamo sporazumno in skupaj zlasti za varnost na Balkanu in v vzhodni Evropi, lahko imamo pomembno stabilizacijsko vlogo, obenem pa s preventivno diplomatsko akcijo lahko prispevamo k naporom za preprečevanje konflikotv,« je dodal Lamberto Dini.
Koridor štev. 5 in skupna interventna brigada sta bila pomembni temi
včerajšnjega srečanja, na katerem so govorili tudi o vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in v atlantsko zvezo Nato ter podporo, ki jo Italija lahko nudi obema državama. V tem okviru so ministri včeraj načeli tudi vprašanje, kaj lahko naredijo skupaj in posebno pozornost so namenili možnosti, da bi iz skladov EU pridobili finansiranja za obmejna območja, ki so gospodarsko šibkejša. V okviru sodelovanja so govorili tudi o schengenskem sporazumu in o prizadevanjih, da bi prehod slovenskih in madžarskih državljanov ne bil otežen, obenem pa bi zagotovili zadostno varnost pred ilegalnim priseljevanjem.
Če je tristransko sodelovanje med Rimom, Ljubljano in Budimpešto uspešno, ali je mogoče pričakovati tudi razširitev na Hrvaško? Lamberto Dini je pojasnil, da se o tem vpraša-
nju ni govorilo, menil pa je, da je Italija naklonjena »trilaterali« s Slovenijo in Hrvaško, ki bi lahko delala vzporedno s »trilateralo« z Madžarsko. Manj navdušen pa je bil videti slovenski zunanji minister, ki je dejal, da tristranskega sodelovanja med Ljubljano, Rimom in Budimpešto ni mogoče širiti, če naj ostane tri-stranko, nakazuje pa se tristranska vez med Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Če se bo pokazalo, da so projekti v takšni trilaterali smiselni, bo ta trilaterala tudi zaživela kot institucija, je pojasnil vodja slovenske diplomacije.
Sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Madžarsko pa se bo vsekakor nadaljevalo. Zunanji ministri so sklenili, da se bodo prihodnje spet sestali in sicer v Budimpešti, že letos spomladi (najbrž v aprilu) pa se bodo v Trstu sestali premieri treh držav.
račun pri Dresdner banki.
Vodja slovenske diplomacije Boris Frlec je ocenil, da pomeni odločitev Rima, da začne črpati sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na fiduciarni račun pri Dresdner banki, pomemben premik v italijanskem stališču.
Po Frlečevih besedah omenjena odločitev pomeni, da Italija končno sprejema Osimske sporazume in Rimski sporazum. Minister je pojasnil, da morajo v Italiji zdaj med drugim sprejeti zakon, ki bo opredelil, kdo so upravičenci do omenjenih sredstev.
Na vprašanje, kaj pomeni torkova izjava italijanskega zunanjega ministra Dinija, da sta Slovenija in Italija blizu dogovora v zvezi z uresničevanjem španskega kompromisnega predloga, pa je Frlec odgovoril, da je dogovor res blizu. Slovenska stran se je pri tem jasno postavila na stališče, da je potrebno pri mesničevanju španskega kompromisa upoštevati načelo vzajemnosti, kar je v dokumentu tudi zapisano. Ko se bo torej slovenski nepremičninski trg odprl za nakup, se bo moral odpreti tudi italijanski, je povedal Frlec.
Z medijskega vidika je Dinijeva izjava, da bo Italija začela črpati sredstva s fiduciarnega računa v Luksemburgu, zasenčila ostale teme pogovorov med šefom italijanske diplomacije in predstavniki Slovenije. Vprašanja so se sicer prepletala s temami, o katerih so razpravljali na tristranskem srečanju, saj je bil govor o političnem in gospodarskem sodelovanju ter vključevanju Slovenije v Evrop-sku unijo in atlantsko
zvezo NATO,, vendar v duhu sodelovanja in preseganja še nerešenih problemov. Dobro vzdušje je potrdil tudi torkov pogovor med Dinijem in Drnovškom. Slovenski premier je ocenil, da so odnosi med državama zelo dobri. Poudaril je, da se Slovenija intenzivno pripravlja na pogajanja z Evropsko unijo v prvem krogu, kar ji je omogočila podpora Italije. Z Dinijem je tudi soglašal v oceni, da se bo sodelovanje med državama na politični in na gospodarski ravni še krepilo. In v ta okvir krepitve sodelovanja in vzajemnega zaupnaja je pod-
tajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Pie-ro Fassino postavil tudi preseganje problema dobrin, ki so jih v Sloveniji pustili istrski optanti in ki so dolgo časa zastrupljali odnose med Rimom in Ljubljano. »Želimo dokončno preseči to dediščino preteklosti,« je povedal Fassino.
Ob robu včerajšnjega tristranskega srečanja Slovenija - Italija - Madžarska sta zunanja ministra Frlec in Dini nadaljevala z obravnavo dvostranskih vprašanj, ki se nanašajo na slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji (Italija si prizadeva, da bi dosegla tudi v Sloveniji uradno registriranje Italijanske unije).
Ministra sta posebno pozornost posvetila napovedani šolski reformi v Italiji. Soglašala sta, da spremembe ne smejo negativno vplivati na sistem manjšinskega šolstva. Italijanski zunanji minister je poudaril, da mora biti sistem slovenskih šol v Italiji izvzet iz omenjene reforme.
Sogovornika sta se dogovorila, da se bosta o tej temi pogovarjala oba ministra za šolstvo, ki naj bi se srečala še pred sprejetjem omenjene reforme v Italiji.
Bilateralna vprašanja in manjšinska problematika so bila tudi v ospredju pogovora med ministrom Lambertom Dinijem in predsednikom slovenske države Milanom Kučanom, ki je včeraj na gradu Brdo priredil trem ministrom slavnostno kosilo. Dini je zaradi pogovora s Kučanom predčasno zapustil novinarsko konferenco. (STA in GR)
MED DINIJEM IN MARINŠKOM
Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju
sedanja mešane komisije za znanstveno-tehnološko področje.
Vodja italijanske diplomacije Dini pa je ocenil, da gre za še en pomemben korak v približevanju Slovenije in Italije, ki sta v zadnjih letih že naredih velik napredek. »Z dobro voljo na obeh straneh državi premagujeta vse težave, povezane s preteklostjo. Zdaj obe gledata v prihodnost in sta si zelo blizu,« je dejal Dini. Dodal je, da bo Rim še naprej močno podpiral slovensko članstvo v Evropski uniji, saj želi, da bi se Slovenija čim-prej vključila v to povezavo. Kot zelo pomemben je dogovor o znanstvenem sodelovanju ocenil tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino in ga uokviril v širši okvir konkretnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov. (STA, GR)
LJUBLJANA - Slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in italijanski zunanji minister Lamberto Dini sta včeraj v Ljubljani podpisala sporazum o znanstveno-tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Italijo.
Minister Marinček je ob tej priložnosti ocenil, da je sporazum, ki zaokroža petletno obdobje prizadevanj, da bi kakovostno sodelovanje med znanstvenima sferama obeh držav zaokrožili tudi s formalnopravnega vidika, za Slovenijo prelomnega pomena. Povedal je, da sta Slovenija in Italija na znanstveno-tehnološem področju v dobrem letu izvedli več pomembnih zadev. Med drugim sta začeli uresničevati 32 projektov v sklopu programa znanstveno-te-hnološkega sodelovanja za obdobje 1997-1999 in podpisali protokol prvega za-
GLOSA
Nevaren sinonim za asimilacijo
Jože Pirjevec
Jolka Milic, ta naš sežanski dihur, »ki noC in dan žre knjige«, mi je poslala pred kratkim zanimivo opombo k moji glosi, objavljeni v Primorskem dnevniku lanskega septembra. V njej sem citiral knjigo »Julijske Alpe«, ki jo je Giuseppe Caprin objavil leta 1895 v Trstu in v kateri je mogoče najti tudi naslednjo oceno o »Slovanih«: »Slovanov ni mogoče civilizirati, so redek primer intelektualne sterilnosti, brez iskre umetnosti, brez literarne plodnosti: gre za tišino mrtve duše, za žalostno in ostudno moralno uboštvo...« Ta citat je Jolka Milič zasledila (v rahlo različnem prevodu) tudi v članku Milana Gregoriča: »Roman kot prvovrstni vodic...«, objavljenem v št. 53 Novega glasa. V njem piše: »Se leta 1969 je sekcija CAI alpinističnega društva ponatisnila knjigo Alpi Giulie avtorja Giuseppeja Caprina, znanega tržaškega učenjaka...; knjiga je izšla z zanimivo napako, in sicer da ji je namreč manjkala stran 585, ki je bila verjetno v zadnjem trenutku izločena z rokopisa iz razlogov, ki jih lahko bralec sam razbere iz sledečih njenih stavkov...« (sledi zgoraj navedem citat).
Dejstvo, da so se leta 1969 založniki knjige odločili za tako radikalen poseg in izpustili kar celo stran teksta, ki se jim ga ni zdelo primerno objaviti, spada nekako v tradicijo iredentističnih krogov pri nas. Isto so poCeh v obdobju med obema vojnama s korespondenco Nikole Tommasea, znanega dalmatinskega pisatelja italijansko-hr-vaškega izvora. Kadar so v njej naleteli na stavek, ki je vabil italijanske Dalmatince k strpnejšemu odnosu do lokalnega »ilirskega« prebivalstva, so ga kratko in malo spustili in ga nadomestili s pikicami. Med vzgibi Caprinovih in Tomma-seovih založnikov je sicer velik razkorak, saj so se prvi hoteli izogniti preveC ostri sodbi o »Slovanih«, drugi pa niso mogli trpeti, da bi pisatelj, ki so ga iredentisti imeli za svojega barda, o njih napisal
kaj pozitivnega. Metoda lahkotnega prilagajanja zgodovinskih tekstov potrebam današnjega dne pa je ista.
Vsekakor je epizoda z izpuščeno stranjo, o kateri govori Gregorič, poučna, saj dokazuje, da se je proti koncu šestdesetih let v nekaterih krogih tržaškega establishmenta vendarle zasidrala zavest o nuji nekoliko previdnejših ocen o »Slovanih«. Na žalost ne moremo reči, da bi v naslednjih desetletjih to obetavno razpoloženje obrodilo sadove: Lista za Trst je namreč komaj deset let po drugem izidu Caprinove knjige tako temeljito zastrupila ozračje, da v njem ni bilo prostora za okrepitev italijansko-slovenskega sožitja. Sele v zadnjem Času prihaja v določenih italijanskih krogih do rahlih premikov, ki obetajo morda znosnejše pogoje življenja v našem prostoru. Vendar so razmere, vsaj kar zadeva večino italijanskega prebivalstva, še vedno porazne, saj ga loCi od nas globok prepad nevednosti in nezainteresiranosti.
Govoriti v takih razmerah o »multikulturnosti«, ki si jo moramo Slovenci postaviti ž.a cilj, se mi zdi preu-ranjeno. Spominja me na obdobje »sloven-sko-italijanske fratel-lanze,« ko smo izkazovali bratstvo tako, da smo ohranjevali poitalijančene priimke, v zameno pa smo dobili Vidalija. Kulturna večplastnost je pomembna stvar, kadar je dosežek intelektualnega vzpona posameznika. Kadar jo hoCemo predstaviti kot naCrtno kulturno politiko, ki naj velja za skupnost, obsojeno živeti v nenaklonjenih okoliščinah, pa se mi zdi, da je nevaren sinonim za asimilacijo.
Zmeren potresni sunek na območju Ilirske Bistrice
LJUBLJANA - Seizmografi Observatorija na Golovcu v Ljubljani so včeraj popoldne, ob 15. uri in 7 minut, zaznali zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 64 kilometrov južno od Observatorija, so sporočili iz Uprave RS za geofiziko. Po prvih podatkih so potres Čutili prebivalci Ilirske Bistrice, kot tudi posamezniki v bolj oddaljenih krajih (Logatcu in Postojni), predvsem v višjih nadstropjih. Intenziteta potresnega sunka ni presegla Četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Lokalna magnituda potresa je po podatkih opazovalnice v Ljubljani bila 3, 2. (STA)
r FJK / ZAJAMČENI MANDAT n
Volilni zakon:
Fl zelo kritična nad sklepom deželnega sveta
TRST - Slovenski manjšini ni dana možnost polnopravne udeležbe na junijskih deželnih volitvah. Tako meni načelnik svetovalske skupine »Forza Italia« Aldo Ariis, ki v tiskovnem sporočilu zelo negativno ocenjuje odločitev deželnega sveta, da ne prizna hitrega postopka za obravnavo zakonskega osnutka FI o zajamčenem mandatu za Slovence. Nova volilna zakonodaja namreč na volitvah 14.junija po njegovem »de facto« onemogoča izvolitev kandidata, ki je odraz volilne liste slovenske manjšine.
Z različnimi utemeljitvami - nadaljuje
še deželni predstavnik Berlusconijeve stranke - so svetovalske skupine DSL, Zelene liste, Ljudske stranke in Nacionalnega zavezništva žal onemogočile polnopravno izvajanje hotenj deželnega sveta, ki so izražena v Členu št. 10 nove volilne zakonodaje. »Vse to je zelo hudo, še posebno v tem političnem trenutku, ko je treba na novo osnovati posebnost in avtonomijo Furlanije-Julijske krajine. Zamujena je bila tudi edinstvena priložnost za odpravo diskriminacij do Slovencev, ki izhajajo še iz volilnega zakona iz leta 1992«, je v izjavi za javnost še zapisal Ariis.
GORICA / V PONEDELJEK NA GRADU
Skupen nastop za ohranitev pokrajin
Na manifestaciji bodo sodelovali predstavniki vseh štirih pokrajin v naši deželi
Scalfarov svetovalec odgovoril tajniku SSk
RIM - Predsednik Scal-faro bo opozoril Prodijevo vlado na vprašanje zajamčenega zastopstva slovenske manjšine v deželnem svetu, seveda upoštevajoč ustavne pristojnosti državnih teles. Tako je svetovalec za pravna in ustavna vprašanja pri predsedstvu republike odgovoril tajniku SSk Breclju, ki je Scalfaru poslal dopis v zvezi z odobritvijo novega deželnega volilnega zakona. Brecelj je Scalfara opozoril ne negativne posledice, ki jih bo imela nova volilna zakonodaja za slovensko manjšino.
Ljubljanska ZLSD proti spremembi imena Trga španskih borcev
LJUBLJANA - Mestna organizacija Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) se je odzvala na izglasovanje spremembe imena Kulturni dom španski borci v Ljubljani. Spremembo je sprejel na včerajšnji seji ljubljanski mestni svet, ob nasprotovanju vseh 10 svetnic in svetnikov ZLSD. Mestna organizacija ZLSD ugotavlja, da se je desnica v Ljubljani, poleg nenehnih poskusov prevrednotenja slovenske zgodovine, odločila popraviti tudi svetovno zgodovino.
"Spomin na antifašistični boj v Španiji je po njihovem škodljiv za mlado generacijo ali vsaj ‘zelo moteč za otroške duše1, ki so v kulturnem domu s tem imenom podoživljale pravljični svet. O tem koliko sta kakovostna umetnost in kultura najmlajšim sploh dosegljivi in kaj družba stori za njihovo sreCno otroštvo, jih ne zanima, pomembno je le, da njihova srečanja z gledališkimi deskami ne potekajo pod streho 'španskih borcev1, " so zapisali predstavniki Mestne organizacije ZLSD v izjavi za javnost. (STA)
GORICA - Pokrajinski sveti vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine se bodo v ponedeljek dopoldne zbrali na skupni seji na goriškem gradu, da bi izrazili protest in zaskrbljenost zaradi teženj po odpravi pokrajin, ki se pojavljajo na državni in deželni ravni. Manifestacijo sta včeraj v Gorici predstavila predsednik Goriške pokrajine Giorgio Brandolin in njegov tržaški kolega Renzo Co-darin, ki trenutno predseduje zvezi pokrajin UPI na deželni ravni.
Protestnega zasedanja, sta povedala, se bo udeležil tudi vsedržavni predsednik UPI Marcello Pa-nettoni, da bi izpričal solidarnost pokrajinam Furlanije - Julijske krajine, ki so danes še posebej pod udarom zaradi sočasnih pritiskov na državni ravni in v
ŠOLSTVO / DEŽELNO TEKMOVANJE V ZNANJU SLOVENŠČINE
Na Prešernu za Cankarjevo priznanje
Najuspešnejši dijaki bodo sodelovali na državnem tekmovanju v Ljubljani
Na liceju Franceta Prešerna so se	deželnem tekmovanju za Cankarje-	Kosmača, ki jo je osrednji organiza-
včeraj popoldne zbrali dijaki slo-	vo priznanje, ki ga že vrsto let pri-	tor Cankarjeve nagrade razpisal za
venskih nižjih in višjih srednjih šol	reja Slavistično društvo Trst-Gorica-	letošnjo snov. V preteklih letih so
(na sliki D. KrižmanCiCa), ki izsto-	Videm. Srednješolci so po predhod-	dijaki iz zamejstva dosegli na tek-
pajo v znanju slovenskega jezika,	nih pripravah z mentorji, pisali na-	movanju res lepe uspehe, saj so celo
ter se »pomerili« na letošnjem	logo na temo književnih del Cirila	posegli tudi po prvih mestih.
deželnem svetu predloženega zakonskega osnutka za odpravo pokrajin. Na zasedanje so povabili tudi vse parlamentarce iz dežele, deželne svetovalce, župane štirih glavnih mest FJk in župane vseh občin na Goriškem.
Predsednik Goriške pokrajine Giorgio Brandolin se je na včerajšnji predstavitvi navezal na v ponedeljek soglasno izglasovano resolucijo pokrajinskega sveta, ki odločno zagovarja upravno samostojnost in ozemeljsko enotnost pokrajine. Pii tem je ocenil, da je Goriška dvakrat pod udarom-Prvič zaradi splošnih teženj po odpravi pokrajin, drugič pa zaradi centrifugalnih pritiskov, ki so v tem trenutku p°' novno zelo moCni v naši deželi. »Majhna goriška pokrajina je kot zadrga med Trstom in Vidmom: v trenutku, ko vsak vleče na svojo stran, tvegamo, da nas raztržejo«, je dejal Brandolin.
Prav zaradi te goriške specifike ima odločitev za skupno manifestacijo prav
v	Gorici še poseben p°~ men. Zahtevo po ohranit'
vi	samostojne pokrajine bodo predvidoma še pren ponedeljkovo manifesta' cijo izpričali tudi župani vseh 25 občin na Goriškem, ki se bodo v ta namen 'zbrali jutri na skupščini v Gradišču.
Ob problematiki dežel' nih ravnotežij in vloge ter organiziranosti goriškeg3 prostora v tem okviru, sta se tako Brandolin kot Co-darin dotaknila tudi
splošnejših razsežnosti
vprašanje organizacije krajevne samouprave iD
vloge pokrajin v tem okvi' ru. Poudarila sta, da so predlogi po odpravi teh vmesnih inštitucij sad prl' tiskov večjih občin irl dežel, ki bi si hotele po razdeliti pristojnosti p* rajin. Velika večina manjših občin pa tega noče in je za ohranite pokrajin. Slednjim je tre kvečjemu zagotoviti in strumente in pristojnos za učinkovitejše de o vanje, ne pa jih ukinja i-(mm)
_ TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / PRORAČUNSKA RAZPRAVA
ŠOLSTVO / RAVNATELJSTVO SV. JAKOB
Več poguma glede priznanja slovenščine
Na sinočnji seji sta v razpravo posegla Canciani in Močnik
Prvošolčki v združenih razredih
Šoli K. Široka in I. Grbca z manj kot 10 učenci
PRAVNA Si?Ei>HJA
ŠOLA
$ SiavEfiSKIM UČNIM JEZ/KOm IVAN CANKAR
DIDAKTi:.-9 ^VKA-f.JSrVO;: SV JAKOB	|
ZA OtM 'HE ŠOLE	š
s SLOVENSKIM UČNIM	i
,: 'IMm	f
SCLIBLA MirDlA STATALE CON LlRutiA
DIRSEGNAMENTO St OVEN,
IVAN CANKAR
z
DIREZIONE DIDATTICA Dl S. GlACOMfl
PR LE SCUOLE ELEmENTaRI
CON LINGUA
djnsegnamento slovena
V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala proračunska razprava, ki j° je v ponedeljek uvedel Pristojni odbornik Franco Degrassi. Debata je potekala brez večjih pretresov in tudi brez pretirane polemične ostrine, saj ima Illyjeva uprava za seboj dokaj trdno koalicijo. To zavezništvo je vsekakor bolj trdno v številkah, kot pa v politični homogenosti, čeprav občasni spori in razhajanja resni-oi na ljubo ne skrbijo ravno Preveč župana in odbora.
Igor Canciani (SKP) je Priznal Illyjevi upravi, da je marsikaj naredila na področju kulture sožitja, od uje pa sedaj pričakuje več poguma in to posebno na področju javnega priznanja slovenščine. Omenil je nedavne razsodbe deželnega upravnega sodišča in pozval odbor, naj se jim do-
Stališče DSL , o preobrazbi javnih prevozov in posebno ACT
Konzorcialno prevozno podjetje (ACT) se mo-ra prilagoditi novim razmeram in potrebam. To je v sintezi stališče pokrajinskega vodstva DSL, na seji katerega je o tem poročal Igor Dolenc, ki v stranki odgovarja za gospodarska vprašanja.
Stroški za delovno silo v ACT so res višji od deželnega povprečja, niso Pa edini in tudi ne glavni razlog za težave, s katerimi se trenutno sooča prevozno podjetje. Rešitve je treba po mnenju DSL mkati v soočenju med Vsemi zainteresiranimi
dejavniki.
sledno prilagodi. Komunisti so mnenja, da odbor, kljub nekaterim pozitivnim premikom, še vedno zanemarja okolico in istočasno vlogo rajonskih svetov, ki imajo zelo malo pristojnosti in so večkrat prepuščeni sami sebi. Rajonski sveti nujno potrebujejo več kompetenc in
torej predvsem nov pravilnik.
Canciani je nato obravnaval vprašanja socialnega skrbstva in zadrug, ki se ukvarjajo z mladimi. Zupanu in njegovim sodelavcem je očital premajhno pozornost za priseljence iz nerazvitih držav, ki jim Trst v bistvu ne nudi ničesar.
Svetovalec SSk - Oljka Peter Močnik je izrekel priznanje odborniku Degrassiju, ki odgovarja tudi za šport, za pozitivno rešitev obvez iz deželnega zakona o Krasu (protivrednosti za sinhro-tron). Predlagal je, naj uprava vključi v triletni razvojni načrt sredstva za slovenski šolski center na Katinari, ki ima, tudi sodeč po številu vpisov, lahko pred sabo perspektivno bodočnost. Občina naj poseže pri družbi Acegas, da zaključi vsa načrtovana dela za okrepitev javne razstveljave v okolici, še zlasti na zahodnem Krasu.
Močnik je nato opozoril na težave in na prometne gneče ter zastoje, ki redno nastajajo predvsem na Proseku in Kontovelu. Končno je še omenil premajhno pozornost občine za kulturno življenje v predmestjih in v okoliških vaseh.
Na šolah svetjakob-skega didaktičnega ravnateljstva so letos skoraj podvojili število vpisanih v prve razrede (lani 6, letos 11), kljub temu pa je vpisanih prvošolčkov dovolj kvečjemu za razred. A na nobeni šoli tega ravnateljstva ne bo deloval samostojni prvi razred, na vseh štirih šolah se bodo prvošolčki učili v družbi starejših sošolcev. Združena prva in druga razreda bosta delovala na šoli J. Ribičiča pri Sv. Jakobu in na šoli Marice Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani. Na obeh šolah bodo delovali še trije samostojni razredi: tretji, četrti in peti.
Drugače bo na šolah K. Široka v Ul. Donado-ni in L Grbca v Skednju. Na teh šolah bosta delovali enorazrednici, v katerih bodo združeni vsi vpisani učenci. Na šoli K. Široka jih bo skupno sedem, na šoli L Grbca pa devet. Na obeh šolah naj bi tudi prihodnje šolsko leto poučevali po dve učiteljici: ena v dopoldanskem, druga v popoldanskem delovnem času.
Ob tako skromnem številu vpisanih je vprašljivo, ali bo šolsko skrbništvo v času sedanje korenite finančne stiske in drastičnega krčenja prispevkov javnemu šolstvu dovolilo delovanje obeh šol. Zaenkrat bi ne smelo biti govora o prisilnih združitvah- ali ukinitvah, ker veljavne norme dopuščajo delovanje šol s šestimi vpisanimi otroki.
Drugo vprašanje pa zadeva kakovost pouka na tako majhnih šolah. Solniki vedo povedati, da je poučevanje z di-
daktičnega in vzgojnega vidika v enorazrednih šolah vprašljivo. K tej ugotovitvi velja omeniti še nekaj.
Konec prejšnjega leta smo že poročali o novih normah za določenje učnega kadra. Doslej so bili učitelji dodeljeni posamezni šoli in so delovali izključno na tej šoli (z izjemo učiteljev tujega jezika, ki so zaradi manjšega števila ur poučevali na več šolah). Po novem naj bi bili učitelji dodeljeni posameznim didaktičnim ravnateljstvom in naj bi torej krili učne potrebe ne več posamezne šole, pač pa šol didaktičnega ravnateljstva. To bi seveda povzročilo na naših šolah mnogo preglavic. Prvič zaradi skromnega uradno odobrenega učnega kadra, drugič pa zaradi oddaljenosti posameznih šolskih poslopij. Tudi to vprašanje bo treba, skratka, primerno rešiti, da bi omogočili redno delovanje šol.
r POSVET / NA POBUDO CENTRA DIALOGHI EUROPEI
Pospešeni ratifikacijski iter
Beseda bo tekla o sporazumu Slovenija-EU in Italija-Hrvaška
V dvorani Ausonia na tržaški Pomorski postaji bo jutri popoldne posvet, ki ga je študijski center Dialoghi Europei namenil razpravi italijanskega parlamenta o sporazumu med Evropsko unijo in Slovenijo za njeno pridruženo članstvo in o italijansko-hrvaškem sporazumu o vzajemnih manjšinah. Kot znano, mora italijanski parlament oba sporazuma še ratificirati, pridružitveni sporazum s Slovenijo pa je v končni fazi parlamentarnega itra.
Osrednje poročilo bo nekaj po 17. uri,
za odnose z Evropsko unijo Isidoro Got-
sveta
isceglie, ki je v zbornici poročevalec večine o obeh mednarodnih traktatih. Ob 17.45 se bo začela javna razprava, v kateri so svoje sodelovanje že zagotovih poslanec italijanske manjšine v hrvaškem parlamentu Furio Radin, deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine
odbora Unije Italijanov Maurizio Tre-mul in generalni sekretar tržaške Ljudske univerze Alessandro Rossit.
Predstavitev knjige o Židih v Sarajevu
V muzeju židovske skupnosti (Ul. del Monte 5) bodo danes ob 18. uri predsta-vih knjigo Avrama Pinta, ki govori o Židih v Sarajevu in v Bosni-Hercegovini. Knjigo bo predstavila Silva Bon, sodelavka Deželnega inštituta za odporništvo, ki je soprireditelj predstavitve. O knjigi bosta spregovorih tudi Rita Tolo-meo iz rimske univerze ter Tatjana Cri-sman Malev z Inštituta za severovzhodno Evropo, ki je prevedla knjigo v ita-hjanSčino.
Vpisi v šole svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva		
OSNOVNE SOLE	1998/99 l.r. skupno	1997/98 l.r. skupno
Sv.Jakob Ul. Donadoni Skedenj Sv. Ana	4	26 1	7 2	9 4	23	3	29 O	11 0	7 3	21
SKUPNO	11	65	6 68
vreme/po burji bo pritisnil mraz
SODIŠČE / PROCES PROTI SCIALPIJU
NOVICE
Sunki burje na 135 km/h: precej škode in 6 ranjenih
Včeraj je burja spet silovito pritisnila na naše pa)e. Sunki so v jutranjih urah presegli hitrost 135 KJlometrov na uro, popoldne je veter nekoliko popu-stlj> Proti večeru pa je spet zapihalo bolj ostro.
Burja je tudi tokrat povzročila škodo: gasilci so korali poseči več kot 40krat zaradi strešnikov in otneta, ki so padali na cesto, zaradi odprtih oken, ki nevarno loputala, zaradi reklamnih napisov, ki jih rvv r^a razmajala, da ne omenimo številnih zaboj-rnT°V'Za °dpadke, ki so se pod silo vetra pričeli pre-Pnkati, in motornih koles, ki jih je burja prevrnila, sckrat so morali poseči tudi reševalci službe 118, ki 0 ndpeljali v bolnišnico šest ljudi, ki jih je burja Pr®yrnila: noben od njih ni utrpel hujših poškodb.
Gasilci so imeli precej dela tudi zaradi požarov, ki • a (Vzplamtela pri Katinari in Medjevasi: zaradi vetra J® bilo treba veliko dela, da so pogasili plamene suhe jave in grmičevja. Vremenoslovci predvidevajo, da ip V Prihodnjih urah burja ponehala, temperatura, ki včeraj bila relativno visoka, pa naj bi se znižala.
Napad zaradi pomanjkljive spolne storitve
ca reiSlJP večer so poklicali policijo na vogal med uli-j^T^ktilan0 in Roma. Na kraju sta bili prostitutiki po iz Ui1Z Kolumbije, ki jima je mlajši fant malo prej strgal IJI7I riotisočlirski bankovec. Zasledili so ga v bližnji a., I jento: šlo je za pijanega 23-letnega srbskega ^‘Jana Esada Durakoviča, ki sicer živi v Trstu. Poli-jz 0® je priznal, da je temnopoltima dekletoma iztrgal PrerUL “i00 tisoč lir. a slo naj bi denar, s katerim je dovUi ° PlaCal spolno storitev, ki ga nikakor ni za-pob° Zato se je izdal za policista, pobral denar in
Namerni umor ali nesreča?
Diametralno nasprotni tezi javnega tožilca in zagovornika
Včeraj se je na tržaškem porotnem sodišču nadaljeval proces proti Grazia-nu Scialpiju, ki je predlanskim ubil svakinjo Giovanno Flamiglni in hudo ranil ženo Federico, ki je zaradi strela v glavo oslepela. Nekdanji novinar Scialpi se mora zato zagovarjati pod obtožbo umora in hudih telesnih poškodb; o njegovi krivdi ni dvomov, pravo vprašanje, okrog katerega se vrti proces, pa je, če gre za namerne ali za nenamerne okoliščine.
Za javnega tožilca Federica Frezzo ni dvomov; v včerajšnjem uvodnem poročilu je orisal dogajanje 21. decembra 1996, ko je Scialpi šel na obisk k ženi na dom njene matere v Miramar-skem drevoredu. Med zakoncema je tekel postopek ločitve in že nekaj časa nista več živela skupaj, ker se je Federica z dveletnim otrokom vrnila na materin dom. Scialpi je na srečanje šel s pištolo v Žepu, je naglasil tožilec, in je torej hladno nameraval izsiljevati ženo, naj popusti od zahteve po ločitvi. Se pred tem ji je večkrat grozil, tako da gre za načrtno dejanje.
Scialpijev zagovornik odv. Alessandro Giadrossi pa je sodnikom in porotnikom okvirno orisal obrambno tezo: Scialpi, kije nekaj časa prej izgubil službo (sodeloval je pri propadlem dnevniku La Cronaca), bil je obupan,
brez žene in otroka, tako da je mislil na samomor in nosil v žepu pištolo, da bi si vzel življenje. Preden bi se ubil, je hotel vrniti svojemu otroku zlato verižico, ki je ostala pri njemu doma, in je zato stopil na dom ženinih staršev. Med kreganjem in prerivanjem z ženo in svakinjo naj bi se streli sprožili po nesreči, je dejal zagovornik.
Predstavnik prizadete družine odv. Riccardo Seibold je seveda popolnoma zavrnil obrambno linijo, nakar je sodni zbor (šestim porotnikom predseduje sodnik Mario Trampuš, ob katerem je stranski sodnik Massimo Tommasini) po krajšem zasedanju sprejel vsa predlagana pričevanja.
Včeraj so najprej zaslišali karabinjerje, ki so prvi prišli na kraj tragedije.
Vozniku tovornjaka zasegli pištolo
Finančni stražniki so na tovornem postajališču na Fernetičih skrbno pregledali nemški tovornjak, ki ga je upravljal turški voznik. V kabini so odkrili med voznikovimi oblekami in perilom skrbno skito pištolo. Orožje so zasegli, turškega voznika pa prijavili sodstvu.
Danes v Repnu srečanje o vinu
Gostinska sekcija SDGZ obvešča vse gostince in druge interesente, da bo danes, 5. februarja, ob 18.30, na sedežu Konzorcija vin Kras v Repnu 20, srečanje s proizvajalcema kmetije La Castellana z Oslavja.
Brata Jordi in Niko Bensa, ki sta znana zaradi svojega resnega dela in kvalitetnih rezultatov, bosta govorila o ovrednotenju starih domačih (avtohtonih) sort in o uporabi lesene posode. Njune izkušnje in razmišljanja so dragocena lekcija za vsakega ljubitelja našega vina in kulture.
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča tudi, da je na razpolago še nekaj mest za izobraževalno potovanje gostincev in ljubiteljev enogastronomskega turizma v Francijo, v Dolino Loire, od 3. do 8. marca. Za vse informacije je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949).
Na Opčinah nova socialna pobuda
V Villaggio del fanciullo na Opčinah bo v kratkem stekla nova družbena pobuda za mlade, ki se soočajo s posebnimi problemi. Pobuda je sad sodelovanja med Deželo, Občino Trst, Cari-tas, pravosodnim ministrstvom in nekaterimi socialnimi zadrugami. Načrt sta predstavila deželni odbornik za zdravstvo Cristiano Degano in njegov tržaški kolega Gianni Pecol Cominot-to. Pobuda je namenjena mladim med 16. in 24. letom, deželna uprava bo vanjo investirala 150 milijonov lir.
GLASBENA MATICA / UPRAVNI ODBOR
RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA
Novi pregled starih problemov
Za predsednika potrjen Drago Stoka
Hlavatyjevi akvareli in karikature na Opčinah
Razstavo bo v treh različnih openskih dvoranah
Novi upravni odbor Glasbene matice, ki je bil izvoljen na rednem obenem zboru, 23. januarja na Opčinah se je sestal 2. februarja na sedežu ustanove v Trstu. Na dnevnem redu seje 'je bila porazdelitev funkcij v okviru novoizvoljenega odbora, vprašanja stavbe v ulici Revoltella in podržavljen] a šole ter razno. Novi upravni odbor sestavljajo Janko Ban, Rudi Bartaloth, Zdenko Flori-dan, Elda Grauner, Živa Gruden, Edmund Košuta, Boris Mihalič, Primož Možina, Drago Stoka. V nadzornem odboru so Marjan Brecelj, Vojko Lo-vriha, Dario Žiberna, kot namestnika pa Aleksander Cergol in Rosanda Kralj. Razsodišče tvorijo Gojmir Demšar, Dušan
Košuta, Silvan Križancic, Nino Specogna, Anton Sivec, Aleksander Vodopivec.
Po izCrpnejši diskusiji o sestavi novega odbora, med katero je bila poudarjena potreba po kontinuiteti dosedanjega dela v odboru in izražena obenem pravilnost v izbiranju smeri in načinu delovanja v korist Glasbene matice, njene šole in celotne slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, so elani odbora ob prisotnosti elanov nadzornega odbora Marjana Breclja in Darija Žiberne, prešli na volitve novih funkcij.
Za predsednika Glasbene matice je bil tudi za naslednje poslovno leto potrjen Drago Stoka, za podpredsednika Edmund Košuta, za novega tajnika
so elani upravnega odbora izvolili Zdenka Flori-dana, za blagajnika pa Primoža Možino. Novi upravni odbor je bil izvoljen soglasno, prav tako soglasno pa sta bila v smislu satuta izvoljena še dva referenta: Janko Ban je prevzel odgovornost za koncertno sezono in glasbeno dejavnost v sezoni 1998/1999; Boris Mihalič pa je prevzel re-ferentstvo za tehnična vprašanja stavb v Ulici Revoltella in Ulici Rugge-ro Manna.
V nadaljevanju seje je upravni odbor Glasbene matice podrobno razpravljal o vprašanju podržavi j enj a šole, in to tudi v luči novega zakonskega osnutka, ki bo vsak Cas predstavljen v rimskem parlamentu, in potrdil zahtevo po konservatoriju oziroma avtonomni sekciji državnega tržaškega konservatorija.
Upravni odbor se je nadalje sooCal s trenutnim finančnim stanjem Glasbene matice in z zaskrbljenostjo ugotovil, da so osebju izplačali z veliko zamudo šele novembrsko plaCo in pri tem sklenil, da bo napravil vse možne korake pri pristojnih oblasteh in pri slovenski vladi, da se to boleče finančno stanje Glasbene matice Cimprej ustrezno reši oziroma sanira.
Med raznim je bil na seji nato govor tudi o pripravah na praznovanje 90-letnice obstoja Glasbene matice in o drugih perečih vprašanjh, ki zadevajo GM, oziroma njeno šolo ter celotno glasbeno dejavnost, ki se razvija okrog Glasbene matice.
SD
Repen se je predstavil po televiziji
V oddaji Sereno variabile (Spremenljivo jasno) na drugem programu RAI so sinoči med drugimi zanimivimi turističnimi kraji doma in po svetu predstavili tudi Repen.
O značilnostih občine, o njeni preteklosti in o gospodarskih dejavnostih, predvsem seveda kamnolomih in kamnoseštvu, je pripovedoval župan Aleksij Križman, medtem ko je Vesna Guštin (avtorica knjige receptov Več dnevov kot klobas) predstavila dobro obloženo mizo z domačimi dobrotami, ki so - tudi glede na bližajočo se uro večerje -povzročile gledalcu kar primerno lakoto.
Ob domačem pršutu in kuhanih štrukljih se paC rade pocedijo sline, kar pa zadeva sam prispevek lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bil poudarjen slovenski narodni značaj občine z dosledno dvojezično izpisanim imenom in s strešicami v imenih obeh gostov. Povsem normalno, bi rekel nepoznavalec, mi pa vemo, da »normalnost« pri nas ni pravilo.
Dan slovenske kulture v znamenju Venturinija
Nastopil je Cas praznovanja dneva slovenske kulture ali Prešernovih proslav. Na to se pripravljajo kulturna društva in šole in seveda tudi osrednje kulturne ustanove. Osrednji proslavi dneva slovenske kulture bosta na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovenske prosvete jutri v tržaškem Kulturnem domu, v nedeljo pa v goriškem. Ob tem pa bo množica drugih, ki bodo v večini po zgledu krovnih kulturnih organizacij potekale v znamenju enotnosti in skupnih naporov.
Posebej velja v tem okviru omeniti razstavo akvarelov, perorisb in karikatur Roberta Hlavatyja ob 100-letnici njegovega rojstva, ki bo razmeščena v treh različnih krajih. Razstavo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s tremi openskimi organizacijami in sicer SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe-Ob pečini in Župnijo sv. Jerneja.
Odprtje razstav bo danes, in sicer ob 18. uri v Župnijskem domu Andreja Zinka, ob 19. uri v Domu Brdi-na in ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke. Na posameznih otrvo-ritvah bodo sodelovali gledališki igralec Drago Gorup, deška pevska skupina Vesela pomlad, ŽPZ Tabor in Tržaški godalni kvartet, o umetniku pa bodo spregovorili Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab.
Razstava bo na ogled do 15. februarja, ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Učenci celodnevne osnovne šole Frana Venturinija se na proslavo dneva slovenske kulture pripravljajo na poseben naCin: ob mentorstvu svojih učiteljic in v sodelovanju z raznimi kulturnimi skupinami namreC oblikujejo Cisto svojevrstno prireditev, ki bo prav gotovo širšega pomena za naše prizorišče. Proslava, ki bo v občinskem gledališču v Boljuncu v soboto, 7. t. m., ob 20. uri, je del globljega razsikovalnega dela, ki so se ga učenci lotili nekako v tem sončnem letu in ga posvetili liku Frana Venturinija, skladatelja, zborovodje, narodnega buditelja in kulturnega delavca, ki se je rodil v Boljuncu in po katerem vaška šola tudi nosi ime. Poimenovanje je sicer bilo pred 22 leti, dalj Časa pa je bilo šolsko poslopje zaradi popravil nedostopno, tako da je bilo težko načrtovati primerno priložnostno prireditev. Odtod tudi posebna želja in predvsem namen, da Franu Venturiniju posvetijo večjo pozornost, ne le v obliki prireditve, temveč tudi v obliki resnega šolskega dela, ki je zamišljeno kot razčlenjeno, obsežnejše in večvrstno spoznavanje življenja in dela tega našega ustvarjalca. V ta namen so tudi že povabili medse skladatelja in zborovodjo Ignacija Oto in pa domačinko Vekoslavo Slavec, ki pripravlja prireditev ob poimenovanju šole in Venturnija tudi osebno poznala.
O Venturiniju bodo v obliki recitala učenci spregovorili tudo ob Prešernovem dnevu; nastopili bodo pravzaprav z drobno predstavo, v kateri bodo v besedi in pesmi »odkrili življenjske in umetniške dogodke, ki so označili Venturinijevo pot. Z učiteljicama Mauro Čepar in Geni Kozina vodijo besedila, z učiteljico Silvano Dobrila pa pesmi. Poleg otroškega
petja, ob harmoniki Maura Mar-chesicha in Orffovih glasbil, pa bo recital dopolnil še nastop MePZ Lipa pod vodstvom Tamare Raseni.
Sobotno prireditev, pri kateri sodelujejo tudi kulturna društva Krasno polje iz GroCane, Slovenec iz Boršta in France Prešeren iz Boljunca, bo kot solist uvedel harmonikar Marchesich, sledili bodo nastopi folklorne skupine Stu ledi s spletoma goriških in istrskih plesov, malčkov krajevnega vrtca in tamburaškega ansambla KD France Prešeren, ki ga vodi Ervin Žerjal. Recital o Venturiniju bo nato kronal ves spored, kot gost pa bo s slavnostnim govorom nastopil Vojko Slavec.
(dam)
Skedenj
posveča
proslavo
Černigoju
Skupno bodo dan slovenske kulture praznovali tudi v Skednju. Dom Jakoba Ukmarja, Prosvetno društvo Kolonkovec in Kulturno društvo Ivan Grbec bodo letošnjo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v dvorani KD Ivana Grbca v Skedenjski ulici 124, posvetili umetniku Avgustu Černigoju ob 100-letnici njegovega rojstva. Na prireditvi bosta sodelovala Ženski pevski zbor Ivan Grbec, in Mešani pevski zbor Kolonkovec, priložnostni govor bo imel Sergij Cesar, spored pa bo obsegal tudi predvajanje filma Aljoše Žerjala V delavnici mojstra in pričevanja ob 100-letnici Skedenjske železarne.
GLEDALIŠČE M1ELA / DREVI
OSNOVNA ŠOLA OTONA ŽUPANČIČA
Začenja se »čaroben« niz
Za začetek nemi nemški film iz leta ’20 Der Golem, wie er in die Welt kam, ki ga je režiral Paul We-gener, predavanje pa bo v živo spremljal kitarist Garv Lucas (na sliki). Gre za niz Čarobni valovi, ki jih v gledališču Miela prireja zadruga Bonawentura. Z nemškim ekspresionističnim filmom (začetek filmsko-glasbene predstave ob 21. uri) se začenja niz prireditev, ki jim je skupna skrivnostno-ma-giCna nota. Vsebinsko se namreC nemški film oslanja na praške legende, v katerih je skrivnostnosti dodano še sklicevanje na kabalo.
Sicer pa je zadruga Bonavventu-ra, ki je v ta projekt vložila veliko truda, osnovala na težnji, da osvetli lik širši javnosti povsem neznanega Giulia Camilla, ki je v davnem 16. stoletju osnoval magično oz. gledališče spomina. O njem in njegovi veliki iznajdbi, ki ji današnja računalniška mreža še ni povsem kos, bo govor na jutrišnji okrogli mizi. Na njej (začetek ob 17. uri) bodo Corrado Bologna, profesor romanske filologije na rimski univerzi La Sapienza, Lina Bolzoni, profesorica italijanske književnosti na univerzi Scuola Normale Superiore v Pizi, Daniele
Cortolezzis, profesor informatike na videmski univerzi in Mario Turello, šolnik in kulturni delavec, avtor knjige o Giuli Camillu, ki je spodbudila organizatorje, da so se opredelili za to tematiko.
V	soboto zveCer (začetek ob 21. uri) bo na vrsti prvi koncert sodobne glasbe, nastopila pa bo skupina Kirlian Camera, predstavnica novega evropskega glasbenega vala (new wave). Že ime, ki si ga je skupina izbrala - gre namreC za poseben aparat, ki naj bi meril stopnjo svetlosti a vre, ki se je razvije ob Človeškem telesu -, izdaja njeno željo, da bi »odkrivala neodk-riljivo«. Glasbeno-pevsko skupino ob Angelu Bergaminiju in Emilii Lo Jacono zadnje Čase sestavljata še Barbara Boffelli in Ivano Bizzi, v Trstu pa bo predstavila predvsem skladbe z zadnjega albuma The desert inside.
V	nedeljo je spet na sporedu film, in sicer kultni Mahabharata Petra Brooka. Film, ki traja 171 minut, bodo predvajali ob 18. in 21. uri.
V	ponedeljek, 9. februarja, ob 21. uri bo glavno vlogo prevzela Čarobna violina: na koncertu pod tem naslovom bosta nastopila violinistka Roberta Nitta in pianist federico Consoli, ki bosta izvajala Tartinijeve, Paganinijeve in Rave-love skladbe. To je samo prvi del prireditev, ki se bodo zaključile 20. februarja.
Obisk šolarjev v uredništvu PD
Svetoivanski osnovnošolci spoznali, kako nastaja časopis
V spremstvu učiteljic Sandre Montanari, Ani Parovel in Neve Fer-letic so bili včeraj na obisku v redakciji Primorskega dnevnika uCenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole Otona Zupančiča od Sv. Ivana (na sliki Foto Kroma). Urednik Rado Gruden je mlade goste na kratko seznanil z zgodovino našega dnevnika in jim tudi praktično prikazal, kako dnevnik vsak dan' nastaja. Osnovnošolci so razlagi sledili z zanimanjem in
postavili tudi celo vrsto vprašanj-Včerajšnji obisk sodi v okvir pobud, ki jih je priredila svetoivanska šola ov dnevu slovenske kulture. Tako so bih v ponedeljek na obisku pri Glasbeni matici, v torek so si ogledali gledališki muzej Schmidi, danes bodo obiskali Entografski muzej v Skednju, jutri bodo na šoli vrteli slovenski film SreCa na vrvici, »kulturni teden« pa bodo zaključili v ponedeljek z ogledom gl® dališCa Verdi.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju s
SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe - Ob Pečini in Župnijo sv. Jerneja - Opčine
vabi na odprtje razstav akvarelov, perorisb in karikatur ob 100-letnici rojstva
ROBERTA HLAVATVJA
danes, 5. februarja 1998 na Opčinah
ob 18. uri v župnijskem domu Andreja Zinka ob 19. uri v dvorani doma Brdina ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke
Sodelujejo:
gledališki igralec Drago Gorup, deska pevska skupina Vesela pomlad, ZPZ Tabor in Tržaški godalni kvartet O umetniku in njegovem delu bodo spregovorili.
Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab
RAZSTAVO JE PODPRLA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Slovensko Planinsko Društvo - Tl st
prireja danes, 5. februarja ob 20.30
v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 večer posvečen
Naravne danosti in kulturne zanimivosti območja bo z diapozitivi in videofilmom prikazal
France Škrabec
stare ljudske pesmi bo pela Petračeva družina Prisrčno vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
5. februarja 1998
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.17 -Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 12.15 in zatone ob 2.04
Jutri, PETEK,
6. februarja 1998
PAVEL
VREME VČERAJ (
i2.	URI: temperatu zraka 4,4 stopinje, zrat tlak 1008 mb pada, ve vzhodnik severovzhc nik 78 km na uro, bm vlaga 51-odstotna, ne spremenljivo, morje n burkano, temperatu tnorja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRT]
. RODILA SE JE: Gi< 8ia Fava.
UMRLI SO: 92-let Zaira Franceschini, £ letna Lidia Carli, 77-1 na Maria Verzegnas: 75-letna Carla Furla 90-letna Maria Stran Jto. 64-letna Elvia D< °en, 79-letni Rodol Medvešček, 86-letna 1 oina Kočevar, 59-let: Maria Sain, 64-letni L oiano Taucer, 91-let: nucia Aiza, 97-letni Gi seppe Depase, 77-let Anna Zacchigna, 93-L na Margherita Fuchs, 8 jetna Anna Manera, 8 etni Antonio Toribol °8-letni Francesco Cin:
lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska Ulica 33 (tel. 638454).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do
13.	ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118,
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
^ LEKARNE
Od ponedeljka, 2. do s°Dote, 7. februarja 1998
Normalen urnik
ARISTON - Danes dvorana rezervirana.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.45, 17.55, 20.05,
22.15	»Paradise Road«, i. G. Glose.
Loterijo
bari
caguari
FIRENCE
GENOVA
Milano
Neapelj
falermo
rim
TURIN
Benetke
Nagradni sklad
dobitnika s 6 točkami ^dobitnikov s 5 točkami R7 iA dobitnikov s 4 točkami ■423 dobitnikov s 3 točkami
				
18	5	21	54	72
84	80	52	81	21
35	85	14	20	64
26	41	54	37	61
48	45	19	61	65
24	12	31	25	63
23	13	5	17	34
82	81	30	4	1
3	80	51	64	78
38	41	82	87	64
BI	Bi		H	m
6.967.935.708 lir
75.738.400 lir 768.400 lir 19.900 lir
EKCELSIOR - 15.00,
18.30,	22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40,	19.55,
22.15	»The Vackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis.
NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 2	-
15.30,	17.45, 20.10,
22.30	»Qualcosa e cam-biato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 3	-
15.30,	17.05,	18.55,
20.30,	22.15 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Sel-leck, Mat Dillon.
NAZIONALE 4	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Wilde«, i. Vanes-sa Redgrave.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Milly D’Abbrac-cio: la golosa«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giaco-mo. Zadnji dan.
ALCIONE - 17.45,
20.00,	22.10 »La bella vita«, r-i. Roberto Benigni.
m PRIREDITVE
SKD PRIMOREC
Trebče vabi ob Prešernovem dnevu na odprtje razstave domače umetni-
ce ZLATKE OBED, ki bo danes, 5. februarja ob
20.30	v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo Jasna Merku - umetnostni kritik, vokalna skupina Musiča noster amor - Martina
Feri, Tamara Stanese in Nataša Gregori - ter gledališki igralec Danijel Malalan. Vljudno vabljeni!
GOS FRANA VENTURINIJA - BOLJUNEC, BORŠT, PESEK priredi v soboto 7. februarja ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu proslavo ob Dnevu slovenske kulture v spomin na skladatelja Frana Venturinija. Nastopili bodo malčki vrtcev iz Boršta in Boljunca, učenci GOS Fran Venturini, folklorna skupina Stu ledi, harmo-nikaš Maurizio Marche-sich, pevski zbor Lipa iz Bazovice in tamburaški ansambel KD France Prešeren. Uvodno misel bo podal Vojko Slavec. Sodelovala bodo kulturna društva Krasno polje, Slovenec in France Prešeren.
OB DNEVU SLOVEN-
SKE KULTURE, priredita KD Primorsko in PD MaCkolje v nedeljo, 8. februarja ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah veCer »Besedo imajo domaCi ustvarjalci«.
DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD I. GRBEC vabijo na Dan slovenske kulture, posvečen Avgustu Černigoju, v nedeljo, 8. februarja 1998 ob 16. uri v dvorani KD I. Grbec -Skedenjska ul. 124. Program: ZPZ I. Grbec, Sergij Cesar - priložnostni govor, A. Žerjal - V delavnici	mojstra
(film),pričevanja ob 100-letnici škedenjske železarne, MePZ Kolonko-vec. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja ob 20.30 na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu, na kateri bodo razglasili izid
ČEVLJI__TORBICE
(Monik)
POPUSTI
POPUSTI
Nabrežina center
26. literarnega natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder. Nastopili bodo gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Jagode Kjuder. Govornik bo Milan Gregorič.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 12. februarja ’98 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo ob dnevu kulture. Program: priložnostni govor bo imel dr. Fili-bert BenedetiC, recitiral bo Stojan Colja, glasbeno točko bosta posredovala kitarista Bojan Kuret in Walter Gregori, učenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni!
S
IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. Pohitite!
□ OBVESTILA
V DOMU JAKOBA UKMARJA v Skednju bo danes, 5. t. m., publicist Milan Gregorič iz Dekanov govoril o svoji knjigi »Politični ciklon nad Istro«. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni!
KONZORCIJ ZA ZAŠČITO KONTROLIRANEGA POREKLA VIN KRAS prireja danes, 5. februarja ob 18.30 v Kraškem muzeju v Re-pnu (Repen 20) srečanje z bratoma Bensa z Oslavja, ki bosta govorila o izkušnjah vinogradniške kmetije La Castel-lada. Vabljeni vinogradniki.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes, 5. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 večer posvečen Bloški planoti. Naravne danosti in kulturne zanimivosti območja bo z diapozitivi in videofilmom prikazal France Skrabec, stare ljudske pesmi bo pela Petračeva družina. Prisrčno vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe - Ob Petini in Župnijo sv. Jerneja -OpCine vabi na odprtje razstav akvarelov, perorisb in karikatur ob 100-letnici rojstva ROBERTA HLAVATVJA, danes, v četrtek, 5. februarja 1998 na Opčinah. Ob 18. uri v župnijskem domu Andreja Zinka, ob 19. uri v dvorani doma Brdina, ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke. Sodelujejo: gledališki igralec Drago Gorup, deška pevska skupina Vesela pomlad, ZPZ Tabor in Tržaški godalni kvartet. O umetniku in njegovem delu bodo spregovorili Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab. Razstavo je podprla Zadružna kraška banka.
SLOVENSKI KUL-
TURNI KLUB, Ul. Doni-zetti 3 - Trst vabi ob Prešernovem dnevu - v soboto, 7. februarja ob
18.30	na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov, ki so jih mladi poslali na likovni, fotografski in literarni natečaj. Sledilo bo nagrajevanje zmagovalcev natečaja in podelitev nagrad občinstva. Spon-
sorja večera: draguljarna Malalan z Opčin in založba Mladika.
DIJAKI SREDNJE SOLE NA PROSEKU bodo v soboto, 7. februarja ob
11.30	z odrskim nastopom proslavili dan slovenske kulture. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM organizira teCaj someljerst-va v sodelovanju z AIS (Associazione Italiana Someliers). Za vpis in podrobnejše informacije kličite do 10. februarja od 11. do 13. in od 18. do 20. ure na tel. St. 327124 (Vesna Guštin).
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE, Slovenski kulturni klub, Mladi v odkrivanju skupnih poti, skupina Shalom in Slovenska zamejska skavtska organizacija vabijo v okviru priprav na sveto leto 2000 na predavanje z naslovom MESTO SV. DUHA V NASI VERI. Predaval bo filozof in teolog p. Marko Rupnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 14. t. m. ob 19. uri.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje Člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFI-LEJU pustnih mask, naj se prijavijo najkasneje do ponedeljka, 16. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob
20.30.	Pohitite, Čakajo vas bogate nagrade!
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseCi vrnitev priimka v izvirno obliko.
KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-dricah.
SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske	tečaje
smučanja za otroke do
14.	leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 717859
NA OBČINI DEVIN-NABREZINA deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja.
KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do
16.30.
SKLAD MITJA ČUK
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. st. 212289 v dopoldanskem Času.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KON-
CERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, Se neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena Sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Corda-roli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lira; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem	glasbenem
srečanju mladih v Rojanu.
H ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do
17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
DOBRO vpeljano gostilno na Krasu oddamo v najem z možnostjo stanovanja. Tel. na St. 362660 v uradnih urah.
ALI SO VAŠI OTROCI stari od 8 do 12 let in bi se radi pridružili plesni skupini za funky in hip hop? Predstavitev teCaja bo v soboto, 7. februarja ob 14.30. Pod nadzorom kvalificiranih učiteljev se bodo otroci zabavali in odkrivali nove plesne gibe. Za informacije pokličite na tel. St. 830363 (Angelica) ali 00386-66-549588 (Sabrina).
PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, prevoženih 54.000 km, v dobrem stanju, za 14.000.000 lir. Tel. na St. 410476 ob večernih urah.
DVE GOSPE nudita pomoč ostarelim osebam s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263.
KUPIM po zmerni ceni hišico z dvoriščem, tudi Ce potrebno manjših popravil, v Bazovici ali v sosednjih vaseh. Tel 226414.
PRODAM Tvvingo, Ml optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na St. 421412 v večernih urah.
PODARIM dva mala psička mešane pasme. Tel. 226353.
PRODAJAMO kravji in kozji gnoj z možnostjo dobave na dom, Sama-torca 47, tel. št. 229191.
IŠČEMO inštruktorja/ico za matematiko in fiziko ter inštruktorja/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Inštruk-cije«.
NOVE SMUČI Elan MBX slalom 193 cm prodam. Tel. 327135.
SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. Toči belo in Črno vino.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci St. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto.
V LONJERJU imata osmico Marija in Fa-bio Ruzzier. Točita belo in Črno vino, poskrbljeno je za prigrizek.
GeC TOURS priporoča:
UGODNE POVRATNE LET. KARTE IZ LJUBLJANE - do 31.3. - doplač. let. takse NEWY0RK, TORONTO, MONTREAL 692.000 Ir LOS ANGELES, S. FRANCISCO	832.000 lir
MEXIC0 CfTY	999.0001«
KAPADOKIJA in EGEJSKI ZAKLADI 25. 4. - 2. 5., Iz Ljubljane, hoteli 4*, vstop v muzeje, takse, odlično vodstvo, 1.399.000 lir.
TO NI VSE!- tel. 0038666-549588
V MEDJE VASI št. 16 imata odprto osmico VValter in Nadja.
OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sar-nek). Toči belo in Črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na prof. Gojmira Budala daruje sestra Breda 100.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico.
V	spomin na Marijo Ban por. Černjava darujeta Mira in Ivan
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na g. Milko Grilanc darujeta Sonja in Stanko Budin
100.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Marijo Ban por. Černjava daruje Stana Buda vd. Husu
30.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Marijo Ban Černjava darujeta Ernesta in Lado 30.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Ban Černjava daruje Olga Verša 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Ban daruje Ladi Pertot z družino
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Sergija Černivca daruje družina Udovič
50.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Milko Grilanc roj. Milič darujejo družine Milic (Sempolaj 54) 50.000 lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na Marijo Ban Černjava darujeta Marija in Egon Bukavec z družino 30.000 lir za
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob smrti sestrične Milke Milic Grilanc darujejo Danilo Grilanc
50.000	lir in Marija Grilanc 50.000 lir za pevski zbor RdeCa zvezda ter Peter Grilanc 50.000 lir za KD RdeCa zvezda.
Ob obletnici smrti moža Justa Krevatina daruje žena Marija
30.000	lir za Primorski dnevnik.
V spominn na Marijo Ban Černjava daruje Ivan Černjava 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočustvovanja ob izgubi drage
Milke Milič
se iskreno zahvaljujemo MoPZ RdeCa zvezda in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Salež, 5. februarja 1998
GORICA / CENTER LOJZETA BRATUŽA
IZBOR ESEJEV IN SIMPOZIJ
Poetični akvareli Andreja Kosiča
Pregled Kosičevih del bo no ogled do 20. februarja
V Gorici bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž do 20. februarja na ogled večja likovna razstava akvarelov Andreja Kosiča (f. Bumbaca). Znani goriški slikar se nam tokrat predstavlja z veliko in pregledno razstavo svojih akvarelov, kateri je sam dal naslov Moja domovina.
Slikar se je na razstavi v Kulturnem centru Lojze Bratuž odločil pokazati samo svoje akvarele, po katerih je tudi najbolj poznan in cenjen. Akvarel s svojo krhkostjo zelo spominja na trenutnost našega življenja in narave, ki je predmet Kosiče-ve likovne pripovedi in nenehnega vračanja k njej. Akvarel je Se najbližji poeziji in Kosič se poslužuje te tehnike tudi zato, ker že leta in leta odslikava poetično videnje naše domovine. Andrej Kosič je namreč zares to, kar slika in riše: poet svoje domovine, ki je ne oži na naš Kras in na Goriško, ampak jo pojmuje kot prostor, kjer živijo Slovenci. Zato boste našli na razstavi tako motive iz nam ne ravno bližnje Dolenjske, vedute z avstrijske Koroške, kjer živijo Slovenci, in seveda veliko kraških motivov, kjer je Andrej Kosič morda najbolj doma; obenem pa so tu še briški, vipavski in gorski motivi, vsi prežeti s tistim čudenjem in ljubeznijo do krajine, v kateri najde slikar svojo moč in tudi predmet slikanja, svojo naravno in samoumevno umestitev, svoj mir. Slikarska pripoved Andreja Kosiča je zelo enostavna, saj slika predsvem svet, ki ga obdaja in na katerega je čustveno navezan. Za neko zavezanost slovenstvu gre pri njegovem slikanju, saj bi drugače slikar pripovedoval tudi druge zgodbe, a jih ne. Njegovi akvareli, ki so tehnično
izjemno dobro narejeni in samosvoji, nam pripovedujejo slikarjevo dolgo zgodbo o navezanosti na slovensko pokrajino.
Kosič je za goriško veliko likovno razstavo pripravil točno 101 akvarel - vsi so večjih dimenzij - in s to razstavo je tudi pokazal, kaj najraje slika. Neštetokrat se vrača k slikanju kraške dežele in kraških porta-
slikarske tone, za nežne pastelne barve in za lirično slikanje pokrajine pa nam priča o tem, da je slikar Andrej Kosič blage narave in globoko razmišljujoč človek, kar bi lahko bilo v popolnem nasprotju z njegovim vsakodnevnim delom, saj vsi Andreja Kosiča poznamo kot uspešnega podjetnika, trgovca, ki splošno velja za pos-
lov, kraških kalon in hiš, cerkva in kapelic, znamenj, ki nam pričajo o slovenskem človeku in o slikarju, o nas samih. Andrej Kosič poustvarja svet okrog sebe in samega sebe v njem, saj pri njegovem slikarskem ustvarjanju ne gre za neko golo odslikavanje stvarnosti okrog sebe, ampak za globlje doživljanje sveta, kateremu slikar dodaja tudi lastna notranja doživetja.
Pošten donos do življenja in krščanska miselnost sta pri slikarju vedno prisotna in to se tudi pri njegovem slikarskem ustvarjanju pozna. Odločanje za mirne
tenjaka, obenem pa tisti, ki ga pobliže poznamo, tudi vemo, da se s slikarstvom dobesedno poklicno ukvarja.
Njegov slikarski opus, katerega majhen del lahko vidimo na razstavi, nam priča o slikarjevi veliki ljubezni do slovenske dežele, brez katere najbrž tudi njegovega slikanja ne bi bilo. Ko boste na razstavi gledali njegove kraške portone, kolone in kapelice, s katerimi je posejan naš slovenski Kras, boste videli, da slikar uporablja naravnost boleče nežne barve, ki jih najbrž niti na Krasu ni, a jih slikar nalašč uporablja, ker mu je pokrajina
več kot le gola realistična danost, pomeni mu namreč poezijo življenja, brez katere bi bilo naše življenje pusto in prazno, naš vsakdan veliko bolj siv in Kosičevo slikanje gotovo dosti bolj siromašno. Zadnje čase se slikar vedno bolj umika v svoje podoživljanje slovenske krajine, saj večkrat nariše namišljene izseke iz narave in vedno bolj uporablja svetle barve, izjemno nežne in spet vedno bolj svetle barvne tone. Slikar hoče že itak dovolj poetično naravo napraviti še bolj lirično in še bolj krhko, kot je sicer. Prav iskanje harmonije s svetom in naravo okrog sebe, vera v namenskost in doslednost sveta okrog nas sta glavni značilnosti Ko-sičevega slikanja. Vsa slikarjeva pripoved je prežeta z vero v človeka in z zdravim, vedrim krščanskim odnosom do življenja, kar pride najbolj do izraza pri tihem občutku zlitosti z naravo okrog sebe, ki ga ima umetnik pri slikanju vsakega svojega dela in ta svoj občutek nevsiljivo ponuja gledalcu na ogled. Harmonična zraščenost slikarja z deželo-domovino, ki mu je najbolj pri srcu in katere del je tudi sam, se na njegovih delih tiho odraža v preprostih kompozicijah, nežnih barvah in umirjeni složnosti med posameznimi kompozicijskimi deli.
Andrej Kosič ima svojo domovino rad in to se na njegovih slikarskih delih še kako vidi. Slikar tega sicer ne kriči na ves glas, a nam zato to toliko bolj prepričljivo govori s svojo umirjeno in nikdar prenagljeno slikarsko govorico, katere odlika je tudi v tem, da nikogar noče v nič prepričevati, a je obenem tako nežno prepričljiva, da je ne moreš ne imeti za svojo.
Jurij Paljk
Slotapen nemimi in za nas protislovni glasnik svoje dobe
Ponovno: Mitteleuropa. V Trstu smo je že skoraj siti: pitajo nas z njo, kot bi bila edini možni odgovor na italijanski iredentizem. Mitteleuropa in iredentizem. Pojma, ki sta si lahko nasprotujoča, ni pa nujno. Pojma, ki sta se v vsej svoji medsebojni konfliktualnosti pojavila pri tržaških intelektualcih že na začetku tega stoletja. Med pričevalci silnega nasprotja je tudi Scipio Slataper.
Lani je pri založbi Edizioni Ricerche izšla študija o delu in življenju Scipia Slataperja; gre za izbor esejev, ki so jih izvedenci predstavili na simpoziju, ki je potekal na tržaški univerzi. Delu je naslov Slataper, rinquietudine dei modemi (Slataper, nemir sodobnikov).
Slovenci gojimo do Slataperja deljena čustva. Večina tistih, ki se po poklicu ne ukvarjamo z literarno zgodovino, nas je do tega lika skeptičnih. Ne moremo mimo dejstva, da so se ravno na Slataperja vse prevečkrat sklicavali razni tržaški intelektualci dvomljivega »intelekta«. In ne moremo mimo dejstva, da to sklicavenje ni bilo vedno brez navez na avtorjeve tekste. Po drugi strani pa nas prav zavračanje cenenih sodb sili v to, da si o umetniku, ki ga obravnavamo, vendar skušamo ustvariti celostno podobo.
Slataper je pisal o Trstu in o Krasu (II mio Carso); pisal je o Slovencih in Hrvatih (večkrat z različicama slavi in s’ciavi). Do tu dejstva. Potem pa interpretacije. Pisal je v odbobju, ko je bil nacionalizem, in z njim povezani iredentizem tržaškega tipa, eden izmed vodilnih idealov italjan-ske družbe - v tistem obdobju je življenjsko pot idealov in njih vplivov na javno mnenje že močno pogojeval tisk. Pisal je v času, ko se je italijanska javnost že delila na nevtrahste in interventiste - eni so trdili, da mora ostati Italija v slučaju konflikta nevtralna, drugi, da mora poseči. Slataper je vse impulze tiste dobe doživljal in preživljal po svoje. V knjigi, ki jo imamo tokrat pred sabo, se citati na to temo kar vrstijo. Bralcu posreduje izbor esejev sicer dovolj raznoliko podobo, vendar se včasih prav zaradi množice prispevkov in osebnega pristopa izvedencev do obravnavane tematike porodi občutek nedoslednosti... ali preprosteje: zmešnjave. Poleg Slataperjevega se v delu pojavljajo še druga imena Tržačanov, ki so tako ah drugače kaj trajnega zapisali o problematiki tukajšnje nacionalne neenotnosti: od klasikov Sabe in Sveva, do sodobnika Magrisa... in Slovenca Kosovela.
So ljudje, ki dogajanje okoli sebe doživljajo, kot bi bilo izrisano v dveh dimenzijah. Potem so ljudje, ki dajejo vsemu skupaj še tretjo dimenzijo, dimenzijo prostorske in obenem miselne globine - s tem pa tudi problematičnosti. Slataper je
bil, tako se zdi, ko prebiraš eseje, prav take vrste človek. Razdvojen med danostjo in iskanjem, med nujnim in mogočim, med idealom družbe, okolja, zgodovinskega trenutka in svojo slo po odkrivanju. V svojih spisih, ki so bili večinoma objavljeni v florentinski reviji La Vo-ce, je Slataper odgovarjal na nekatera aktualna vprašanja svoje dobe. Zato pa tudi v njegovem delu ni umirjenosti, pač pa raztrganost, razmajanost, ki se odražata tudi v jeziku in slogu.
Tudi Kras, o katerem je pisal, je v sebi priredil, tako da je postal »njegov« Kras. Ta Kras je bil, če smemo sintetizirati, nekaj med italijanskim literarnim topo-som podeželja in našo vizijo zemlje, iz katere rastemo.
Slataper je pisal o s’ciavih in patrii, česar mu nekako podzavestno, najbrž v svoji manjšinski pogojenosti, ne moremo odpustiti. Potem pa je, v zanosu, tipičnem za tisti čas, pisal o bleščeči prihodnosti slovanske rase, kot bi govoril o izvoljenem ljudstvu: »S’ciavo, hočeš priti z mano?... Saj si Slovan, sin nove rase. Prišel si na ozemlje, kjer ni nihče znal živeti, in ga obdeloval. Dolga leta so te pljuvali in te zmerjah zaradi tvojega suženjstva. Cas je, da postaneš gospodar. Ker si Slovan, si velike rase prihodnost.«
Cas, v katerem je živel Slataper, je bil gotovo prelomen čas. Prav ta prelom je, mislim, eden izmed najpogostejših elementov Slataperjeve ustvarjalnosti. Njemu je tudi namenjeno zanimanje izvedencev, ki so se udeležili simpozija na tržaški univerzi.
Matejka Grgič
NOVICE

31
ZA PESMI IN PROZNA DELA
Dimitris Sgouros v Sežani
Eden največjih klavirskih virtuozov Dimitris Sgouros bo po Ljubljani koncertiral tudi v Sežani. V soboto, 14. februarja, ob 20. uri bo v KG »Srečka Kosovela« izvajal Chopinove balade in scherze. Dimitris Sgouros se je rodil leta 1969 v Atenah in je pričel z učenjem klavirja s šestimi leti. Leto kasneje je opravil sprejemne izpite na atenskem konservatoriju in bil sprejet v šesti razred konzervatorija. Študij je končal z dvanajstimi leti, pričel z mednarodno kariero in osvojil štiri prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih pianistov.
Leta 1982 je Dimitris Sgouros prvič koncertiral v Camegie Hallu v New Ybrku z Nacionalnim simfoničnim orkestrom iz VVashingtona.
Posnel je veliko število samostojnih albumov z raz-ličnimi orkestri, med drugimi tudi Lisztov klavirski koncert številka 1 s Slovensko filharmonijo.
Massimo Bubola v Gorici
Precejšnje zanimanje vlada na Goriškem za nastop znanega italijanskega kantavtorja Massima Bubole, ki bo v petek, 6. marca (s pričetkom ob 20.30) v osrednji dvorani Kulturnega doma (uhca Brass 20). Koncert sodi v okvir posebnega glasbenega festivala »Across the Border« (Prekoračimo meje), ki ga prireja kulturna zadruga Maja iz Gorice v sodelovanju z raznimi goriškimi organizacijami.
Natečaj Mladike za pesmi in prozna dela je tudi tokrat naletel na dober odziv, saj je komisija morala ocenjevati kar 132 prejetih prispevko (v obeh kategorijah). Komisija tržaškega nagradnega natečaja se je sestala 3. februarja, podala ocene in seveda določila tokratne zmagovalce. Sestala se ja na sedežu Slovenske prosvete v Trstu in ocenila 132 prispevkov, med njimi je bilo 55 proznih sestavkov in 77 poezij in ciklusov pesmi. Kot že rečeno, predvideva natečaj nagrade za najboljša prozna dela in najboljše pesmi. Odločitve žirije podajamo s podrobno utemeljitvijo.
Proza
Prvo nagrado je komisija podelila prispevku z naslovom
»Tovor,«, ki jo je napisal avtor pod šifro 16254. Gre za zgodbo iz našega sodobnega življenja: voznik tovornjaka odkrije podtaknjeno mamilo, finančni stražniki ga zaslišujejo in doživi veliko strahu. Dober je opis vožnje in življenja voznikov. Avtor je Andrej Arko.
Drugo nagrado prejma novela z naslovom »Zgodi se, kar se mora«, ki jo je napisala avtorica z geslom Moj otrok. Dekle služi kot varuška pri ameriški družini in se spoprijatelji z mlado narkomanko. Tragični konec obogati dekle z življenjsko izkušnjo. Avtor je Magdalena Cundrič.
Tretjo nagrado prejme zgodba z naslovom »Alina«, ki jo je napisala avtorica z geslom Mala. Gre za izrez iz zasebnega
življenja protagonistke s han-dikapirano sestro. Zgodba je doživeta in se zaključi s presunljivim koncem. Avtorica je Tarcisia Galbiati.
Komisija priporoča za objavo še sledeče prispevke: Magda Rous: »Sodniška zgodba«; Jože Bregar: »Listje jesenskega dne«; Anja Muck Župan: »Deklica, o kateri ne sanjam«; Erik Dolhar: »Izlet na zasneženi Čaven in Mali Golak«; Marijan Ei-letz: »Pravljica o Marjetkinem čudežu«; Marjan Toš: »Hmek«; Andrej Makuc:	»Frenk«;
Manka Kremenšek Križman: »Božični večer«; Ksenija Bratina: »Božična zgodba«.
Pesmi
Prvo nbagrado prejme ciklus
pesmi »Na oni strani srebrne črte«, ki so prispele pod geslom 0419/DT. Iz ciklusa pesmi diha pretresljiva žiljenjsko-st, izražena v pristnosti čustev in oblike s prikupnim nadihom slovenske zemlje. Avtorica je Danijela Zupan iz Laškega.
Drugo nagrado prejme ciklus pesmi, ki so prispele pod geslom »Spomladi bodo žarele narcize«. Gre za pristno poezijo s prefinjenim izrazom in občutjem, iz katerega diha vsakdanjik sodobnega človeka. Avtorica je Miša Shaker.
Tretjo nagrado prejme ciklus pesmi, ki so prispele pod geslom Odmevi. Avtorica kaže zrelo verziranost izraza in toplino človeških občutkov z momenti prave poezije. Avtorica je Lina Lavrenčič.
TEKSAS / GUVERNER BUSH ZAVRNIL POMILOSTITEV Z BESEDAMI »BOG BLAGOSLOVI KARLO TUCKER«
Karta Tucker šla v smrt z nasmehom, pred zaporom žalost in navijanje
Zamuda in počasni postopek pri izvajanju smrtne obsodbe z vbrizganjem strupa v žilo
HUNTSVILLE - »Bog blagoslovi Karlo Tucker« so bile besede, ki jih je točno ob 18. uri po krajevnem času izrekel guverner države Teksas peorge Bush jr. (na sliki AP spodaj) in zavrnil 30-dnevno odložitev izvršitve smrtne kazni. Nekaj minut Pred tem je ameriško vrhovno sodišče že drugič zavrnilo prošnjo za Pomilostitev Karle Tucker obsojene na smrt zaradi krutega dvojnega umora leta 1983.
Karla Tucker je umrla 45 minut Po 18. uri (pri nas je bila ena ponoči), ko so ji vbrizgah smrtonosno injekcijo. Priče, ki so usmrtitvi prisostvovale, so povedale, da ni kazala strahu, Pri celotnem postopku se je Celo smehljala in izražala obžalovanje zaradi zločina. Njene zadnje besede so bile: »Vse vas imam rada«.
Vest o zavrnitvi pomilostitve in kasneje o usmrtitvi, je takoj dosegla množico ljudi pred zaporom v Huntsvillu, razdeljeno na nasprotnike (na sliki) in zagovornike smrtne
kazni. Slednji so nato z glasnimi vriski in vzkliki odobravanja v navijaškem slogu vzbudili splošno zgražanje širše javnosti. Veselje ob smrti človeškega bitja, čeprav obsojenega zločinca, je toliko upravičeno kot sam umor. Celotno dogajanje pred zgradbo zapora je spominjalo bolj na družabno srečanje kot na usmrtitev. Ljudje so nosili transparente, naročali pizze, v zraku so bili helikopterji, množica novinarjev,... milo rečeno neprimerno.
Karli Tucker niso pomagale prošnje z vseh strani sveta. Za pomilostitev se je zavzel papež Janez Pavel H, evropski parlament, OZN, celo nekateri zagovorniki smrtne kazni v ZDA so želeli v njenem primeru izjemo. Nobena usmrtitev obsojenega zločinca v zadnjih letih ni vzbudila takšne pozornosti, kot prav smrt Karle Tucker. Razlogov zato je več. Dejstvo, da je Zenska, prej lepa kot ne, belka in da je pokazala obžalovanje. Glavni razlog, da je na svojo stran pridobila celo nekaj de-
sničarjev, pa je v trditvah, da je našla boga in, da bi lahko storila mnogo za mlade, ki bi morda zašli na krivo pot.
Smrtno obsodbo so izvedli z zamudo. Karla Tucker je bila pripravljena že ob napovedani 18. uri; dve minuti prej je vrhovno sodišče zavrnilo njeno zadnjo prošnjo za pomilostitev, ob 18.14 je guverner Bush prek televizijskih ekranov zavrnil odložitev smrtne kazni; ob 18.16 so Karlo Tucker odpeljah iz celice v sosednjo eksekucijsko sobo in to po dolgih letih prvič (in zadnjič) brez lisic. Ob 18.20 so obsojenko privezali na posteljo, minuto kasneje so ji vbodli iglo v žilo in ji vbrizgnili solno raztopino, da bi ugotovili, da tekočina teče po žilah. Ob 18.37 je v žile pričela teči tekočina s tremi različnimi vrstami strupa. Zdravnik je ugotovil smrt ob 18.45.
Smrt Karle Tucker sta si iz sosednje sobe lahko ogledala mož in brat ene od dveh žrtev, zaradi katerih je bila Tuckerjeva obsojena.
I
VAL REAKCIJ IN KRITIK

Splošna obsodba usmrtitve
Kritike Vatikana, Združenih narodov in Evropskega parlamenta
PARIZ - Primer Tuckerjeve je silovito pretresel Ameriko in postavil pod vprašaj enega od obeh običajnih argumentov večine Američanov, ki pravijo, da zagovarjajo smrtno kazen - potrebo po varovanju družbe pred nevarnimi posamezniki, piše francoski Liberation. Nihče ne verjame več, da Karla, majhna osebica z razorožujočim nasmehom, ki z mirno vdanostjo redovnice izraža svojo absolutno vero v Boga, še predstavlja nevarnost za kogarkoh. Edini razlog, zaradi katerega je večina Američanov za usmrtitev, je na splošno ta, da mora "plačati za svoj zločin".
Podrobnosti usmrtitve s smrtonosno injekcijo so le spomin na to, da so vse usmrtitve nehumane in degradacija človeka, opominja britanski The Guardian. Ni pomembno, katera metoda utegne biti manj okrutna.
Ne gre za to, da je Karla Tucker žen-
ska. Niti nje niti katerekoli druge osebe ne bi smeli obsoditi na smrtno kazen, meni španski časnik El Pais. Smrtna kazen pa je vendarle del ameriške kulture, ki je tesno povezana z navadami iz časa pred civilizacijo - kot je recimo linčanje. Da tega noče razumeti 75 odstotkov Američanov, je sramota za to veliko državo.
Vatikanski glasnik Joaquin Navarro ni hotel komentirati usmrtitve ženske, za katero je posredoval sam papež posredoval, neuradno pa je izrazil obžalovanje Cerkve. Odgovorna za človekove pravice pri Ozn Mary Robinson je naglasila zaskrbljenost Ozn zaradi naraščanja smrtnih obsodb po svetu. Evropski parlament je ostro obsodil usmrtitev, parlamentarna delegacija za odnose z Zda pa je zahtevala, naj izberejo drugo državo kot Teksas za srečanje z ameriškimi kongresniki, ki bo junija letos.
- EVROPSKA UNIJA / VKLJUČEVANJE SREDNJE IN VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV -i
Evropska komisija sprejela osnutke pristopnih partnerstev za kandidatke
Predlogi vsebujejo prednostne naloge posameznih prosilk za članstvo v EU
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj potrdila osnutke za pristopna partnerstva, ki jih bo Evropska unija sklenila s kandidatkami za članstvo v Evropski uniji. Predlogi, ki jih bo moral soglasno potrditi še svet zunanjih ministrov EU, vsebujejo prednostne naloge, tako kratkoročne kot dolgoročne, ki jih bo morala posamezna prosilka za članstvo opraviti na področju prilagajanja zakonodaje skupni evropski. Na komisiji so poudarih, da so pristopna partnerstva ključna tako za prednostne cilje pri sprejemanju skupne zakonodaje kot za finančna sredstva, ki bodo na voljo v ta namen.
Prioritetne naloge je Evropska komisija predlagala na podlagi mnenj o posameznih kandidatkah, ki jih je junija lani objavila v Agendi 2000, obsežnem nokumentu o prihodnosti unije s Širitvijo vred. Kot so povedah na
komisiji, naj bi s pomočjo pristopnih partnerstev kandidatke lažje določile področja, na katerih morajo v okviru priprav na članstvo opraviti še dodatno delo.
Vsak predlog pristopnega partnerstva vsebuje tudi pogoje za pomoč Evropske komisije pri izpolnjevanju obveznosti kandidatk. Komisija pomoč, tako tehnično kot finančno, pogojuje z izpolnjevanjem obveznosti posamezne prosilke, ki izhajajo iz Evropskega sporazuma, in iz koe-benhavenskih kriterijev za članstvo v uniji.
Na podlagi pristopnih partnerstev naj bi vsaka prosilka za članstvo pripravila nacionalni program za sprejemanje skupne evropske zakonodaje. Ta program naj bi vseboval podrobno razlago o tem, kako bo kandidatka izpolnjevala prioritetne naloge iz pristopnih partnerstev, poleg tega pa Bruselj pričakuje,
da bo prosilka za članstvo tudi časovno opredelila izpolnjevanje nalog ter v nacionalni program vključila stroškovnik. Nadzor nad pristopnimi partnerstvi bo Evropska komisija izvedla skozi mehanizme Evropskega sporazuma, torej skozi pododbore, asociacijski odbor in svet. Na komisiji so poudarih, da bo proces izvajanja pristopnih partnerstev in nacionalnih programov pomembno vplival na redno letno oceno o napredku, ki so ga kandidatke v prilagajanju uniji opravile. Prvo poročilo o napredku posameznih prosilk namerava komisija predložiti svetu EU ob koncu letošnjega leta.
Kot omenjeno, je komisija v predlogih pristopnih partnerstev začrtala prednostne naloge za posamezno kandidatko, dokončno pa bo morala unija te potrditi na ravni sveta EU. Svet bo pristopna partnerstva za vsako kandidatko
posebej potrdil s soglasjem. Komisija bo v skladu z odločitvijo sveta v pristopna partnerstva nato vnesla dodatne podrobnosti, vključno s finančnim načrtom, nato pa sprejela dokončne dokumente in jih tudi uradno predala kandidatkam.
Zunanji ministri Evropske unije so pohtično soglasje k ustanovitvi pristopnih partnerstev dali na zasedanju 26. januarja letos. O partnerstvih se mora izreči še parament, kar naj bi se predvidoma zgodilo ta mesec, svet pa naj bi prioritetne naloge in cilje potrdil do 15. marca letos. Viri na komisiji so tudi dejali, da bi v najboljšem primeru kandidatke za članstvo nacionalne programe potrdile do konca marca, ko se bo uradno začel širitveni proces in s šestimi najbolj pripravljenimi, med njimi Slovenijo, tudi pogajanja o polnopravnem članstvu. (STA)
Washington zavrača predloge Bagdada, na delu pa je tudi »telefonska« diplomacija
VVASHINGTON/BAGDAD - Ameriška televizijska mreža CNN je sporočila, da je Irak privolil v pregled osmih predsedniških palač. Inšpektorjem ZN naj bi Bagdad dovolili "popoln dostop" vanje za približno mesec. Bagdad predlaga, naj vsaka izmed 15 članic VS ZN imenuje po pet inšpektorjev. Tem naj se pridružita še dva člana, ki jih bo imenovalo 21 držav, sodelujočih v Komisiji ZN za nadzor razoroževanja Iraka. V Beli hiši so odločno zavrnili zadnji iraški predlog ter poudarili, da morajo inšpekcije strokovnjakov ZN potekati brezpogojno in neovirano. V posebni komisiji ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM) so podobno ocenili, da najnovejša iraška pobuda ni zadostna, saj ni v skladu z zahtevami VS.
Iraški predsednik Sadam Husein je v Bagdadu sprejel francoskega posrednika Bertranda Dufourcqa. Slednji naj bi, kot je sporočila francoska vlada, iraškemu predsedniku prenesel konkretne predloge za dostop inšpektorjev ZN v iraške predsedniške palače. Iraški parlament pa bo danes na izrednem zasedanju glasoval o poročilu o razvoju odnosov med Irakom in posebno komisijo ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM), upoštevajoč pri tem trenutna diplomatska prizadevanja in pobude za ureditev spora. Britanski premier Tony Blair je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom izrazil podporo prizadevanjem Rusije za rešitev iraške krize. Jelcin pa je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Jacquesu Chiracu dejal, da je bil po njegovem mnenju zabeležen določen napredek v stališču Iraka glede diplomatske rešitve spora.
Nova zastava BiH
SARAJEVO/ZAGREB - Po večmesečnem sporu glede državne zastave, ki je vladal med Srbi, Hrvati in Muslimani, je visoki predstavnik za BiH
Carlos VVestendorp BiH predal novo državno zastavo. »To je zastava prihodnosti in enotnosti. To je zastava, ki sodi k Evropi in temu ustrezno kaže tudi na pripadnost BiH k Evropi,« je med predstavitvijo v Sarajevu dejal Dunvan Bulli-vant, tiskovni predstavnik koordinatorja za mednarodno mirovno pomoč BiH.
DOBERDOB / OBČINSKI SVET ODOBRIL PRORAČUN 1998
Poleg načrtov za Kras tudi vrsta javnih del
Odobritev soglasna z izjemo vzdržane načelnice SSk
V	torek zvečer se je v Doberdobu sestal občinski svet. Najpomembnejša točka na dnevnem redu je bila odobritev proračuna za leto 1998 in večletnega proračuna 1998 - 2000 ter programskega poročila. Poleg tega je občinski svet obravnaval sejnine članov občinskih komisij, določitev davka in pravilnika za smetarsko službo in oprostitev davka TOSAP za leto 1998; odobril je tudi pravilnik o malih nabavah in nabavah dobrin in storitev.
V	zvezi z osebjem je župan Lavrenčič povedal, da ima občina novega knjigovodjo ter da sta v letošnjem letu v programu še dva natečaja za mesto v tehničnem ter matičnem uradu. S tem bo občina dopolnila svoj organik in zagotovila nemoteno in učinkovito upravno poslovanje.
Nato je na kratko predstavil vsebino programskega poročila in bistvene točke proračuna za leto 1998. V proračun je bila vključena, poleg običajnih državnih in deželnih prispevkov za tekoče stroške, vsota 5 miljard in 400 milijonov lir iz evropskega Objektiva 2, ki jih bo v letošnjem letu nakazafa Dežela za financiranje ovrednotenje in uporabe zavarovanih območij na Krasu. Poleg tega je Dežela že nakazala 500 milijonov lir za sanacijo območja Solvay.
Predvideni so tudi posegi na kulturnem področju. Uprava bo izvedla dela za ohranitev in ovrednotenje starih vodnjakov v Dolu in Jamljah ter za ureditev stare avstroogrske kapele pri
Vižintinih. V občinski sejni dvorani bodo namestili naprave za simultano prevajanje.
Na področju javnih del so v načrtu dela za razsvetljavo, asfaltiranje cest, vzdrževanje šolskih poslopij in začetek gradnje športnega centra v Doberdobu. Uprava si bo tudi prizade-vala dobiti sredstva za napeljavo grezničnega omrežja.
Svetovalec Milko Vižintin je posegel v zvezi z izvedbo del na Palkišču in sicer javne razsvetljave in asfaltiranja cest. Izrecno je vprašal župana, če bodo ta dela izvedena v letošnjem letu v zvezi s kamnolomom v Dolu; svetovalec je poudaril, da je njegova podpora proračunu odvisna od obljube uprave, da bodo omenjena dela čim-prej izvedena.
Načelnica skupine SSk Marija Ferletič je povedala, da je uprava sicer sprejela nekaj predlogov opozicije, a da proračun ni povsem zadovoljiv, ker ne upošteva v zadostni meri zgodovinskega vrednotenja ter možnega turističnega razvoja občine. Poleg tega prepočasi potekajo postopki za urbanistična dovoljenja. Tudi z rešitvami urbanističnega načrta opozicija ne soglaša. Menila je tudi, da bi se morala uprava večkrat izreči v zvezi z manjšinsko problematiko in da bi si morala konkretno prizadevati za to, da bi Dežela hitreje razdeljevala prispevke slovenskim društvom.
Napovedala je tudi, da se bo pri glasovanju vzdržala. Za proračun so se izrekli vsi drugi prisotni svetovalci.
Večji odbitek ICI in druge davčne novosti
V zvezi z davkom na neprimičnine ICI je do-berdobski občinski svet odločil, da bo količnik ostal nespremenjen (6 promilov), soglasno pa je odobril predlog za povišanje odbitka na 300.000 lir za družine z nizkim dohodkom. Do olajšave imeli pravico: osebe, ki uživajo stalno občinsko podporo; osebe, katerih dohodek je nižji od 9.500.000 letno (z dodatkom 5 milijonov lir za vsakega družinskega člana); družine, ki imajo člana nesposobenga za samonego; družine, ki imajo samo prvo stanovanje in eno samo nepremičnino podvrženo davku ICI. Za podrobnejše informacije se lahko občani obrnejo do občinskih uradov.
Občani bodo tudi letos oproščeni davka TOSAP na javne površine.
Nove tarife davka na smetarsko službo: za stanovanja bo davek 1.324 lir na kv.m (40 lir manj kot lani); za gostilne, kavarne in jestvinske trgovine 3.972 lir. Občina opozarja, da bodo te številke veljale za leto 1998, saj je kasneje predvidena sprememba zakonov.
H KINOATELJE h
Nov niz filmov Gorica kinoma
»Ljubezenske
zgodbe«
Film poljskega režiserja Jerzyja Stuhra »Storie d’amore« (Ljubezenske zgodbe) bo nocoj ob 20.45 v go-riškem Kulturnem domu uvedel nov niz četrtkovih filmskih srečanj, ki jih Kinao-telje prireja v okviru sporeda Gorica kine-ma. Film ponuja štiri zgodbe 45-letnikov in njihovih ljubezenskih zapletov z ženskami različnih starosti. Zgodbe povezuje oseba, ki intervjuva vse protagoniste.
Vstopnica za vsak film stane 8 tisoč lir (potrebna je tudi članska izkaznica Kinoa-teljeja - 7 tisoč lir), abonma za 10 filmov pa stane 40 tisočakov.
KULTURNI DOM / BILTEN
Mesec februar bo v znamenju dneva kulture
Bogat spored prireditev
Pred dnevi je izšel informativni bilten Kulturnega doma v Gorici, ki zajema kulturni spored za mesec februar. Že pri prvem pogledu lahko ugotovimo, da je program zanimiv in raznolik, kot je že tradicija za ta mesec, ko se dejavnost odvija v znamenju dneva slovenske kulture. Prav v okviru Prešernove proslave bosta v naslednjih dneh dva pomembna dogodka: jutri, 6. februarja, otvoritev razstave slikarja Roberta Hlavatyja in v nedeljo, 8. februarja, slovesno praznovanje Dneva slovenske kulture, ki ga skupaj prirejata ZSKD in ZSKP iz Gorice.
Glede drugih pomembnejših dogodkov gre omeniti četrtkove
____KRONIKA / PO ROPU NA BANKI V NOVI GORICI_
Roparja zbežala čez mejo
Gorica, včeraj ob 16. uri: več avtomobilov s policijskimi oznakami pa tudi brez njih vendar z modrimi lučmi na strehi prihiti iz raznih smeri na Koren. Nenadoma obkolijo Pacassijev trg. Ljudje pred slaščičarno Škorjanc se spogledujejo preplašeni. Agenti se podajo za dvema mladeničema, ki bežita po Pellicovi ulici in ju malo zatem brez, ne da bi se upirala, ustavijo na nekem dvorišču in naložijo na policijski avto. Da se dogaja nekaj za Gorico nenavadnega nam potrjujejo tudi informacije o poostrenem nadzorstvu vzdolž meje in o številnih policijskih patruljah po mestu.
Malo kasneje so nam na kvesturi pojasnili za kaj gre. V Novi Gorici sta malo prej dva roparja oropala
banko v centru mesta in zbežala čez mejo. Pri novogoriški UNZ so nam potrdili, da se je rop zgodil ob 15.30 v poslovalnici Nove kreditne banke Maribor na vogalu Tumove in Erjavčeve ulice. Roparja, eden višje, drugi srednje postave, oblečena v temni bundi (ena je črna z rdečo črto spredaj), z zamaskiranima obrazoma in pištolama v roki sta pograbila tolarje in devize v skupni vrednosti med 5 in 6 milijonov tolarjev. Menda sta govorila slovensko, toda ta okoliščina ni uradno potrjena. Najbrž ju je presenetil prihod policije, saj sta po ropu zbežala peš v smeri Kostanjevice. Policija se je podala v zasledovanje, zlikovca pa sta blizu prehoda na Rafutu stekla čez mejo v Italijo.
Slovenska policija je takoj obve-
stila italijanske kolege, ki so sprožili obsežno akcijo, ki pa do večera ni obrodila uspeha. V Ul. Pellico zajeta mladeniča očitno nista bila prava in so ju kasneje izpustili. Sef letečega oddelka Carlo Lorito nam je pod večer povedal, da so prečesali območje Rafuta, gozdiče pod Kostanjevico in na grajskem griču, vse javne lokale in druga možna zatočišča. Poostrili so nadzorstvo na železniški postaji in cestami iz mesta. Do trenutka, ko poročamo, ju še niso izsledili, prepričani pa so, da se skrivata v Gorici. Malo verjetno je, da je bil beg čez mejo pripravljen, zato so na policiji prepričani, da sta si roparja - morda ločeno - poiskala skrivališče v upanju, da pritisk zasledovalcev nekoliko popusti.
filmske večere “Goricaki-nema”. Po januarskem premoru in tridnevnem pregledu jugoslovanskega “črnega vala” si bodo od danes dalje ponovno redno sledili četrtkovi večeri avtorskih filmov.
Bogat bo tudi spored srečanj s knjižnimi avtorji. Na sporedu je najprej večer o Simonu Rutarju (danes ob 18. uri); nato Ace Mermolja (26. februarja). K temu gre še dodati okroglo mizo na temo “Razvoj obmejnih odnosov”, ki jo v zadnjem tednu februarja (točen datum bodo še javili) prireja VZPI-ANPI s sodelovanjem Kulturnega doma. V ponedeljek, 16. februarja, pa je na sporedu koncert Glasbene matice s skupino “Triest Tango”.
Gledališka dejavnost pa bo prisotna na treh večerih. Prvi bo že jutri, 6. februarja, ko bo na sporedu gledališka predstava dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina. V italijanskem gledališkem abonmajskem programu bosta v tem mesecu dve predstavi: v ponedeljek, 9. februarja, bo znana gledališka igralka Lauretta Masiero nastopila v nosilni vlogi igre Al da De Benedettija»Non ti cono-sco piu«, 27. februarja pa bo predstava« Senilita«.
Naslednja predstava v abonmaju slovenskega gledališča pa bo po nekaterih tehničnih težavah glede svojačs napovedanih datumov na sporedu 2. in 3. marca. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288).
NOVICE
Danes predstavitev ponatisa Rutarjeve Zgodovine Goriške
V	Kulturnem domu v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili ponatis zanimivega dela Simona Rutarja o zgodovini Poknežene dežele Goriške in Gradiščanske, ki je pri Slovenski matici izšlo v dveh zvezkih v letih 1892 in 1893. Faksimilirana izdaja publikacije je sedaj izšla pri založbi Branka Lušine v Novi Gorici. O Simonu Rutarju in njegovem zgodovinopisju bodo na predstavitvi spregovorili časnikar Marko VValtritsch, zgodovinar dr. Branko Marušič iz Nove Gorice, založnik Branko Lušina in Joško Štrukelj predstavnik Goriškega foruma.
Dan kulture v Novi Gorici
V	Novi Gorici bodo slovenski kulturni praznik počastili jutri ob 20. uri z gledališko predstavo Plešasta pevka Eugena Ionesca, v režiji V. Tauferja. Besedo k prazniku bo povedala članica mestnega sveta Darinka Kozinc. Prireditev, ki bo v gledališču PDG pripravljata Mestna občina Nova Gorica in Primorsko dramsko gledališče.
SRD Gorica organizira zamejsko smučarko prvenstvo
Slovensko planinsko društvo v Gorici je prevzelo organizacijo letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva v veleslalomu in superveleslalomu za pokal ZSSDI. Tekmovanje bo v nedeljo, 1. marca, na Zoncolanu. Namenjeno je zamejskim športnim društvom in krožkom, ki delujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti. Predvidoma se bo tekmovanja udeležilo okrog 180 do 200 tekmovalcev. Športno manifestacijo so podprla številna podjetja in ustanove na Goriškem.
ŠOLSKO SREDIŠČE
Kdaj otvoritev?
Pismo SSk županu in predsedniku Pokrajine
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti nam je poslalo v objavo sledeče pismo v zvezi z otvoritvijo Slovenskega šolskega središča v Puccinijevi ulici v Gorici, ki so ga v ponedeljek, 2. februarja, poslali go-riškemu županu Gaeta-nu Valentiju in predsedniku Pokrajine Gior-giu Brandolinu.
»Pred kratkim sta predsednika Italije in Slovenije v Izoli o tvorila novo šolsko poslopje za italijansko šolo; ob tej priliki smo se znova zavedli, da ni bil novi Slovenski šolski center nikdar uradno ot-vorjen, čepraj je že nekaj let odprt.
Gre za prvovrstni arhitektonski kompleks, ki ga je narisal arhitekt D'Olivo in ki je večkrat prikazan kot ena njegovih glavnih stvaritev. Obiskovalec centra lahko občuduje
harmoničnost in stil stavbe, pa tudi njeno funkcionalnost.
Denarna sredstva za zgradbo je v celoti prispevala italijanska država, kar je vsekakor lep zgled delovanja v korist slovenske skupnosti na Goriškem. S tem šolskim letom je tudi slovenski industrijski tehnični zavod dobil sedež v centru, tako da so vse slovenske višje srednje šole zdaj skupaj.
S tem dopisom želimo opozoriti upravi go-riške občine in pokrajine na dejstvo, da bi bilo primemo, če bi o tvorili center s slovesnostjo, na katero bi lahko povabili predsednika Italije in Slovenije. S svojo prisotnostjo bi dala poseben pomen slovesnosti, ki bi lahko prispevala k vedno boljšemu sožitju med obema narodnima skupnostima.«
NOVA GORICA / OBISK IN IZMENJAVA INFORMACIJ
Za sodelovanje kulturnih hiš
Delegacija KC L. Bratuža in SSO obiskala novogoriški Kulturni dom
Koncem tedna je zastopstvo Kulturnega centra Lojze Bratuž obiskalo Kulturni dom v Novi Gorici. Na srečanju so bili prisotni Franko Žerjal in Franka Žgavec kot predsednik in odbornica Kulturnega centra Lojze Bratuž ter Alenka Saksida, direktor in vodja programa Kulturnega doma Nova Gorica, poleg tega pa še Janez Povše za Svet slovenskih organizacij in Jana Valentinčič, svetovalka za kultu-
ro občine Nova Gorica. Ob bogati izmenjavi informacij o tekočem delu je bilo med drugim ugotovljeno, da obstajajo med obema kulturnima hišama številne možnosti medsebojnega sodelovanja s posebnim poudarkom na jubilejnem letu 2000 oziroma ob tisočletnici Gorice leto dni kasneje.
Na sliki (foto Bumbaca) udeleženci srečanja med razgovorom
NOVA GORICA / OBMEJNO SODELOVANJE
Podpora pobudi za čezmejni pakt
Župan Špacapan predstavil prve rezultate in nove načrte glede sodelovanja ob meji
»Po treh letih od uveljavitve obmejnih programov, ki jih razpisuje Evropska unija (Phare, Crossborder, Interreg) so se le zaceli kazati prvi konkretni rezultati.« Tako oceno daje novogoriški župan Črtomir Špacapan v poročilu za medije o dosežkih in perspektivah obmejnega sodelovanja. Prvi programi so bili usmerjeni v sofinansi-ranje izobraževanja, v letu 1997 in v letošnjem letu pa je prišlo do realizacije prvih investicij. »V občini Nova Gorica smo že v letu 1994 prijavili naslednje programe: postavitev Čistilne naprave na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba, regulacija Vrtojbi-ce in izgradnja zadrževalnika Pikol, ureditev mejnega prehoda Neblo (sedaj v občini Brda),.ki so v končni fazi realizacije.«
Letos imajo na razpolago 521.000 ECU (približno milijarda Ib) v okvira projekta Čistilne naprave v Vrtojbi. Denar bodo nameni li izgradnji obvoznice Vrtojba. Dela naj bi se začela jeseni. Denarja bo dovolj za polovico inve-sUcije, ostala sredstva bo zagotovila Mestna občina v proračunu za leto 1999.
V letošnjem letu pripravljajo skupaj z občino Gorica, Goriško pokrajino in sosednjimi občinami
naslednje programe: kolesarska steza ob železniški progi Solkan - Deskle; projekt Kolovrat - obnova ceste od Livka do vrha Sabotina; projekt Vinska mesta (pred kratkim podpisan v Goriških Brdih); nakup novih avtobusov za mestni promet; izobraževalni teCaj za prijavo na Evropske projekte; “Arheopark” (turistični vbtuelni arheološki park), je bil predložen s strani Goriške pokrajine ter Mestne občine Nova Gorica za program 212 in je trenutno v fazi preverjanja na italijanskem zunanjem ministrstvu; “Od izliva do izvira Soče” (valorizacija kulturnih znamenitosti v dolini Soče) je tudi turistični program, ki sta ga za Interreg II predlagali Goriška pokrajina in občina Nova Gorica; osnutek projekta “Didaktične metode posredovanja kulturne dediščine v okviru turistične ponudbe obmejnega slovensko italijanskega prostora”.
Dodelitev večjih sredstev s strani Evropske unije pričakujejo od posebnega protokola, ki ga je sprejel evropski parlament za sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. Kot smo poročali te dni, sta se delegaciji obeh mest sestali prejšnji petek (prisotna sta bila tudi dr. Bo-
gomir KovaC v imenu slovenske vlade in prof. Robert Leonardi, ki vodi projekt z italijanske strani), da bi konkretno zastavili skupne projekte.
Z Gospodarsko zbornico Nova Gorica je Mestna občina Nova Gorica podpisala sporazum za ustanovitev Urad za Evropske zadeve, ki naj bi zaCel z delom 1. marca. Naloge urada bodo izboljšanje povezav med posameznimi subjekti prekomejnega in regionalnega povezovanja, spodbujanje k pro-grambanju in sodelovanju na lokalni ravni ter koordiniranje posameznih programov.
Poleg tega so pred nekaj dnevi dobili skupni dopis občine Gorica, Goriške pokrajine in Trgovinske zbornice s predlogom ustanovitve enotnega “Čezmejnega pakta”, ki bo usklajeval in razvijal skupno planiranje. Gre za nadaljevanje ideje pokojnega senatorja Bratine. »Nasa stran to idejo podpira«, piše novogoriški župan in napoveduje, da bodo v ta namen združili vse zainte-resbane za obmejno sodelovanje in sklicali prvi skupni sestanek predvidoma v marcu. V okviru projekta Phare pa pripravljajo tudi mednarodno konferenco na temo sodelovanja obeh Goric.
SOVODNJE / V NEDELJO
Lep popoldan ob uprizoritvi lutkovne igrice
Gostovalo SKD Tabor z Opčin
V nedeljo popoldne je v sovodenjskem Kulturnem domu na povabilo tamkajšnjega Kulturnega društva Sovodnje gostovala mladinska lutkovna skupina SKD Tabor z OpCin. Kar številnemu občinstvu, med katerim je bilo seveda veliko mladih in najmlajsih (glede na kakovostno predstavo pa bi morda gledalcev lahko bilo Se veC) so predstavili pravljico Korenčkov palček. Pravljica, ki so jo uprizorili mladi openski igralci in igralke pod vodstvom režiserke Olge Lupine, je predstavila zgodbico o Korenčku in njegovi prijateljici Sapramiški. Ob zabavnih pripetljajih na korenjevi gredi je igrica ponudila tudi moralni nauk o pomenu prijateljstva in tem, da je treba za prijateljstvo tudi kaj žrtvovati.
Na sliki (foto Bombača) prizor iz predstave
_________________KINO
GORICA
vittoria 117.30-21.00
»Titanic«. Rež. James Came-ron, igr. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00 »IVavvocato del diavo-lo«. Al Padno in Keanu Ree-ves.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »The jackal«. Richard Gere in Bmce VVillis.
lM PRIREDITVE
SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika v soboto, 7. februarja, ob 20.30 na domačijo pri Metnih na veCer Gore v sliki in besedi (dia posnetki: Silvan Pittoli, besedilo: Adela Klančič, glasba: Hijacint Jus-sa, bralka: Barbara Rustja); nastopil bo tudi oboški zbor Veseljaki iz Doberdoba.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi elane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fogolar” v Gaglianu pri Čedadu. Vpisovanje do srede, 11. februarja, pri poverjenikih in na društvu.
El RAZSTAVE
ZSKD IN KULTURNI DOM GORICA vabita jutri ob 18. uri na odprtje razstve perorisov in karikatur Roberta Hlavatyja ob 100-letnici umetnikovega rojstva in praznovanja Dneva slovenske kulture.
V	GALERIJI ARS je do 21.
t.m. odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja. Ogled po umiku Katoliške knjigarne.
V	KC L. BRATUŽA je do
20. februarja odprta razstava akvarelov Andreja KosiCa. Ogled: delavniki 17.00-19.00. nedelje 10.00-12.00.
□ OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA GORICA organizira jutri, 6. februarja, ob 20. uri na sedežu društva Briški grič na Bukovju srečanje s krajevnimi kmetijskimi podjetniki na temo Nova davčna zakonodaja v kmetijstvu.
E3 ČESTITKE
Danes naš DEMITRIJ 18. rojstni dan slavi. Vse najboljše mu želimo njegovi vsi.
. :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALUORSO BIANCO, K. Itaba 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGREBI
Danes: 13.10, Duilio Fa-bris iz bolnišnice Janeza od Boga v Turjak.
Ob smrti bivšega sodelavca Stankota Medveščka izrekamo svojcem globoko sožalje.
Zadružna kreditna banka Sovodnje ob Soči
Prijatelju in kolegu Marku Cubeju izrekamo iskreno občuteno sožalje ob smrti njegove ljubljene matere gospe Mire
kolegice in kolegi slovenskega uredništva RAI
L DL
od S. februarja
400 gr, 4.975 lir/Kg.
II
Jabolčna mousse *
710 gr, 1.394 lir/Kg.
Čokoladice morski sadeži
Polnilec akumulatorjev za avto *
mere 18,5x10,5x23 cm, povezava: vhodna: ~ 230 V, 50 Hz, 50 W, 0,26 A izhodna: - 12V, 3,8 A eff./2,7 A aritm.; i a kost
akumulatorjev: min lOAh -65 Ah
29.
900
BS
4 kosi: ena brisača 100% bombaž mere 70x180 cm, en povoj za masažo mere 8x100 cm, ena krpa za obraz mere 25x25 cm, ena goba ■ mere 1 fl 13x18 cm.
17.900
3
Preproga *
.790
100% poliamid
mere: 40x50 cm, proti drsenju
Tekač
100% sintetični material, mere: 60x100 cm,
2 različni vrsti, barvi: rjava in rdeča
ED
BB
		
.900
Set univerzalnih avtomobilskih preprog
4 kosi - popolna serija: sprednji (67x47 cm.) in zadnji (45x33 cm.)
Zglobna aluminijasta lestev
12 nedrsečih prečk, teža 14,5 Kg, lestev z različnimi postavitvami, testirana TUV/GS, mere:
h 3,70x1,02x1,80 mt, s 6 zadrgami iz pocinkanega jekla, z gumijastimi vložki v nogah
.900
Prtljažnik za kolesa
montiramo ga brez orodja in ga lahko naravnamo po meri s šestimi najlonskimi sklepi proti trčenju, obložen s trdo peno za zaščito karoserije, s stabilno
jekleno cevjo s prevleko v laku, zadnje luči in tablica' ostanejo vidne.
ZNIZANE CENE VEUAJO OD 5./2./9S DO 18./2./98
Olje za cvrenje ■ j .ggg
za vse ocvrte	I — ——
jedi - 1 liter	| «390
Takoj pripravljena	ZOA'
polenta, 500 gr,
980 lir/Kg.	4
Praženi arašidi	JU290
1 50 gr,	_ _ _
5.933 lir/Kg.	890
Kumarice	JU45TJ
190 9r '	OOA
5.211 lir/Kg.	990
™™iwhisky
70 cl, 6.986 lir/l.	“«890
Pogača z rožmarinom ,
250 gr,
3.960 lir/Kg.	990
Elektrostatično omelo
Razprašuje z lahkoto tudi v kotih, ga lahko peremo, dolgo 30 cm.
dolžina 1 m, širina 6 cm.
.950
Osvežujoče milo
150 gr,
3.267 lir/Kg.
Appretto
olajšuje likanje 500 ml, 2.580 lir/l.
Salvaslip
45 kosov
-650' I
490
ULICA III.
1
S9tr
690
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.

O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
	EVRO / PRED DANAŠNJIM OBISKOM MINISTRA CIAMPIJA V NEMČIJI		SLOVENIJA / PRVI LETOŠNJI SEJEM
Bo ministrov obisk razblinil še zadnje dvome o Italiji?
VVoiglu in Tietmeyerju bo Ciampi orisal najnovejše razmere
BRUSELJ - Medtem ko v Bruslju in Frankfurtu (kjer ima sedež Evropski monetarni zavod) pospešeno pripravljajo poročili o konvergenci, ki morata biti nared do 25. marca in na osnovi katerih bo v začetku maja padla odločitev o seznamu držav, ki bodo prve uvedle evro, prihajajo iz Bonna pred Ciampijevim obiskom v Nemčiji novi pomirjevalni signali. Italijanski zakladni minister se bo danes med drugimi srečal s finančnim ministrom Theom Wai-glom, v Frankfurtu pa s šefom Bundesbanke Hansom Tiet-meyerjem, z dvema človekoma torej, katerih beseda bo lahko tudi usodna za uvrstitev Italije v prvi krog monetarne unije.
Čeprav opazovalci ne verjamejo, da bo iz Ciampijevih pogovorov prišla neformalna zelena luč
za evro, se jim zdijo signali, ki so prišli od VVaigla in od sodelavcev kanclerja Kohla, zelo spravljivi. Nemški finančni minister je poleg novih čestitk za odlične uspehe Italije pri sanaciji javnih računov včeraj dejal, da so vesti o nekakšnem skrivnem raportu o italijanski sanaciji povsem neutemeljene. Podobno je zagotovilo je prišlo tudi iz študijskega urada Deutsche Bank, ki meni, da so dokumenti, o katerih se govori, najbrž zgolj notranja poročila, ki jih je finančno ministrstvo 'sestavilo v okviru priprav na Ciampijev obisk. V krogu izvedencev Kohlove vlade vsekakor predvidevajo, da bo odločitev o uvedbi evra bolj politična kot ekonomska, zato je najbolj verjetno, da bo v prvem krogu denarne unije sodelovalo vseh enajst držav kandidatk. To
bo tudi najboljši način, da se prenehajo prepiri in polemike, pa čeprav vse države niso enako pripravljene na velik korak, ki jih čaka 1. januarja 1999.
Kaj pa Ciampi? Italija izpolnjuje vse pogoje za uvedbo evra, je dejal in zanikal obstoj kakršnegakoli izrednega načrta za znižanje javnega dolga. Vse tisto, kar namerava Italija še storiti, je zapisano v dokumentih, ki jih je 19. janurja poslala v Bruselj, je dodal zakladni minister. Kar zadeva njegovo današnjo pot v Nemčijo, pa je Ciampi pojasnil, da namen obiska ni prepričevati zaveznike o pripravljenosti Rima na evro, ampak preprosteje ta, da jim seznani o najnovejšem položaju Italije na področju makroekonomskih in javnobilančnih gibanj, ki so popolnoma drugačna kot so bila še pred nekaj leti.
Od torka v Ljubljani sejem »Moda-fashion«
Odprt bo do 14. februarja, občinstvu pa se bo predstavilo 143 razstavljalcev iz devetih držav
LJUBLJANA - Prihodnji teden, od 12. do 14. februarja, bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču 45. sejem Moda-fashion, ki bo hkrati tudi prva letošnja sejemska prireditev v Ljubljani.
Na 3900 kvadratnih metrih sejemskih površin se bo tokrat predstavilo 143 razstavljalcev iz devetih držav. Vzporedno s sejmom mode bo potekala tudi bienalna strokovna prireditev Kontri, ki bo predstavila novosti na področju strojev in industrije za industrijo konfekcije in trikotaže, na njej pa bo sodelova-
lo deset proizvajalcev.
Najpomembnejše ob-sejemske dejavnosti, modne revije, bodo letos prvič tematsko zaokrožene in bodo potekale v treh skupinah, in sicer konfekcija in oblačila, športna in otroška oblačila ter spodnje perilo. Na sejmu bodo predstavljene konfekcije za jesen in zimo 1998/99.
Sejem bo v sredo, 11. februarja (prvi dan bo odprt le za strokovno javnost in predstavnike medijev), odprl podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Ta dan bo pomemben predvsem po strokovni plati, saj Združenje tekstilne,
oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravlja okroglo mizo o povečanju konkurenčne sposobnosti slovenske tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije na globalnem trgu.
Na letošnjem sejmu se bo v celoti predstavila domača modna industrija, navzoče pa bodo tudi priznane tuje blagovne znamke. Znova bo mogoče občudovati izdelke usnjarske industrije, s kreacijami pa se bodo predstavili tudi finalisti natečaja »Ona in slovenski oblikovalci«. (STA)
NOVICE
Industrija: birokracija stane letno 22.500 milijard lir
RIM - Med neštetimi davki plačujejo Italijani tudi enega nevidnega, namreč za birokracijo; toda če državljana ta davek »stane« povprečno dva tedna čakanja v vrsti na leto, ga je za podjetja mogoče izraziti tudi v denarju; 22.500 milijard lir na leto ali približno odstotek vseh stroškov podjetij. Številka je pribhzno tako velika, kot znaša ves javnofinančni manever za letošnje leto. Podatki so iz raziskave statističnega zavoda Istat, ki ugotavlja, da podjetja za operacije, ki gredo od prijave dohodkov, knjigovodstva za davek IVA, izračuna in plačila prispevkov za zaposlene, carinskih kontrol, pa vse pooblastil za varstvo okolja, porabijo kar 1, 2 odstotka bruto domačega proizvoda, na vsako podjetje pa odpade povprečno od 20 do 32 milijonov lir.
Fiat ustanavlja mešano družbo z ruskim Gazom
MOSKVA - Prihodnji torek, 10. februarja bodo v palači Chigi v Rimu podpisali sporazum med Fiatom in drugim največjim ruskim proizvajalcem avtomobilov Gaz o ustanovitvi mešane družbe. Naložba znaša 1.550 milijrad lir in predvideva proizvodnjo Fiatovih avtomobilov v obratih Gaza v Novgorodu.
Piaggio: podpisali sporazum o presežni delovni sili
RIM - Vodstvo podjetja Piaggio in sindikati so včeraj podpisali sporazum o reševanju problema delovnega presežka 1.430 zaposlenih, ki ga je kovinarsko podjetje napovedalo novembra lani. Sporazum, podpisan za dve leti, predvideva predčasno upokojitev 450 delavcev in ponovno zaposlitev 480 moči, vendar po kriterijih visoke fleksibilnosti.
lil
:

lil
e

r BANČNIŠTVO / ZARADI ZNIŽANJA OBRESTNIH MER
V naslednjih letih manjši dobički bank
Že v lanskem prvem poletju občuten podeč dobičkov - Preštevilno osebje
Privatizacija Fincantienja pride na vrsto šele kasneje
TR2IC - »Za zdaj je še prezgodaj, da bi lahko govorili o privatizaciji Fin-cantierija.« Te besede je včeraj izrekel minister za prevoze Claudio Burlando, kateremu je pritegnil tudi predsednik Mja Gian Maria Gros-Pietro.
Burlando je včeraj obiskal tržiško ladjedelnico in si ogledal luksuzno potniško ladjo Grand Princess, ki bo s svojimi 109 tisočimi tonami največja potniška ladja na svetu, kupcu pa jo bodo izročili aprila letos.
V zvezi s privatizacijo ladjedelnice pa je Burlando dejal, da Fincantieri sodi v splošni koncept privatizacije Irija, glede na izreden pomen, ki ga ima s svojimi 30 tisoč zaposlenimi pa bo celoten ladjedelniški sektor država še naprej podpirala. »Glede rokov privatizacije za Lloyd Triestino pa bi moralo biti vse znano do poletja, ko naj bi se" skupaj s sindikati dogovorili tudi za ohranitev delovnih mest,« je še dejal Burlando.
Upravitelji slovenskih bank na Tržaškem in Goriškem so nam v pogovorih v prejšnjih mesecih povedali, da bodo v prihodnjih letih imeli manj čistega dobička kot v prejšnjih letih. To svojo tezo so podprli z dejstvom, da se zaradi znižanja obrestnih mer zmanjšuje mošnost za dobiček tudi zaradi tega, ker so doslej denar, ki ni bil dan na posodo klienteli, običajno vlagali v državne vrednostne papirje, ki so dajali visoke obresti.
Te njihove ugotovitve postajajo iz dneva v dan bolj gotove. Se zlasti potem, ko je tik pred koncem lanskega leta Banka Italije občutno znižala eskontno mero. Podjetniki, ki si pri bankah sposojajo denar, so zelo zadovoljni, kajti na tak način bodo za zaprošeno in dobljeno posojilo plačali manj obresti. Tudi zasebniki, ki so doslej svoje prihranke dajali državi zato, da so dobili precej donosne državne vrednoti-ce, sedaj kupujejo razne delnice, kar daje kisika italijanski borzi. Treba se je vprašati ali so bančniki zadovoljni, kajti marsikdo nasede posred-
nikom, ki delnice in finančne pakete ponujajo mimo bank.
Po podatkih združenja italijanskih bank ABI so bili čisti dobički že v lanskem prvem semestru katastrofalni v primerjavi s tistimi leto prej. Lani je skupni čisti dobiček vseh italijanskih bank znašal 746 milijard lir, v prvem polletju 1996 pa so banke imele kar 2.343 milijard lir dobička. Te številke se nanašajo na prvo polovico lanskega leta, ko je bil denar še zelo drag v primerjavi z njegovo sedanjo ceno. Le delno velja ugotovitev, da so lani nekatere velike banke (npr Banca di Roma) imele veliko izgubo, kajti v podatkih leta 1996 so prav tako bili vključeni podatki o izgubah (npr. Banco di Napoli).
Banke so občutile padec razlik med aktivno in pasivno obrestno mero že v prvem polletju lani. Pri ABI so izračunali, da je v.tem oziru šlo za 700 milijard lir. 2e lani so se italijanske banke znašle v težavah. Ugotovljeno je bilo, da je v bankah kar 40.000 uradnikov preveč. Začeli so s predčasnimi upokojitvami, z
dajanjem denarnih spodbud za odhod iz bančne službe kot tudi z navadnih odpuščanjem. Ce vemo, da je vseh bančnih uradnikov v Italiji približno četrt milijona, zlahka ugotovimo, da je v nekaj letih predvideno približno 20-odstotno znižanje osebja. To pa ni vse, V bančnih krogih pa po zadnjih prednovoletnih ukrepih Banke Italije menijo, da bo še več ljudi ostalo brez dela. V sindikalnih krogih se tega zelo dobro zavedajo. Na eni strani imamo tako evforijo borze in podjetnikov na drugi pa strah bančnih uradnikov, da izgubijo službo.
Najbrž se bo marsikatera italijanska banka težko izvlekla iz težav. To velja še zlasti za tiste banke, ki so zlahka uspevale zaradi visoke cene denarja. Marsikatera med njimi bo morala zamenjati sistem dela. Vedno bolj bodo banke morale postati pravi servisi za klientelo. Veliko med njimi jih bo samo na tak način prebrodilo krizo, ki izhaja iz dosedanjega	prelahkega
življenja.
Marko VValtritsch
	4. FEBRUAR 1998	v LIK	(AH
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1777,00	1812,00
m n	nemška marka	977,00	997,00
S ° <o N h < « V)	funt šterling	2922,00	2977,00
	švicarski frank	1206,00	1236,00
	belgijski frank	46,82	48,82
	francoski frank	289,00	299,00
	danska krona	254,00	264,00
S	C) Qr *	3 . s ^ #»4	norveška krona švedska krona	232.00 216.00	242.00 226.00
	kanadski dolar	1.222,00	1262,00
	portugalski eskudo	9,13	10",03
Z3 m	nizozemski gulden	861,00	886,00
QC	avstrjski šiling	137,800	142,30
O	španska pezeta	11,13	12,23
S	grška drahma	5,93	6,73
	irski šterling	2439,00	2519,00
/ic\	japonski jen	13,79	14,69
	avstralski dolar	1163,00	1233,00
ff rfn	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,20	10,45
					
4. FEBRUAR 1998	v URAM			4. FEBRUAR 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1770.00 979.00 290.00 864.00 47,10 2910.00 2440.00 255.00 6,05 1223.00 1208.00 138,20 10,15	1800,00 997.00 300.00 889.00 48,90 2990.00 2535.00 265.00 6,65 1258.00 1233.00 142,70 10,40		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1786,280 1946,74 987,300 294,590 2953,56 875,780 47,845 11,650 259,090 2487,810 6,637 9,647 1239,030 14,360 1228,900 140,320 237,620 222,010 325,890
					|
4. FEBRUAR 1998		IN	DEKS MIB 30: +1,33		
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	22.407	-1,96	La Fondiaria	10.202	+1,54
Bca di Roma	2.337	-2,69	Mediaset	9.454	-1,22
Bca Fideuram	9.542	+0,46	Mediobanca	16.444	-1,18
Bca Pop.MI	15.327	-3,85	Montedison	1.741	+0,17
Benetton	31.478	-1,80	Olivetti	1.521	-0,71
Comit	7.540	-0,48	Pamnalat	2.841	-0,38
Credit Edison	6.514 11.463	-1,15	Pirelli Spa	4.709	-0,33
Eni	10.364	-0,90	Ras	20.288	+1,24
Fiat	5.968	+2,49	Rolo	29.965	-0,94
Generali	52.331	+2,72	Saipem	9.535	
Imi	25.812	+0,87	San Paolo To	20.439	+1,55
Ina	4.159	+2,08	TIM	8.482	-0,50
italgas	7.333	+0,70	Telecom Ita	12.258	-0,70
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
______NAGANO / ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE_
Japonske ZOI že imajo svoj rekord
Visoka udeležba - Compagnonijeva želi postati mamica
ROKOMET
Težka zmaga Genertela v Teramu
Včeraj v A ligi
NOVICE
Presenečenje v Miamiju: Brazilija - Jamajka 0:0
MIAMI - Na nogometnem turnirju Golden Cup v ZDA so za svojevrstno presenečenje včeraj poskrbeli Jamajčani, saj so s svetovnimi prvaki Brazilci iztržili neodločen izid 0:0. Brazilci so sicer nastopili brez nekaterih svojih znanih asov (Ronaldo, Aldeir, Leonardo itd.), vseeno pa so igrali kar s »Čedno« repre-zentaco. Ta je bila naslednja: Taffarel, Ze Maria, Ju-nior - Bahiano, Goncalvez (od 83. Cesar), Junior, Fla-vio - Conceicao, Mauro Silva, Zinho, Denilson, Ed-mundo, Romario.
NAGANO - Na 18. zimskih olimpijskih igrah (ZOI) bo po včerajšnjih poročilih organizatorja nastopilo natančno 2.315 športnikov. S tem bo dosedanji rekord ZOI iz Albertvilla izboljšan za nekaj veC kot 500 tekmovalcev. V Franciji jaUeta 1992 nastopilo 1.801 tekmovalec. Rekord predstavlja tudi 72 držav udeleženk; v Lilleham-nierju je sodelovalo 68 držav.
Po sploSnem mnenju bo najzanimivejši šport na teh igrah hokej, v katerem bodo prvič nastopali tudi igralci iz profesionalne ameriške lige NHL.
Za Italijo in Slovenijo bodo seveda najzanimnivejši nastopi v alpskih, nordijskih discplinah te v deskanju.V italijanskem taboru si veliko obetajo od Deborah Compa-gnoni, ki je zadnje Čase nekoliko v krizi, sama pa o svojem nastopu v Naganu meni: »Ne želim dati nobene napovedi, upam pa, da ne bom razočarala svojih navijačev. Naše ekipe so dobro pripravljene in prepričana sem, da bomo osvojili kar precej kolajn. Mislim opustiti aktivnost čez tri leta in močno si želim svojega otroka.«
Mednarodni olimpijski komite je zaskrbljen zaradi obstoječih televizijskih pogodb, ki so finančna podlaga za organizacijo iger in samega MOK. Televizijske hiše se namreč bojijo za svojo eskluzivnost, ki jo vse bolj ogroža svetovna računalniška mreža Internet.
Na sliki AP: japonska tekmovalka med treningom v umetnostnem drsanju.
Nuova Teramo - Ge-nertel 17:21 (6:8)
TERAMO - V vce-rašnjem zaostalem srečanju 19. kola italijanskega rokometnega prvenstva A lige je tržaški Genertel s prejšnjo težavo premagal domačo ekipo Nuova Teramo.
Po prvem polčasu, ko so Lo Ducovi varovanci vodili z dvema zadetkoma prednosti, so postali gostitelji še bolj agresivni in zmanjšali zaostanek na en sam gol. Naposled pa je Genertel, predvsem z odlično igro Tomiča, ki je bil z 8 zadetki tudi najboljši strelec tekme, povedli za 3 gole in tudi zanesljivo zmagali.
Poleg Tomiča so se kot strelci izkazali še Muli-na, Fusina in Guerrazzi, ki so dali po 4 gole.
Pokal ZSŠDI bol. marca naZoncolanu v priredbi SPDG
. Slovensko planinsko društvo Gorica je organizator letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva za pokal ZSSDL
To tekmovanje, ki je že naša tra-dicionalna smučarska prireditev, bo v nedeljo, 1. marca na Zonconalu.
V prihodnjih dneh bodo društva prejela razpis tekmovanja in podrobnejše informacije.
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Teamsystem s težavo Ljubljančani za biti ali ne biti
SKUPINA H
Teamsystem - Ulker 80:74 (47:33)
TEAMSVSTEM: Attruia, Pučka 13, Vidih 15, Galanda, VVilkins 18, Chiacig 13, Rivers 15, Gay 2, Moretti 4.
ULKER ISTANBUL: Pars 4, Tekinalp 3, Erdenay 13, Anderson 18, Rankin 4, Cheatum 17, Vldirim 15.
PM: TeamSystem 14:18, Ulker 13:20. PON: 34' 22" Attruia (69-61). 3T: VVilkins 1, Rivers 3, Vidili 2, Erdenay 1, Anderson 1, Tekinalp 1, Cheatum 1, Vldirim 1.
BOLOGNA - Kot je bilo pričakovati, je bolonjski Team-system premagal carigrajski Ulker in ohranil drugo mesto. Naloga BolonjCanov pa je bila vse prej kot lahka. Danes pa bodo na vrsti ostala srečanja v raznih skupinah. Najbolj zanimivo bo v G skupini, v kateri bo bolonjski Kinder igral doma proti Racingu iz Pariza, ljubljanska Olimpija pa bo gostovala v Barceloni, kjer bo igrala tekmo za biti ali ne biti. V skupini F pa bo Benetton v Trevisu gostil Limoges.
Ljubljančanke uspešne
LJUBLJANA - Ljubljanska Ježica je včeraj v skupini A evropske lige premagala italijansko ekipo SFT iz Coma s 60:55 (30:24).
KOŠARKA/ ODLOČITEV
Goriška Dinamica izgubila tekmo s Fabrianom b.b.
FABRIANO (NAGONA) - Kot je bilo sicer pričakovati, je disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze, glede nedeljskega srečanja A2 lige v Fabrianu med domačim moštvom in goriško Dinamico, dosodila zmago z 2:0 brez boja moštvu iz Fabriana, Čeprav so Goričani zmagali s 70:68.
Z Dinamico je namreč igral tudi Francesco Orsi-ni, ki ga je goriški klub registriral 31. januarja letos in ne bi smel igrati prvenstvenih tekem z novim klubom dva tedna.
Disciplinska komisija je upoštevala nenamerno-st goriškega kluba in ni odvzelo Goričanom še dodatne točke.
Predsednik Faberja Antnonio Ninno je deja: »Bolj vesel bi bil, Ce bi tekmo dobili na igrišču.«
Po včerajšnjem ukrepu disciplinske komisije je sedaj lestvica A2 lige naslednja: Bini Viaggi Livorno 32, Genertel Trst 30, Dinamica Gorica 26, Ca-setti Imola 24, Snai Montecatini 18, Montana Forll, Cirio Avellino, Bancosardegna Sassari in Fa-ber Fabriano 16 itd.
KOŠARKA / NBA LIGA
Tudi brez Miliča... Phoenbt nadaljuje zmagovito serijo
TORONTO - V NBA košarkarski ligi igralci Phoenbca nadaljujejo s serijo odličnih rezultatov, vendar vedno n°lj in kar naprej brez Marka Milica. Tokrat so Sonca slavila v Torontu pri tamkajšnjih Plazilcih, seveda pa sta zopet bila najboljša Antonio McDyess (24 točk in 14 skokov) in Rex Chapman (23 točk in 5 podaj).
Pravi derbi so uprizorili igralci Orlanda in Atlante, sa) je zmaga nenehno "prehajala" od ene do druge eki-Pe. Na koncu so bili srečnejši domačini. Čarovnija iz Orlanda, ki so slavili z 91:90. Presenetljiv poraz v gosteh pri Milvvaukeeju so doživeli Kratkohlačniki iz New Torka, krog nazaj so namreč premagali vodilno ekipo atlantske skupine Vročino iz Miamija. Odsotnost t^atricka Evvinga se je očitno tokrat preveč poznala, za domačine pa je največkrat zadel Terrell Brandon (20 točk). Svojo izjemno slabo serijo v tej sezoni so tokrat Pfoti Grizlijem nekoliko popravile Rakete iz Houstona. Charles Barkley je dal 25 točk, 15 v tretji tretjini, vrnil Pa se je tudi sam Hakeem Olajuvron, ki je po neigranju na zadnjih 33 tekmah dosegel 10 točk.
Zanimivo je bilo tudi v Severni Karlolini; pri Tukajšnjih BrenčaCih so namreč gostovali legendami tmtti iz Bostona in tudi tokrat izgubili. Domačinom se pdsotnost Vlade Divca niti ni poznala, s 15 točkami ga )e nadomestil Maxwell.
pJZIDI: Phoenix Suns - Toronto Raptors 110:105; . arlotte Hometts - Boston Celtics 93: 89; Orlando Ma-- Atlanta Hawks 91: 90; Mihvaukee Bucks - New jbrk Knicks 82: 78; Houston Rockets - Vancouver rizzlies 110: 97; Portland Trail Blazers - Nevv Jersey ats 98: 97; L.A. Clippers - Utah Jazz 111:102; San An-pl!1io Spurs - Golden State VVarriors 105: 96; Indiana acers - Sacramento Kings 115: 93.
KOŠARKA / MLADINCI
Borovci zadovoljili
Kljub porazu proti vodilni Servolani
Servolana - Bor Friu-lexport 97:91 (41:51)
BOR: Brazzani n.v., Stefančič 16 (3:5), Vi dali, Velinsky 27 (11:14), N. Stokelj 13 (8:9), Cha-ser 18 (8:10), D. Stokelj 17, Mura, trener Furlan.
PM: 30:38; SON: 21; PON: Velinsky v 36. min. in Stefančič 38. min; 3T: D. Stokelj 3, N. Stokelj in Stefančič 1.
Borovci so v prvem povratnem kolu prekinili vrsto zmag, saj so v gosteh po napetem srečanju tesno izgubili proti prvouvršCeni Servolani.
V okrnjeni postavi, brez Hrovatina, Milkoviča in Brazzanija, ki zaradi poškodbe ni vstopil na igrišče, so naši dolgo vodili.
Po požrtvovalnosti in prikazani igri sodeč, bi verjetno zaslužili zmago. Prvi polčas je potekal izenačeno. S koši Caserja in Velinskega so borovci povedli z desetimi
točkami prednosti.
V	nadaljevanju so B orovi mladinci dosegli najvišjo prednost 16 toCk, (47:63). Tedaj se je razigral David Stokelj , ki je dal 11 zaporednih točk. Igra naših je bila v tem delu tekoCa in učinkovita, saj so se Furlanovi fantje dobro znašli tako proti individualni kot proti conski obrambi domačinov.
Proti koncu tekme so našim fantom pošle moCi, zmanjkalo jim je sape, po odhodu z igrišča Velinskega in Stefančiča pa so košarkarji Servolane dohiteli borovce.
V	končnici srečanja so bili gostitelji prisebnejši, utrujeni borovci pa so pogrešili tri zaporedne napade in pomembna zmaga je šla po vodi. Kljub porazu bi za vložen trud in požrtvovalno igro pohvalili vso ekipo.
(N. S.)
NOGOMET
Naraščajniki: poraz Sovodenj
Sovodnje - Lutinico 1:4
(0:2)
STRELEC ZA SOVODNJE: Tomšič.
SOVODNJE: Simčič, Mauri, Piras, Radinja, Rigelj, Tomšič, Pellegrin (Valle), Cotič, Pintar, Ba-gon.
V zaostali tekmi so So-vodenjci, ki so nastopili brez poškodovanih Todde-ja in Pavšiča, visoko izgubili doma proti enakovredni ekipi iz LoCnika. Gostitelji so v prvme polčasu igralo dokaj zmedeno in po vrhu so še s Pirasom zastreljali enajstmetrovko. Po napaki obrambe pa so prejeli dva gola. V drugem delu tekme so igrali malo bolje in poleg Tomšičevega gola so zadeli s Cotičem še vratnico. Naj omenimo, da je bil v drugem polčasu izključen Radinja. (A.P.)
Breg - Portuale ll.t.m.
Zaostalo tekmo v 2. AL med Bregom in Portuale-jem bodo igrali v sredo, 11. t.m. v Dolini ob 20.30.
Najdaljši Norvežan, za njim pa japonska falanga
SAPPORO - Najdaljši na včerajšnjih kvalifikacijah za jutrišnjo tekmo svetovnega pokala smučarjev skakalcev je bil Norvežan Jon-Petter Sandaker. "Poletel" je 131, 5 metra daleč. Drugi je bil Švicar Bruno Reuteler, tretji pa domačin Kazujoši Funaki. Na današnjo tekmo sta se uvrstila tudi Slovenca Blaž Vrhovnik (101, 5 m) in Primož Peterka.
Na svetu 200 milijonov registriranih nogometašev
LJUBLJANA - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) bo v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije (NZS) sredi aprila na Bledu organizirala seminar za trenerje, športne zdravnike, nogometne funkcionarje in sodnike. Štirje evropski predavatelji bodo svoje znanje predstavili udeležencem iz petih bivših jugoslovanskih držav (Hrvaška, ZRJ, BiH, Slovenija in Makedonija) in Albanije. Slavnostni govornik na seminarju bo generalni sekretar FIFA Joseph S. Blatter.
"Cilji seminarja so boljše sodelovanje med državami, prenos znanja, boljša komunikacija med igralci, sodniki in trenerji, nadaljevanje razvoja nogometa in t.i. "snowball effect", s katerim hoCemo vse nogometne zveze prisiliti v posredovanje pridobljenega znanja naprej po svojih regijah, " je na današnji novinarski konferenci NZS povedal vodja strokovnega oddelka FIFA, Jurg Nepfer. Sam program so poimenovali Fu-turo, kar pomeni prihodnost in boljši razvoj nogometa. "Na svetu je registriranih več kot 200 milijonov nogometašev, in če upoštevamo, da na vsakega nogometaša pride še šest neregistriranih, t.i. rekreativcev, potem lahko ugotovimo, da se z nogometom ukvarja petina svetovne populacije," je povedal Nepfer.
Na Bledu bo 17. aprila letos seminar za trenerje vodil znani francoski strokovnjak Gerard Houllier, za sodnike bo pristojen Škot Georg Cumming, za zdravnike Georg Robert Huberty, za administracijo pa Spanec Andres Belinches Hemandez.
Znana slovenska enajsterica
LMASOLL - Limasoll, 4. februarja (STA) - Selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar, je sporočil enajsterico, ki bo danes na mednarodnem turnirju na Cipru začela srečanje proti Islandiji. Ta je: Simeunovič, Srebrnic, Galic, Križan, Jer-maniš, Pavlin, Istenič, Benedejčič, Zahovič, Rudonja in Siljak. Aleš Ceh se je reprezentanci pridružil šele včeraj, Djoni Novak pa bo prišel na dan tekme, zato oba nista v prvi postavi.
Tenis: izpadel Pioline
MARSEILLE - Za najveCje presenečenje moškega teniškega turnirja ATP v Franciji z nagradnim skladom 514.250 ameriških dolarjev je poskrbel Šved Mikael Filistrom, ki je izločil petega nosilca, domačina Cede-rica Piolina. Ostali postavljeni igralci niso imeli večjih težav. V drugem krogu bodo tako med drugimi nastopili Rus Jevgenij Kafelnikov (1.), Spanec Julian Alon-so (8.), Brazilec Gustavo Kuerten in Nizozemec Richard Krajicek (2:).
IZIDI: Jevgenij Kafelnikov (Rus/l) - Juan Albert Vi-loca (Spa) 6:4 6:3; Adrian Voinea (Rom) - Christian Rund (Nor) 7:6 (7:2) 6:4; Arnaud Clement (Fra) -Sjeng Schalken (Niz) 4:6 7:6 (7:3) 6:0; Julian Alon-so (Spa/8) - Lionel Roux (Fra) 7:6 (7:3) 6:3 6:3; Gustavo Kuerten (Bra) - Filip Devvulf (Bel) 6:2 6:4; Arnaud Boetsch (Fra) - Alberto Martin (Spa) 6:3 6:1; Mikael Filistrom (Sve) - Cedric Pioline (Fra/5) 7:6 (7:3) 3:6 7:5; Sergi Bruguera (Spa) - Tomas Carbo-nell (Spa) 6:2 4:6 6:3; Daniel Vacek (Ceš) - Tomas Nydahi (Sve) 7:6 (12:10) 7:6; Richard Krajicek (Niz/2) - Karim Alami (Mar) 6:4 6:3.
Tyson in Don King
LOS ANGELES - Bivši svetovni boksarski prvak Mike Tyson ne poCiva. Tokrat je hotel prekiniti pogodbo z njegovim menedžerjem Donom Kingom. Kot je izvedela Nemška tiskovna agencija (dpa), je Tyson svojo željo sporočil kingovima pomočnikoma Johnu Homeju in Roryju Hollowayu, saj, kot je sam dejal, hoče začeti še enkrat čisto znova. Njegov odvetnika pa mu je že sporočil, da pogodbe nikakor ne more pretrgati, kar pomenu, da bo Kingu moral služiti še najmanj tri leta.
Disciplinski ukrepi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila za eno kolo 13 igralcev. Ti so: Foglio (Atalanta), Fusco (Empoli), Giannini e Go-vedarica (Lecce), Moriero (Inter), Ayala (Napoli), Casi-raghi (Lazio), Cois (Fiorentina), Hubner (Brescia), Sala (Bari), Stroppa (Piacenza) e Tacchinardi 0uventus).
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANUAsJULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka Drolceva in Janez Starina ter govornik Miroslav KoSuta.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 5. t. m., ob 20.30 (red premiera - red A je premeščen na 12.3.)) premierska predstava: »Senilita« Itala Sveva, ki jo je za gledališče priredil Alberto Bassetti v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopajo
Roberto Herlitzka, Lučka Počkaj, in Alvia Reale Predstava v abonmaju: odrezek 3 - rdeCe.
Ponovitve bodo trajale do 8. t. m. in od 12. do 15. marca.
Jutri, 6. t. m., ob 17.30 srečanje ob predstavi »Senilita Itala Sveva - iz strani na sceno«. Srečanja se bodo udeležili Roberto Damiani, Antonio Calenda, Roberto Herlitzka, Francesco Macedonio in Alberto Bassetti. Vstop prost.
Predprodaja vastopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19).
V	teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 14 moder).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V	soboto, 7. t. m., ob 20.30 (reda A/F) premierska predstava baleta »Mutatiomc« Mauriceja Bejarta (na sliki). Ponovitve: v nedeljo, 8.2., ob 16. uri (reda D/D); v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A); v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v Četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G).
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), vstopnice za balet so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 -470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 premierska predstava: gostuje gledališka skupina Plexus T. s predstavo Neila Simona »Plaza suite« v prirebi Tullia Kezicha in Ales-sandra Levantesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dapporto in Maria Ameba Monti. Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613).
Gledališče Silvio Pellico - »L’Armonia«
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 narečna komedija »Grampa e scampa« v izvedbi gledališča I Grembani. Režija Roberto Tassan. Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča uro pred predstavo (tel. 393478).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	sredo,.25. in v četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del cafle«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 5. t. m., ob 18. uri »Srečanje z avtorjem«: Si-
mon Turar - ob izidu ponatisa knjige »Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska«.
Gorica Kinema - Gorizia Cinema: jutri, 5. t. m., ob 20.45 film »Ljubezenske zgodbe« (Poljska 1997). Režija Jerzy Stuhr
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
V	nedeljo, 8. t. m., ob 17. uri Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka Drolceva in Janez Starina ter govornik Jurij Paljk.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 5. t. m., ob 20.45: gostuje gledališka skupina-Teatri Uniti z Molierovo predstavo »Misantropo«. Režija Toni Servillo. Nastopajo laia Forte, Andrea Renzi in Toni Servillo.
Teatro delle Mostre
V	soboto, 7. t. m., ob 17.30 »II teatro di narrazione« -Marco Paolini se bo srečal s publiko.
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 gostuje gledališka skupina Moby Dick - Teatri della Riviera: Marco Paolini »II Milione«.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
Jutri, 6. in v soboto, 7. t. m., ob 20.30: Robert Lepa-ge, Compagnia Ex-Machina, Segnali Culture Engi-neering: »Gli aghi e 1’oppio« (Les aguilles et 1’opium). Predstavo je napisal in režiral Robert Le-page.
S. DANIELE DEL FRIULI
Teatro Cicconi
Danes, 5. t. m., ob 20.30 gostuje gledališka skupina Moby Dick - Teatri della Riviera: »Tiri in porta« - z Marcom Paolinijem.
PORDENON
Deželni Avditorij
Danes, 5. t. m., ob 17.30 predavanje prof. Benedetta Carucci Viterbi, rabina judovske skupnosti v Rimu na temo : »Ebrei: coloro che vengono dalValtra parte del fiume. Ebraismo e alterita«.
_______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 5. t. m., ob 20. uri film »Donnie Brasco«.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 10.30 gostuje PDS Nova Gorica s predstavo A. de Saint Exuperyja »Mali princ«. Režija Jaša Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 6. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Mirovnik«.
V	soboto. 7. t. m., ob 20.30 gostuje Primorsko dramsko gledališče (za abonma in izven): Eugene Ionesco »Plešasta pevka«. Režija Vito Taufer.
V	nedeljo, 8. t. m., ob 18. in ob 20.30 VeCer slovenskega filma: Naš Avto!.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. t. m. (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castelluc-ci.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 5. t. m., ob 19.30 (Abonma Študentski D): Michel Tremblay »Nore babe«; ob 22. uri (izven in konto) Patrick Siiskind »Kontrabas«.
SNG - Drama
Jutri, 6. in v soboto, 7. t. m., ob 19.30 (izven - konto): N.V. Gogolj »Revizor«.
Mala drama: danes, 5. t. m., ob 20. uri: D. Mamet »Seksualna perverzija v Chicagu« (izven (konto). Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni.
Kulturni dom španski borci
Danes, 5. t. m., ob 20. uri: Ray Cooney »Denar z neba«.
V	soboto, 7. t. m., ob 17. uri: Iztok Valič »Pepelka«.
Lutkovno gledališče
Danes, 5. t. m., ob 17. uri na Melem odru: Svetlana Makarovič »Sapramiška (izven).
Ponovitev v soboto, 7. februarja, ob 11. uri (izven); ob 17. uri R. Dahi - A. TkaCev »Velikanski dobrodušni velikan« (izven).
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac s mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič, in Smetana
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14, t. m., ob 21. uri koncert Riccarda Coc-cianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust.
Kavarna S. Marco
Ul. Baltisti 18
V	soboto, 7. t. m., ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih večerov bodo nastopili Amalia Acciarino in Paolo Rizzi - »Nostalgia di Napoli« ter pesnica Om-bretta Terdich.
»II pošto delle fragole«
Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
Danes, 5. t. m., ob 21. uri koncert brazilske glasbe s
skupino »Berimbau«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Ca-minhos«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 koncert »Triestango«.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	soboto, 14. t. m., ob 20.45: Hanna Schygulla - poje Jean-Marie Senia.
_______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Hit Hotel Casino Park
V	petek, 13. t. m., ob 22.30 koncert Riccarda Coc-cianteja.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	soboto, 14. t. m., ob 20. uri koncert pianista Dimitrija Sgourosa (za glasbeni abonma in izven). Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure v upravi KG S. Kosovela (Kosovelova 4a) tel. (00386-67 - 32531 in 32533).
PORTOROŽ
Kavama Avditorij - Kultur žur
Danes, 5. t. m., ob 21. uri večer šansonov Cafe teater z Vito Mavric.
KOPER
Dvorana Palače Gravisi - Barbabianca
V	Četrtek, 12. t. m. (mavrični abonma) koncert J. Nadles (flavta) in K. Porovne (kitara). Na programu Giuliani, Genin, Strajnar, Piazzola, Beaser, Štuhec.
V	torek, 17. t. m., ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija Kopacinskaja (violina) iz Moldavije in Sijavuš Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Baz-zini.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes 5. t. m. (abonma Četrtek), ob 19.30 (abonma Četrtek izven in konto) -S. Prokofjev »Romeo in Julija« - razprodano.
Ponovitev 20.2. (abonma petek) - ob 16.30.
V	sredo, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«.
V	soboto, 14. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«.
V	pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« -v Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) Mednarodni mojstrski ciklus Dimi' tris Sgouros (klavir).
V	torek, 10. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani koncert blues-jazz-cajun-country glasbe. Nastopil bo Cia-renče »Getemouth« Brown.
V	sredo, 11. t. m., ob 20. uri (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Tafelmusik.
RAZSTAVI - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Rettori Tribbio: do 13. t. m. razstavlja umetnik Enzo Maio. Urnik razstave: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. t. m. bo na ogled razstava Federica Rizzija.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22.
t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Muzej Revoltella: do 8. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1); do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je
poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Dvorana občinske oglasne deske (Mali trg 3 - Piazza Piccola): do 16. t. m. razstavljakipar Duilio Švara. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Kavarna degli Specchi (Trg Unita): do 15. t. m. razstavlja slikar Glauco Dimini.
OPČINE
100-letnica rojstva Roberta Hlavatyja: danes, 5. t. m., odprtje razstav akvarelov, perorisb in karikatur, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe - Ob Pečini in Župnijo sv. Jerneja na Opčinah: ob 18. uri v župnijskem domu Andreja Zinka, ob 19. uri v dvorani doma Brdina in ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke. Sodelujejo gledališki igralec Drago Gorup, pevska skupina Vesela pomlad, ŽPZ Tabor in Tržaški godalni kvartet. O umetniku in njegovem delu bodo spregovorili Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab.
KONTOVEL
Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. t. m., ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure..
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej KosiC. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na
ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva.
Kulturni dom: jutri, 6. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave ob 100-letnici Roberta Hlavatyja.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo
prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka.
Kulturni center Srečka Kosovela: danes, 5. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave kipov in risb kiparja Zmaga Posege. Kiparjevo delo bo predstavila g. Nives Mar-vin. S krajšim koncertom bo na otvoritvi nastopil Godalni kvartet ARS.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova uCica 3): do 20. t. naje na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani.
LJUBLJANA
Avla Galerije Nove Ljubljanske Banke: do 6. t. m. je
na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Števerjan: Utrinek s festivala - Trio Mladi Dolenjci
TV DNEVNIK TV Mozaik (ponovitev)
S ram
6.00
6.30
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.50 18.00 18.10 18.45
19.30
20.40
20.50
23.15
23,20
0.05
0.35
0.40
1.20
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: Tempo di villeggia-tura (It. ’56, i. Vittorio De Sica, Giovanna Ralli) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodi Luca Sar-della)
Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Inšpektor Le Chat (i. j Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vahna (vodi Giovanna Milella)
I Mladinski variete: Solle-| tico (vodita Mauro Serio | in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Tales, Pel di carota in nan. iZorro, 17.00 Mladinski i dnevnik
Danes v parlamentu | Dnevnik
I Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme, dnevnik, šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: Carramba, che sorpresa (vodi R. Carra) Dnevnik
Aktualno: Overland 2 NoCni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 1.00 Filozofija - Niklas Luh-mann, 1.05 Potihoma Film: Tempi duri per i vampiri (kom., It. '59)
RAI 2
6.45
7.00
9.15
9.40
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.30
17.15
18.40
19.05
20.30 20.50
22.35
23.30 0.00
Pregled tiska Variete za najmlajše, vmes 8.50 nan. Lassie Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualno: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Lmiti), vmes (16.15) dnevnik Aktualno: Kronika v živo 18.10,18.20 Šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
VeCerni dnevnik
TV film: II mastino (i.
Athina Cenci, Eros Pa-
gni, Carola Stagnaro)
Dokumenti: La nostra
storia
Dnevnik
Aktualno: Le stelle del mese, 0.05 v parlamentu, vreme, šport
^ RAI 3
6.00
8.35
10.10
10.30
12.00
12.20
14.00
14.40
15.35
17.00 18.25 18.30
19.00 19.55
20.40
22.30
22.55
0.30
i Jutranji dnevnik Film: Sua Eccellenza si : fermo a mangiare | Aktualno: Giovani, cari-i ni e disoccupati Dok.:	Veroizpovedi,
11.00	Vprašanja ob kon-
cu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno:	Telsogni,
13.00	II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Fratelli d’ Italia
Šport: ženski nogomet Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Magazzini Einstein, 20.30 Blob Film: Aspettando Naga-no (dok., It. ’97)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret, 23.50 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska
§2 RETE 4
ITALIA 1
fr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2
	Nad.: Un amore di non-		Otroški variete Ciao ciao
	no, 6.50 Cuore selvaggio		mattina, vmes risanke
	Nad.: Vendetta d’ amore,		Nan.: Supercar
	9.20 Amanti, 10.00 Regi-		Film: La finestra sul de-
	na, 10.30 Sei forte papa		litto (dram., ZDA ’84)
	Dnevnik		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Aktualno: Forum		ti studio, 12.50 Fatti e
	Kviz: Kolo sreCe		misfatti (vodi Paolo Li-
	Dnevnik Tg 4		guori)
	Nad.: Sentieri - Steze	H	Nan.: Willy, princ z Bel
	Film:	Presentimento		Aira
	(dram., It. '57, i. G. Latil-	H	Risanke
	la, R. Borelli)	lupi	Risanke: Simpsonovi
	Kviz: OK, il prezzo 6 giu-		Varieteja: Colpo di ful-
	sto (vodi I. Zanicchi)		mine, 15.00 Fuego! (vodi
	Dnevnik in vreme		Alessia Marcuzzi)
	Variete: Game Boat	SMM	Nan.: Sweet Valley High
	Film: Rombo di tuono		Variete za najmljaše,
	(pust., ZDA '84, i. C. Nor-	lllg	vmes risanke
	ris, M. Emmet Walsh)		Nan.: Xena in kralj tatov
	Film: 8 milioni di modi	KM	Odprti studio, vreme,
	per morire (pust., ZDA		šport sutdio
	'86, i. J. Bridges)		Nan.: V osmih pod isto
	Pregled tiska		streho, 19.30 La tata
	Nan.: Z odprtim srcem,		Variete: Sarabanda
	2.30 VVings		Aktualna oddaja: Moby
			Dick Variete: Le iene (vodi Si-
			
S CANALE5			mona Ventura) Zanimivosti o filmu «L’
			uomo della pioggia»
			Šport studio, 1.15 Pre-
	Na prvi strani, vreme		gled tiska
	Jutranji Tg5		Nan.: Colletti biancbi,
	Aktualna odd:: Vivere		2.30 Neverjetni Hulk
	bene benessere		
	Variete: Maurizio Costan-		
	zo Show Aktualna oddaja: Signore	S TELE 4	
	mie (vodi Rita Dalla		
	Ghiesa)		
	Dnevnik TG 5	jraPa	19.30, 23.00 Dogodki in
	Sgarbi quotidiani		odmevi
	Nad.: Beautiful (i. Ron		Veri professionisti
	Moss)	Hm	11 supplemento
	Aktualno: Uomini e don-		Aktualno: Quadrato
	ne - Moški in Zenske (vo-	MiTfl	Zoom umetnost
	di Maria De Filippi)		Laffmovie
	Aktualna odd. o zdravju:	jjffl	Aktualno: I diretta
	Vivere bene salute	46fi1	Umetnost in kultura
	Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Reinthaler)		
	Aktualne teme: Verissi-mo na licu mesta, (vodi	(•) MONTECARLO	
	Marco Liorni), 17.45 Kro-		
	nika iz vsakdana: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij		19.30, 22.30, 1.20 Dnev-
	Kviz: Tira & Molla		nik, 19.50 Šport
	Dnevnik TG 5		Nan.: Ironside
	Variete: Striscia la noti-		Aktualno: Candido
	zia (vodi Ezio Greggio)		Film: Lydia (dram., VB
	TV film: La missione		'41, i. Merle Oberon)
	(pust., It.-Fr.-Nem. '97, i.		Variete: Tappeto volante
	Michele Placido, Barbara		Variete: Zap zap
	De Rossi, M. Ghini)		Aktualno: Quinto potere?
	Variete: Maurizio Costan-		Film: Non aprite quel
	zo Show, vmes (1.00)		cancello (srh., ZDA ’87)
	nočni dnevnik		Film: Čyborg Terminator
	Striscia la notizia		3 (fant., ZDA ’95)
	Oglasi
	TV prodaja
	Oddaja za otroke: Živalske pravljice (A. Chatel), 9.15 nan. Quasimodove dogodivščine (ris., 5. ep.)
	Nan.: Grace na udaru
	Nan.:	Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnson, Jeff Perry, Annette O’ Toole, 5. ep.)
	Tedenski izbor: Novice iz sveta razvedrila
	Poljudnoznanstvena oddaja: Dogodivščine z divjega zahoda
	Glasbena oddaja
	Poročila, vreme, šport
	Vremenska panoramd
	Tedenski izbor: Naša pesem, 15.25 dok. film.: Lojze, 15.50 Osmi dan
	Pripravljeni (oddaja o slovenski vojski)
	Obvestila in oglasi
	Obzornik, vreme, šport
	Po Sloveniji
	Oglasi, napovedniki
	Otroški program. Kontaktna oddaja: Tedi, 18.05 dok.: Glejte kako
	rastejo - PišCanec
	Humanistika
	Parada plesa
	Risanka
	Dobro je vedeti
	Dnevnik, vreme, šport
	Nad.: Vrtinec rož (Fr.)
	Oglasi, napovedniki
	Tednik
	Oglasi, napovedniki
	Odmevi, vreme, kultura
	Šport, 22.40 Oglasi
	Nan.: Oh, dr. Beeching (VB, zadnja epizoda)
	Oglasi, napovedniki
	Polnočni klub
	Humanistika
TV PRIMORKA
8.00
17.00 17.10 17.20
18.40
19.50
20.00
20.25
20.40
22.50
23.25
17.00 Videostrani Šahovski turnir Open 98 Simpozij: Dnevni kopi Večer z bio-hironom Nan.:	To trapasto
življenje (ZDA, 8. ep.) Napovednik, videospot Dnevnik, vreme Šahovski turnir Open 98 Dober večer, g. predsednik: Gost dr. J. Drnovšek Sprememba z Rudijem: Alternativno zdravljenje Dnevnik TV Primorka
7.45
8.00
9.30
10.00
16.10
17.00
17.30
18.00
18.05
17.25
18.55
19.00 19.30
19.55
20.00 22.05
23.35
- 0.25 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Pepa in Pepe (Sp., 19. epizoda)
Kviz: Lov za zakladom (Francija, 5.)
Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB)
TV prodaja
Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 20. epizoda)
Oglasi, napovedniki Nan.: Dokrot Sylvestre (Fr., i. Jerome Anger, Maria Pacome, 4. epizoda) SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreCe Videoring
Oglasi, napovedniki Šport
Film: Tribarve - Bela 8Fr. 1993, r. Krzysztof Kie-slowski, i. Zbignievv Za-machowski, Julie Delpy) Nanizanka: Sestre (7. epizoda)
Sl Koper
15.00 15. .30
17.00
18.00
18.45
19.00
19.25
20.00
20.25
22.00
22.15
22.30
Euronews
Odbojka: Salonit Anhovo -Maseeik (Evroliga) Aktualna tema: Meridiani Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Četrtkova športna oddaja Košarka: Barcelona -Union Olimpija (Evroliga)
TV dnevnik, vreme Sconfini: Filmski festival Alpe Jadran (izbor) Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja
r
"\
Radio Trst A
7'00,13.00.19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika,- 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Zivljenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (J. Rebula, podaja L. Počkaj, 6.); 9.40 Na Koroškem je tako; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 DPZ Vesna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika,- 17.15 Mi in glasba: KZ Ave; 18.00 Dosje: Iz dežele visečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone Triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30,9,30,10,30, 13.30, 14.30 Pobila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 DsmrtQice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -Kc obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; -50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalne od-
daje; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-
22.00	Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-lh; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11,00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 Luna blu; 13,07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr-
calo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22,40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje;
12.00	Glasbene novosti; 13,45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21 00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium;
12.05	Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov;
22.05	Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Četrtek, 5. februmja 1998
središče
SREDIŠČE
TOPLA
MOČAN
MOČAN
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka s severovzhodnimi vetrovi nakoliko toplejši zrak.
-1000 -1010
1000
1010
1020
»m
oBRUSEU oPARIZ -2/5 -5/4
ŽENEVA -1/4 ° MILANO
o
LIZBONA 1020 11/14
MADRID 6/12
o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
V.............
DUNAJ .7/4
LJUBLJANA -6/6 °	BEOGRAD i/6
, SPLIT -/-	OSOFIJA
^SKOPJE o
13 /^6 - 1 X z	N„>TENE 10/34
'"Gl ’'
DANES
GRADEC
-8/4
TRBIŽ
CELOVEC O -9/4
o 1/11
KRANJSKA GORA _
O TRŽIČ -8/4
ČEDAD*^-	u	O
2/8 O a	KRANJ
9	—^.N. GORICA 2/9
GORICA o 2/9 O
O
S. GRADEC -10/4
MARIBOR O -9/6
o P™-1
M. SOBOTA O -10/6
<9^
CELJE O -8/7
^ e'
N. MESTO -6/6 O
ZAGREB
■6/6
O
Danes bo pretežno jasno, na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -15 do 4, najvisje dnevne pa od 3, na Primorskem pa do 10 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo tudi precej jasno.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.17. Dolžina dneva 9.55.
f LUNINE MENEkMKl Luna vzide ob 12.15 in zatone ob 2.04.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.06 najvišje 30 cm, ob 11.51 najnižje -29 cm, ob 18.32 najvišje 7 cm, ob 23.00 najnižje -5.
Tutri: ob 5.28 najvišje 32 cm, ob 12.53 najnižje -39 cm, ob 19.38 najvišje 16 cm.
1010 —
——0^—
MORJE
Morje razburkano, temperatura morja 8,4 stopinje C.
(i
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............4
1000 m.............2
1500 m..............0
°C
2000 m............-2
2500 m ...........-4
2864 m............-5
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden.
		
		Ih
f
Kitajski »ne« zaustavil polet Bertranda Piccarda
PEKING - Upanje tričlanske posadke balona Brei-tling orbiter 2, da bi lahko nadaljevala svoj polet preko kitajskega ozemlja, so se včeraj razblinila. Kitajska vlada je v torek že zavrnila prošnjo za dovoljenje za prelet, odklonilni ogovor pa je utemeljila z varnostnimi razlogi. Čeprav je skušal podpredsednik vlade Li Lanquing doseči spremembo odločitve, pa je bilo vse zaman. Zaradi tega se je Bertrand Piccard včeraj že odločil, da prekine polet in s svojim Brietling Orbi-terjem bo danes pristal nekje v Burmi ali pa na Tajskem. Zaradi negativnega odgovora kitajskih oblasti je moral Piccard spremeniti načrtovano smer poleta,toda za let preko Burme, Tajske, Laosa in Vietnama nima dovolj goriva. Po prvotnem načrtu bi moral preko Kitajske že čez pet dni prispeti do Kalifornije in čez devet dni pristati nekje v alžirski puščavi in tako končati 25 tisoč km dolg let.
Polet okoli sveta brez vmesnega postanka je organiziral Švicar Piccard, skupaj z njim pa sta bila v posadki Se Belgijec Wim Verstraete kot kopilot in pa angleški letalski inženir Andy Elson. Polet se je začel 28. januarja v švicarskem kraju Chateau d’ Oex.
Njihov poskus, da bi z balonom obkrožili zemeljsko oblo, je bil že 14. po vorsti, doslej pa se to ni posrečilo Se nikomur.
Južna Amerika črna celina za novinarje
DUNAJ - Latinska Amerika je bila lani najnevarnejša celina za opravljanje novinarskega poklica; ubitih je bilo 20 novinarjev. Med državami sta se na vrhu sramotnega spiska znašli Kolumbija in Rusija; v vsaki je bilo lani ubitih sedem novinarjev, toliko kot v Aziji, razkriva letno poročilo Mednarodnega novinarskega inštituta (ERI) s sedežem na Dunaju. Svoboda poročanja je grobo Jcršena v večini latinskoameriških držav; o najhujšem zločinu, umoru novinarja, poročajo še iz štirih držav: v Mehiki so bili lani ubiti štirje novinarji, v Braziliji dva, po eden v Salvadorju in Argentini. Sedem novinarjev je bilo žrtev poklica v Aziji: dva v Indoneziji, trije v Pakistanu in dva v Kašmim. Poročilo, naslovljeno "1997, pregled svobode poročanja v svetu", opozarja tudi na razmere na Balkanu, kjer je "orožje utihnilo, a boj za svobodo poročanja še zdaleč ni končan". (STA/AFPJ
Ženske na severu Norveške proti mrazu s trebušnim plesom
OSLO - Zenske na skrajnem severu Norveške se proti sedanjemu polarnemu mrazu, v katerem temperature segajo pod 30 stopinj celzija, borijo s trebušnim plesom. Kot je v torkovi izdaji poročal časnik Aften-posten, so na tečaju trebušnega plesa v okrajni ljudski univerzi zabeležili rekordnih 21 slušateljev. Voditeljica tečaja Grete Kvaal je dejala, da ženskam na severu dobro dene, da končno malo uporabijo svoje boke. Na tem delu telesa je namreč živčni center za čustva, ustvarjalnost in spolnost. Nekdanja županja Porsangerja, 56-letna Ai-na Hanssen, pa je povedala, da si je po številnih letih občinske politike zaželela enkrat narediti nekaj "popolnoma trapastega". Vendar pa je njen posmehljiv odnos zamenjalo navdušenje. "Ce bi se vse ženske na severu Norveške lahko ukvarjale s trebušnim plesom, ne bi več bežale na jug, " je dejala. (STA/dpa)
lamagočiji v boju proti
zasvojenosti
PRAGA - Na Slovaškem uporabljajo tamagočije v boju proti zasvojenosti z mamili. Kot je v torek poročal češki časnik Mlada fronta dnes, je center za boj proti zasvojenosti z mamili, ki deluje v Bratislavi, dosegel znatne uspehe z uporabo virtualnih živalic. "Ce bolniki za koga skrbijo, pozabijo na mamila, " je za časnik povedal vodja centra Lubomir Okrahlica. Zatrdil je, da v treh tednih, odkar uporabljajo tamagočije, nihče od zasvojencev ni začutil nepremagljive potrebe po mamilih. Pacienti imajo namreč polne roke dela zaradi nepreračuniji-ve lakote tamagočijev, ki jih je treba s pritiskom na gumb "nahraniti" tudi ponoči. (STA/dpa)
Naslov najtežjega prinesel veselje lastniku, ne pa...
Tekmovanje v nekem templju v Taipeju se je tragično končalo za prašiča, ki je končal v klavnici, za' dovoljen pa je bil njegov lastnik, ki je dobil nagrado, ker je bil njegov prašič največji in najtežji, saj je ten-tal kar 961 kilogramov (AP)