NO. 224 Ameriška Domovina /Ir 11/1’JE imi— HO IW1F AM6RICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, 01410, MONDAY MORNING, NOVEMBER 21, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER IBn* ŠTEV. LIX — VOL. LIX Symington predloži! Kennedy« svoj načrt o ureditvi Pentagona Predhodno poročilo predlaga prilagoditev vodstva narodne obrambe “dobi a-tomskega vesolja.” PALM BEACH, Fla. — Sen. Stuart 'Symington, za časa Trumanove vlade letalski tajnik, je ob sodelovanju večjega kroga proučil organizacijo vodstva narodne obrambe in v imenu skupine predložil njeno preureditev v skladu z zahtevami atomske dobe prodiranja v vesolje. Dokončen načrt še ni izdelan, ker študija še ni končana. To se bo zgodilo v nekaj dneh. V čem naj bi reorganizacija obstojala, Symington ni povedali, ker je to vprašanje stvar izvoljenega predsednika Kennedya, vendar je znano, da Symington zastopa močnejšo osrednje vodstvo in en sam glavni stan namesto sedanjega odbora, v katerem so skupni načelnik in načelniki armade, mornarice letalstva in delno marinskega zbora. Guv. 01 Saiie ima težave i republikanci v Ohio COLUMBUS, O. — Guverner ki. DiSalle ime že tako ali tako dosti sitnosti s svojimi pristaši v demokratskih vrstah, ki mu o-čdajo, da je on zakrivil demokratski poraz pri zadnjih volitvah. Sedaj ga je gospodarski zastoj v deželi spravil v prepi-re še z republikanci, ki so sedaj manjšina v državni zakonpdaji, v januarju bodo pa večina. Radi gospodarskega zastoja Postaja brezposelnost vedno huj-ši problem za našo> državo. Zme-več je delavcev, ki so že izčrpali zakonito podporno dobo 26 tednov. Vse kaže, da bo njihovo število še rastlo. DiSalle hi jim rad pomagal in podaljšal Podporno dobo od 26 na 39 ted-n°v. Rad bi sklical zakonodajo na izredno zasedanje, da uzakoni podaljšanje podporne do-he, toda pri tem je navezan na republikansike glasove, kajti zakon mora biti izglasovan s kvalificirano večino. Obrnil se je Jla voditelje rep ublikanske stranke z vprašanjem, ali bi gla-s°Vali za tak prgdlog. Republikanci so se izmaknili losnemu odgovoru in pravijo, da tlai DiSalle sam odloči, zakaj in hočemu naj bi bil taik zakon Potreben. Demokratje so seve-.a takoj udarili z velikim lopar-lem po republikancih. Udarci Rh pa ne bolijo, pred volivnim komu dajejo Nemci predat, komunistični tiraniji ali Wcbodi! cloudy Minnie Heggy V Tavares, Florida, je preminula Minnie Heggy, poprej Schneider-Rebner, stara 77 Pcprej je dolgo let živela na E. 122 .Sit. v Euclidu, Ohio. Zapušča otroke: Alberta Schneider, Lillian Moizuk Amidon in Franka Rebner, 3 vnuke in 3 pravnuke, sestro Augusto in brata Adol-pha. Rojena je bila v Nemčiji. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Brezposelnost v Ohio preko povprečja dežele COLUMBUS, O. — Posebna študija za guv. DiSalla je pokazala, da je brezposelnost v državi Ohio večja od brezposelnosti povprečno v deželi. Dosegla je 5.1 odstotek celotne delovne sile, med tem ko je povprečje za Združene države le 4.2 odstotka. Napovedujejo, da se bo število brezposelnih v državi povečalo do marca za dve tretjini, če se splošni gospodarski položaj ne bo dotlej bistveno izboljšal. Dcma niso bili zadovoljni ZDRUŽENI NARODI, N. Y. let. | —Ugledni sovjetski obiskovalec Združenih držav je dejal, da v vodstvu Sovjetske zveze s surovim in robatim nastopom Niki-te Hruščeva v glavni skupščini Združenih narodov niso bili ravno posebno zadovoljni. “To ni način vedenja odgovornega sovjetskega vodnika. Mi tega ne maramo!” je dejal ruski gost svojim ameriškim znancem. Iz slov. naselbin SOVJETIJA PRIJELA OSTRO ZDRUŽENE DRŽAVE ZARADI PODPIRANJA KASAVUBUJA! CRUCIBLE, Pa. — V soboto, 5. nov., je umrl v Waynesburgh bolnišnici 85 let stari John Cash z Mt. Pleasant, Pa. Pokojnik je bil rojen v Jugoslaviji in je bil ud fare sv. Jožefa. Zapustil je sinova Johna v Crucible, Pa., in Anthonya v Mt. Pleasant, Pa., hčeri Mrs. Ano Stevens v Brownsville in Mrs. Mary Di Scala v New Yorku, devet vnukov in pet pravnukov. Žena je umrla že pred njim. Pogreb je bil iz cerkve sv. Jožefa, kjer je msgr. Phillip Dugan opravil slovesno zadušnico in ostale obrede, nakfarno pokopališče na Mt. Pleasant, Pa. Ne jejte gob, ako jih ne poznate! WARREN, O. — Rodbina Sha-ner iz Warrena je predpreteklo nedeljo šla na sprehod in v gozdu nabrala tudi nekaj gob. Gospodinja jih je še isti večer pripravila za večerjo. Posledice so bile strašne: Devetletna hčerka Katarina je vsled zastruplljenja umrla v bolnišnici, štirje družinski člani so pa oboleli in tudi morali v bolnico. Družinski zdravnik je ugotovil, da je bila ena izmed nabranih gob strupena. Hčerka, ki jo je pojedla je umrla. Ker so strupeno gobo pripravili za večerjo skupaj z drugimi, so tudi dobre gobe dobile nekaj strupa v sebe. Hvala Bogu ne toliko, da bi povzročile smrt še. ostalih družinskih članov. Vlada v Juž. Vietnamu _ misli na temeljite u-pravne reforme SAIGON, Juž. Vietnam. — Vietnamski predsednik N g o Dinh. Diem je sicer premagal zadnji upor, ki so ga dvignili proti njemu domači desničarji, toda spoznal je, da imajo desničarji v marsičem prav. Zato je sklenil, da bo uvedel v deželi temeljito upravno reformo in zboljšal socijalno politiko.. Poskrbel, bo tudi za to, da se vojaščina ne bo več mogla vmešavati v politiko. Ngo Dinh Diem je s tem priznal dosedanje napake svojega režima, kar se v Aziji navadno nikoli ne zgodi. Zato je njegov načrt vzbudil splošno zanima-manje v vseh azijskih državah. V razpravi pred glavno skupščino Združenih narodov je zastopnik Sovjetske zveze V. Zorin ostro napadel Združene države zaradi podpore Ka-savubuju in “neodgovorni profašistični tolpi” pok Mobutuja v Kongu. — Debata o priznanju delegacije se bo danes nadaljevala. NEW YORK, N. Y. — V soboto dopoldne se je glavna skupščina zbrala proti običaju k razpravi o poverilnicah zastopnikov Konga. Odbor je predložil odobritev zastopnikov, ki jih je imenoval predsednik republike Kongo J. Kasavubu, ki je osebno navzoč v New Yorku, sovjetski blok pa skuša s podporo Gane, Gvineje in nekaterir drugih afriških in azijskih držav doseči priznanje delegaciji, ki jo je poslal odstavljeni predsednik vlade Lumumba. Tekom te debate je sovjetski zastopnik Valerijan Zorin obdolžil Združene države, da skušajo v zvezo z Begijci uničiti neodvisnost Konga in njegovo ozemeljsko nedotakljivost. Ameriški zastopnik Wadswoerth je napad, poln psovk, nekaj časa poslušal, nafo pa je zapustil dvorano. Pričakujejo, da bo danes odgovoril na sovjetske obdolžit-ve in napade. in Mobutu ga je pustil v miru, ker so ga ščitili Združeni narodi. Vprašanje je, kaj bodo ti storili zdaj. Posredovalna komisija se pripravlja na odhod NEW YORK, N. Y. — Posredovalna kom. ZN, ki jo sestavljajo zastopniki azijskih in afriških držav, katerih vojaštvo je v okviru ZN v Kongu, se pripravlja na odhod v Kongo. Predsednik Konga Kasavubu je izjavil, da brez njegovega vabila nima ta v Kongb kaj iskati. On pa jo,ne bo vabil, dokler ZN ne potrdijo njegovih delegatov tat edinih zakonitih predstavnikov Konga v ZN. Med tem je polk. Mobultu \ Leopoldvillu izjavil, da je ko misija nedobrodošla in prepove dal vsem hotelom,, da bi sprejeli pod streho njene člane, če bi re. prišla. Zagrozil je, da bo njen prihod preprečil z vojaško silo. — Naj večji borov gozd v deželi je v državi Idaho. Sovjetski zastopnik je trdil, da je vlada v Leopoldvillu v oblasti “neodgovorne profašistične tolpe.” Kasavubujeve delegate za Združene narode je imenoval “pokorne lutke” kolonialnih sil, razpravo v Združenih narodih o njih pa “nedostojno burko,’ ki so jo vprizorile Združene države. Združene države in NATO je Zorin obdolžil, da so s pomočjo Združenih narodov izročile oblast v Kongu “Mbbutujevi tolpi.” Polk. Mobutu je Sovjetom posebno v želodcu, ker je pognal iz Konga njihovo tehnične “strokovnjake’ in diplomatske zastopnike ter prevzel v deželi oblast namesto Sovjetom naklonjenega Lumumbe. Ultimat zastopnikom Gane LEOPOLDVILLE, Kongo. — Vlada je obvestila poslaništvo Gane v prestolnici ,da morajo njegovi člani danes zapustiti Kongo, ker so se vmešavali v notranje zadeve dežele. Namestnik tajnika poslaništva je izjavil, da zahteve Mobutujeve vlade ne bedo upoštevali, ker oni priznavajo za edino zakonito vlado Lumumbe. Mobutu je zagrozil, da bo v tem slučaju ganske zastopnike pognal iz dežele s silo. Mobutu je zahteval že pred tedni odhod poslanikovega namestnika. Ta se zanj ni zmenil Predsednik Eisenhower hoče zavreti odliv zlata iz dežele Vremenski prerok pravi: Delno oblačno, milo. Najvišja emperatura 55, najnižja 34. , Predsednik Eisenhower je napravil dva sklepa, da bi zavrl odliv zlata. Naročil je generalnim štabom, naj odpokličejo domov družine vojakov in častnikov, ki služijo zunaj dežele; naročil je Upravi za mednarodno sodelovanje, naj omeji svoje nakupe v tujini in naj dobavlja vojaškim1 postojankam v inozemstvu domače, ameriško bla-g°. Družinskih članov naših vojakov in oficirjev, ki so v tujini, je nekaj pod 500,000. Armadi pripada okoli 250,000, vojnemu letalstvu okoli 200,000, ostanek odpade na vojno mornarico in marine. Največ jih živi v Nemčiji, cenijo jih na 200,000, v južni in zapadni Evropi jih je okoli 100,000, na Japonskem okoli 60,000, ostanek je raztresen po vsem svetu. Družin, ki živijo sedaj v tujini, ne bodo namenoma pošiljali domov. Čakale bodo, da pridejo na vrsto in se vrnejo z očeti domov. Pač ne bodo smeli jemati seboj svoje družine tisti vojaki in častniki, ki bodo šli na novo v tujino. Računajo, da se bo vrnilo v Ameriko vsak mesec okoli 15,900 družinskih članov. Druga posledica predsedni-kega sklepa bo obstojala v tem, da bodo odslej vojaki in častniki krajši čas v tujini. Takoime-novana rotacija bo torej hitrejša, zato pa bodo morali ostati dalj časa v tujini tisti pripadniki naše narodne obrambe, ki bodo imeli družine pri sebi. Predsednikov sklep je seveda rodil precej nezadovoljstva v nekaterih vojaških krogih. Se že slišijo glasovi, da bo sklep imel slabe posledice za moralo naših čet. Zato je mogoče, da ga bodo pristojne oblasti izvajale zelo počasi, ako se ga bodo sploh lotile.. Birokracija je namreč tudi v Ameriki močnejša od vsakega predsednika, samo to se v javnosti le redkokdaj sliši in kritizira. Vsi mislijo, da je predsednik napravil ta sklep v sporazumu s Kennedyem. Če je tako, ga Kennedy vsaj ne bc mogel kritizirati, ako ga pozneje ne bo strogo izvajal. Nekaj vojaških postojank je sploh izvzeto iz predsednike odredbe. Te .so: Portoriko, Panama, Hawaji, Alaska, Samoa, Mariani, Virgin Islands. Razumljivo je, da v prizadetih državah, kot so Nemčija, Anglija Francija itd niso veseli predsednikovega sklepa. V kritiziranju odloka so našli vnete pomočnice v ženah Amerikankah, ki so se kar lepo udomačile v tujini in se ne ibi rade vrnile kmalu v domovino. Predsednikov sklep je dal tudi povod za ostro kritiko našega podpiranja tujine, morda bolj v deželi sami kot na vojaških postojankah v tujini. Ako bi bil napravljen pred volitvami, bi imel goltovo svoj vpliv na izid, o tem politični opazovalci ne dvomijo. Bo pa delal težave tudi vojaškim krogom: mnogi vojaki ne bodo hoteli iti služit v tujino, ker ne bedo smeli jemati družin s seboj. Vsi pričakujejo, da je to šele prvi predsednikov sklep za zmanjšanje stroškov v tujini. Predsednik je namreč namignil na svoji tiskovni konferenci, da bo treba misliti tudi na to, da zmanjšamo naše posadke v tujini. Primerjal je NATO z Marshallovim planom. Kakor je bil Marshallov plan namenjen, da pomaga na noge evropskim razbitim gospodarstvom in je bil tako časovno omejen, tako naj ima tudi NATO časovno omejeno nalogo; pomaga naj NATO državam, da si same ustvarijo skupno narodno obrambo, do-čim naj Amerika služi samo kot rezerva za hudo stisko. , Zadnje vesti L E O P O L DVILLE, Kongo. — Razjarjeni domačini so pretepli in ranili z noži dva člana poslaništva ZDA, ko je njun avto ponesreči povozil do smrti nekega domačega bici-klista. TOKIO, Jap. — Konservativna vlada Hayate Ikeda je dobila pri * volitvah veliko večino, vendar ne dve tretjini poslancev, kot je upala. Socialistom in komunistim je uspelo dobiti v poslanski zbornici nad eno tretjino od 467 članov. Li beralni demokrati (vlada) so dobili 281 poslancev, socialisti 140, demokratični socialisti 14 in komunisti 3. Parlament je sestavljen približno tako kot je bil prejšnji. VIENTIANE, Laos. Predsednik vlade Souvana P.houma je podpisal sporazum z levičarsko skupino Pathet Lao in pri stal na vzpostavitev diplomat skih odnosov z rdečo Kitajsko in rdečim Sev. Vietnamom. WASHINGTON, D C. — Organizacija ameriških držav se je z večino odločila uporabiti Rio de Janeiro sklenjen dogovor iz 1. 1947 za preiskavo pri tožb Gvatemale proti Kubi. PARIZ, Fr. — Sen. Lyndon Johnson, izvoljeni podpred sednik ZDA, je prišel včeraj sem kot član Kongresa na po svetovanja d e 1 c g acij parlamentov članic NATO. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Collinwood Hive No. 283 T.M. so vabljene nocoj ob sedmih v Želetcv pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Jakše. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Jakše, jutri pa k njenemu pogrebu. Knjige— Slovenska knjiga, 1084 E. 177 St., ima lepo izbiro slovenskih kujigj primernih za božična darila. Več v oglasu! Zadušnice— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Frances Ponikvar ob 2. obletnici smrti. V sredo ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jamesa Krže ob 50-letnici njegove smrti. Je kasneje, kot mislite— Tako opozarja poštni mojster Frantz pošiljatelje božičnih daril in voščil. Poudarja, da morajo biti darila za daljne prekomorske dežele oddana najkasne-do 2. decembra, če naj prispejo do Božiča na cilj. Vse pošiljke daril za domačo deželo naj oi bile odposlane najkasnejše do decembra. Božična voščila izven Ohia naj bi bila dana na pošto do 12. dec., za Cleveland in okolico najkasneje do 15. decembra. Asesment— Nocoj od 6. do 7. bo tajnica Društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ pobirala v šoli sv. Vida asesment. lazar pri Sv. Vidu— Sinoči se je zaključil letni pu-ramski festival pri Sv. Vidu. Ravno nagrado je dobila družila Blatnik z 1115 E. 64 St. Od-oor se zahvaljuje vsem udeležencem in delavcem. V slovo— Pevski zbor Slovan bo nocoj ob devetih zapel v Zakrajško-vem pogreb, zavodu v slovo svojemu pok. članu Franku Miklavčiču. Avtomobil De Šoto bo izginil iz prometa For p. DETROTI, Mich. — Chrysler je sklenila opustiti s 30. novembrom proizvodnjo znanega avtomobila De Salo. To vrsto voz je kompanija izdelovala 32 let in jih prodala vsega skupaj nekaj nad 2 milijona. Polovica voz je še zmeraj v prometu. Zanimanje kupcev za te voze je začelo popuščati že 1. 1957. Zadnje čase ni oilo nobenega interesenta več za ta voz. Baje se je kupcem zdel predrag, ime samo pa tudi ni več vleklo. Sesalci prahu dobili novo nalogo: sušili bodo lase! NEW YORK, N. Y. — Lewyt Corp. je dala patenltirati poseben priljuček na sesalce prahu, ki bodo z njim gosipodinje lahko sušile lase sebi in družinskim članom. Priključek bo obstojal iz naprave za čiščenje zraka, dolge cevi in posebnega sesalca, ki bo čistil lase. Podjetje pravi, da bo priključek kmalu na razpolago v vseh trgovinah s pohištvom, ki se bodo za to interesirale, ( R ■RMEHISKA DOMOVINA, NOVEMBER 21, 1960 Ameriška Domovina /% rvi E I * I >£■ ■£« >£' i £1 • jp i£i ij|' fj|t •£«> ji < J,"!.' *1* • f• •£■ ■ t* d BESEDA IZ NARODA JA PRIHAJAJO bolj in bolj v Joliet in njegovo okolico. To radi tega, ker Joliet s svojo okolico nudi iprimerne prostore, pa tudi iprimerne prilike za prevoz izdelkov bodisi po železnicah, ali s truki po auto cestah ali pa po vodni plovbi s parniki in tudi prevoz po zraku. Po poglobljenem kamailu zdaj vozijo parniki raznih velikosti in to je velikega pomena zlasti za težke tovore. Ob kanalu ne daleč severno od Jolieta je nabavila Cowles Chemical Company, ki ima glavni stan v Clevelandu, Ohio, 17 akrov zemlje od Northern Illinois Gas Co. in z zemljiščem je kupila tudi pravico dostopa do kanala za vodno plovbo. Prve stavbe, ki jih bo začela graditi imenovana družba bodo stale okrog $221,-000.00. Družba proizvaja razne kemične izdelke in za osrednji zapad bo tu glavna podružnica. Še več drugih raznih korporacij se zanima za to okolico. Vse kaže, da Joliet ima pred seboj še sijajno bodočnost za vse stranski napredek in porast. * TATVINE IN ROPARSKI NAPADI se zopet množe tu in tam v mestu in po okolici. Posebno radi napadajo ob večerih obcestne taverne in restavracije. Pa tudi druge trgovine. Navadno pazijo, kedaj zadnji gostje in odjemalci odidejo, nato se priplazijo neopaženo in izvrše napade. Taki napadi so na dnevnem redu, zdaj tu, zdaj tam. Nekatere vjamejo in jih zapro in kaznujejo, a mnogi pobegnejo in uidejo roki pravice. Na samotnih krajih je najbolje da oni, ki vodijo take gostilne ali trgovine pazijo, da niso sami in kadar so, da imajo dobro zaklenjene svoje prostore. Na Patterson Road, Route 1, v Elmwood, je pred nedolgim po neči nekdo nekaj zegnal v hišo, ki jo lastuje Filip Čolnar. Predmet je padel na streho, kjer je eksplodiral, tako je javila oblastem Mrs. Čolnar, da je videla kako so trije moški izstopili iz auta malo pred polnočjo in eden izmed njih je zagnal proti hiši neki predmet, kakor omenjeno. Par dni preje pa je videla, kako sta tam okrog križarila dva auto-mobila, eden je bil temno zelem, drugi plav. Okrajni šerif zadevo preiskuje, a doslej še ni niče. sar, kar bi odkrilo storilce tega napada. * “CHANGING STYLES IN AMERICAN HUMOR” je bil predmet govora, ki ga je imel znani humorist Bennett Cerf, znani panelist na televiziji vsako nedeljo večer na programu “What’s my Line.” Cerf je tudi predsednik znanega pulblikacij-skega zavoda Random House. V raznih publikacijah objavlja razne šaljive dovtipe, ki jih zbira. Je torej nekaka autoriteta na polju humorja. Cerf pravi, da se, kakor vse drugo, tako se tudi načini in izražanja dovtipov spreminjajo v toku našega ameriškega življenja. Narod, ki ljubi humor, kaže da je mlad, zdrav in vesel in to z neko duševno razigranostjo^ izraža in s tem tekmuje, da bi izražal vse v najbolj zanimivi vnemi, kar razigrava voljo in duha. Vsak narod ima seveda svoje dovtipe, ki so v njegovem jeziku krepko dovtipni. V drugih jezikih ne tako, ker se ne dajo tako dovtipno izraziti. Med nami Slovenci menda zavzemajo na polju humororja prvo mesto Ribemčani, za temi Kroparji, Krašovci, pa tudi po raznih krajih zelene Štajerske jih ne manjka, prav zadnji pri tem pa tudi Belokranjci nismo. Vsaj v mojih mladih časih smo se radi smejali, pripovedovali razne šaljive dovtipe. Zdaj pravijo, da hodijo tamkaj doma za morjem z boj dolgimi obrazi. Vzrok temu je najbrže večletno vojno trpljenje in pa “komunistične vice,” v katerih ni ne prostora ne mesta za kak smeh in veselje. . . * NOVI GROBOVI. — Tu je pred nedolgim preminul znani slovenski pijonir Jožef J. Wolf, v starosti 81 let, bivajoč na naslovu 308 Lime Street. Umrl je po dolgotrajni bolezni. Pokojnik je bil rodom iz vasi Kočevje pri Črnomlju v Belo-krajini, odikjer je prišel v Ameriko sem v Joliet leta 1898 in bil večinoma ves čas tu. Leta 1907 se je poročil pri sv. Štefanu v Chicagu, z Anno, rojeno Belič, iz Črnomlja. V zakonu se je jima rodilo pet otrok, trije sinovi in dve hčere. Zaposlen je bil vse skozi do leta 1946 v tukajšni jeklarni, ko je stopil v pokoj. Bil je član dr. Presv. Imena, dr. sv. Jurija, KSKJ. in dr. sv. Petra in Paula, ABZ. Prejšnja leta je bil zelo aktiven društvenik, bil je večkrat delegat na raznih konvencijah. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Jožefa, pod vodstvom Težakovega pogrebnega zavoda na farno pokopališče sv. Jožefa. Tu zapušča žalujočo vdovo, tri sinove in dve hčere. Žalujočim, sorodnikom iskreno sožalje, pokojnik pa naj spava v miru božjem! — V bližnjem Romeoville, je preminula po kratki bolezni Mrs. Mary žager, istara 75 let. V A-meriko je prišla leta 1903. Bila je hrvatskega rodu. Njen soprog Niok je preminul leta 1943. Zapušča tri sinove in tri hčere. Po-kopanai je bila iz cerkve Marijinega Rojstva na Broadway St., na tamkajšno farno pokopališče. Sorodnikom sožalje, polko j niči pa R. I. P.! — Smrt je pred kratkim pobrala tudi 34 let staro Miss Mar. garet Brcne, ki je bila rojena tu v Jolietu. Bila je članica dr. sv. Petra in Paula, Hrvatske Bratske Zajednice. Pokopana je bila iz cerkve Marijinega Rojstva na tamkajšno farno pokopališče. Naj počiva v miru! Tone s hriba. — -o---------- Slovenski oder in njegova desetletnica! Cleveland, O. — V nedeljo, 27. novemibra, bo dramatsko društvo Slovenski oder praznovalo desetletnico svojega živjenja. Zato priliko je njen član, pisatelj Karel Mauser napisal novo ljudsko 'gro — Ura s kukavico. Je to (kmečka igra v lepem gorenjskem jeziku in ima za osnovno zgodbo, ki jo je pisatelj Mauser v dveh knjigah opisal za večernice Mohorjevi družbi v Celovcu. Nikoli še nismo videli te igre m prvič bo na odru v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Mauser se je v vseh letih svojega pisanja zveisto držal duše kmečkega človeka in prepričan sem, da mu je tudi v tej ljudski igri bilo dano, da ji je ostal zvest. Igra se godi v Zasipu, v vasici, ki je le dober lučaj daleč od Bleda, kjer je bil pisatelj Mauser rojen. Bajtar Bijol želi biti kmet. Gara, oženi se s hčerjo gruntarja Zimovca, ki pa ima v rodu dedno bolezen. Vsi mu odsvetujejo, toda Bijol ima Čilo rad in jo oženi. Na sredi poti do sreče AL PA NE _i_. lP O Q O O Q O OO O 0 0 Q O O p O O O O O O 0 Q Q Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. aooaooaocaflfl.j.aaaflfla a.SL.SLa.a.SLa Od korita sem stopil še naprej po vasi. Pri Vidrihovih so imeli par gostov. Iz hiše je bilo slišati hreščeče in pojemače petje. Nekdo je kanil biti sladko ginjen in je skušal pregnati dolg čas s petjem. Tako nekako si je preganjal dolg čas sejmar v Žužemberku, kakor so pripovedovali. Menda je bilo pri Pehani-ju, ali kje. Za mizo ob peči je sedel in prepeval v soli. Ni po-rajtal, če je bilo komu to po-všeč, ali ne. Pil je za svoje in pel je na svoje, torej kdo mu kaj more, si je mislil in je rezal, zdaj eno, zdaj drugo, da je omagovala leščenba pod stropom, kadar jo je zadel močan glas sejmarja. Drugi sejmarji so se sčasoma naveličali pevskega koncerta in začele so leteti ščipalke proti trubadurju, enčeš: dere se, nesnaga, ki ga ni nihče najel. Zakaj ni tiho, ki mu ni sile in mu ni. Pevec je slišal napačne besede pivcev, pa je pogledal okrog sebe in za splošno na znanje povedal takole: “Ne pojem za to, da b’ kaj šimfajna bTo! Pijem za to, da bi mi douh čas ne b’lo!” Sejmarji iso se spogledali, prikimali in menili, da 'bo menda res tako in so pustili, da je glasnik pel po svoji mili volji, pa če se razporje in se. “Poguma si vliva v srce,” sem menil, ko bo stcpil doma pred njo, Iki ga čaka z večerjo, da je že vsa postana. Morda je bil v Cerknici v fronkariji, pa se mu ni tam izšlo vse po hotenju, zato je stop:'! k Vidrihu na polič, da splakne jezo in pozabavlja, če ne bo kakšne napačne priče, na cesarsko gosposko, ki bo kmeta odrla na meh. Nisem ga slišal, pa bi .se zagvišal, da je udaril po mizi ter izjavil: “Naj vrag vzame še gosposko!” Pri Stergulcu, v sosedni gostilni, so tudi imeli luč, pa ni bilo slišati nobenih glasov iz hiše. V nedeljo večer, ko se bo pripeljala cerkniška gospoda, bo, pa kot na sejmu. Polivali pa ne bodo, ker so olikani ljudje' in na šesti-ce gledajo, da morejo živeti ob pičlih plačah ter rediti veliko družino. Nehote sem pogledal na dvorišče pod kostanj, ki je stal samcat v hladnem večeru. Nasme- prično padati udarci. Slep otrok, ki se rodi, nagloda Cilino zdravje, prično se kazati znaki duševne bolezni. V silni stiski, ko Bijol vidi, da zemlje, ki jo je nagradil, ne bo imel nikomu dati, se spozabi z deklo. Nesreča se kakor hudournik ulije čezenj. Čila žalostno umrje, otrok je slep, le tam v hribovski vasi za Begunjami se nekdanji Bijolovi dekli rodi otrok, zdrav sin kmeta Bijola. Bijol na dnu srca ve, da je tam nova sreča, toda v zavesti, svoje krivice, ne upa seči po njej. Grunt nazaduje, vse kaže, da se bo Bijol zapustil. Tu je pisatelj pripeljal dobrega berača Primoža, ki je kot dober vaški duh povsod in že nekaj let stalno živi pri Bijolu. Kakor mu je prav to berač nekoč vrgel v obraz greh, tako mu pomaga, da najde pot do nove sreče zase in za grunt. Igra ima čisto gorenjsko okolje, kakršno je bilo kakšnih šestdeset let nazaj. Trpka zgodba o zagrizenem človeku, zgodba gruntarja, ki naredi krivico in trpi zanjo. Z vrnitvijo v staro kmečko preteklost bomo praznovali svoj jubilej. Zavedamo se namreč, da smo v teh desetih letih skušali vedno biti blizu preprostemu človeku. Naj bi nam tudi ti ostali zvesti v bodočnosti! M. P. hnil sem se, ko sem se spomnil, kako smo “ga pili” tisti večer s cesarsko armado. Preveč sem si upal, sem ugotovil. Danes bi ne bil tako razposajen, ko sem do-služil ter do pičice poznal vse paragrafe, ki jih imajo napisane nalašč za vojake. Malp višje sem prišel do.Her-blanove 'bajte. Rad bi ga še enkrat videl mojega starega poljskega in nočnega varha. Par šestič bi. mu dal za tobak ter mu rekel naj mi vošči srečo na daljni poti. Saj vem, da mi je že vse odpustil, kar sem mu hudega prizadjal v gmajni z mojimi kravami, ki jih je izganjal iz škode. Na zunaj je imel raskavo skorjo, robat je bil in hudih besed, toda pod širokimi pleči je nosil zlato srce, ki je nam porednim pastirčkom sproti odpuščalo. Pozneje ko ,smo debili lastninsko pravico do petja na vasi ob sobotah zvečer, nas je Herb-len rad poslušal in prav očetovsko svaril: “Fantje, lepo se zadržite in ne rjovite mi po vasi, kot ibi vlekel praiseta za zadnjo nogo iz svinjaka. Le veseli bote, kolikor je pošteno in prav, pa domov v seno o pravem času, da vas bo mogoče zjutraj postaviti pokonci. In to vam naročam, če boste prenašali loj-tre pod okna, da mi jih boste postavili nazaj, kjer jih boste vzeli, da ne bodo zjutraj gospodarji kleli in iskali po celi vasi loj tre.” Tako je rentačil naš nočni varuh, pa ki je vedel, da ne bo nič zaleglo in da bomo opravili tako, kakor bo nam hodilo prav. Hreblen je vedel, kako je, saj je bil tudi on nekoč mlad, pa še kar brhek fant je bil. To je bilo takrat, ko sta hodila s Kramjčim Mihom na srnjake, volkove in medvede, kjer se jima je marsikatera primerila, ki so jo potem ponavljali kot ustno izročilo od roda do roda. Dosti sem že povedal o tistem lovčeva-nju, pa naj še naslednjo dode-nem, predno se poslovimo od Heriblana in Menišije. V Pretržje sta jo mahnila s Krajnčim Mihom. Podražev je namreč prinesel prejšnji dan besedo, da je videl v svežem snegu medvedje stopinje. Eden se je zakasnil zunaj brloga, so menili Meniševci in vsi so bili mnenja, da morata Krajnč Miha in Henblan po zver, ki sta prava možaka za to. Razume se, da je bil storjen ta konkretni predlog v nedeljo večer pri Bonaču in je Herblen v imenu obeh povedhl: “Primojdunaj, Bonač, kar brez skrbi ga prinesi še en liter na tisto kožo, v kateri nocoj zadnjič spi kosmatinec. . Jutri zarana naj bi stopil k notarju, da mu napiše poslednjo voljo, potem si ga bova pa z Mihom ogledala od prave strani ter mu dala poduhati iz najinih risank, da ga bo za vselej minila želja po naši drobnici.” In sta šla. Blizu gozda sta prišla na medvedjo sled, ki je bila še precej sveža. Vodila je sem od Bukovnika in v Pretržje, sta ugotovila. Hebrlen si je sled natančno ogledal, jo vestno premeril in končno povedal Mihi svoj bojni načrt takole: “Miha, ■ na sledi sva mu, vse kaže tako. Vidim f^o stopinjah, da bomo kmalu skupaj. Zato pa poslušaj mene, ki sem v lem izkušen človek in spodleteti nama ne more. Ti, Miha, pojdi po sledi v smeri, kamor jo je medved odhlačal, jaz pojdem p3 nazaj, da vidim, odkod je prišel-Tako se nama ne more izmuziti, če kaj vem.” Štiri istoletja jezuitskih misijonov v Afriki Pred 400 leti so prišli prvi je' zuitski misijonarji v pokrajino Mozambique v Afriki in začeli z misijonskim delom. Posrečilo se jim je spreobrniti kralja in 400 domačinov, Kmalu potem so jih muslimani izgnali in so se mogli vrniti šele v 17. stoletju. Dežela ima danes 6 milijonov prebivalcev, od katerih jih je približno 1 milijon katoličanov« ^ Ch. Reynaud: Čudež! Čudež! SODOBNI ROMAN NOVEMBER 5 « I W T f * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 > 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev ■--Ali sem uverjen? Ljubi otrok, ali si moreš misliti, da bi ti s stvarmi, ki jih nisem gotov, povzročal (bol? Saj veš, kako te ljubim. Povedal sem samo to, o čemer z gotovostjo V6m, da je resnično. ■—On torej ljubi samo moj de-nar? — je zašepetala Mariza. — Morda, pa tudi mene ljubi! —Draga Mariza — je nadaljeval stric — rad bi ti pustil vsaj to samoprevaro, toda čemu? Ko bi prišla do spoznanja, bi tem bolj trpela. Ali ti je uspelo, da bi se prepričala o Lucij anovih čustvih nasproti tebi? Prej si rekla, da ne. Zakaj ne? Radi tega ne, ker je on človek, ki govori vse v šali. Tudi takrat, ko govori o ljubezni. To pa dela zato, da, če bi našel boljšo pri-hko, bi mogel reči, da se je samo šalil. Ali ni postopal tudi s teboj tako? Deklica je sklonila glavo. Spomnila se je, da je bil Lucijan res tak. šalil se je. Spomnila Re je na hladni ton, ki je če-sto izzvenel iz njegovih besed • • • Prikimala je in zašepetala: —Da! —Vidiš torej, da poznam tega mladiča! — je odvrnil stric sočutno, Mariza je zaihtela. Nepopisna uol je prevzela njeno srce. Navzoči so jo žalostno gledali. Oče je pristopih k njej, vsedel se ■,e rm naslonjalo in je privil nje-“m glavico k sebi. —Ne jokaj, ljubi otrok! Deklica, ki je tako lepa ko ti, vsak čas najde mladeniča, kakor je Lucijan ... in še boljšega. Luci-iana si izbij iz glave. Spočetka h bo hudo, polagoma pa boš spoznala, da se tudi brez nje-8’a da živeti. On ne zasluži tvo-le ljubezni. Mariza je obrisala solze in da i ugodila očetu, se je nasmehnila. Mater je izbruh Marizine bo-esti ,siln,0 razburil. Obupno je vila roke in tarnala. Stric Delaroš je vstal in zamišljen hodil po sobi gor in dol. Lipoma se je ustavil pred Ma-rizo in očetom in je prepričeval-110 dejal: —In temu Lucijanu so podob-ni vsi današnji mladiči. Krivi niso toliko sami kakor razmere, kl so v njih doraščali. V vojski a° trpeli telesno in duševno, in ° trpljenje je po vojski izzva-o v njih neugasljivo žejo po u-mvanju. Ta doba po vojski, ko •'.ma Lenar tem večjo vrednost, mm težje ga, je zaslužiti, je strl mila vsakemu duševnemu po-, u ; • • A ta svet dokazuje, a . ljudska nravnost ne zado-uje in je preslaba, kadar zbe-me človeške strasti. To, česar anjka naši dobi, Lucijanu in * Kmu podobnim mladičem, je br~v^° — se je nasmehnil Mon-,. do tega smo morali pri- ta človeškega razglabljanja. Brez ozira na ideje, ki jih je dobil v svoji družini, je začel proučavati razne znanstvene knjige, a deset let pozneje, v sedemindvajsetem letu starosti, je z vsem svojim razumom, in vso svojo voljo pristal na katoliško vero svojih prednikov in je krepil svojo vero z razlogi, ki jih je smatral za neovrgljive. Na visoki šoli se je začel zanimati za slikarstvo. Vpisal se je na slikarsko akademijo. Za časa vojske je moral študije prekiniti. Po vojski jih je nadaljeval. Pred tremi leti je dobil na slikarski razstavi v Rimu veliko nagrado. Takrat je bil star trideset let. Od takrat je dose-zal vse večje uspehe in je postal eden najimenitnejših francoskih slikarjev. Užival je tem večji ugled, ker je v časopisih objavljal članke o umetnosti in svoje krasne slike. Vse njegovo življenje je bilo razdeljeno na umetniško delo in na požrtvovalno dobrodelnost v verskem duhu. S tem je bil preveč zaposlen in ni imel časa za to, da bi si ustvaril lastno ognjišče, dasi se mu je v srcu često vzbujala želja po družinskem življenju. To željo je tešil z raznimi ugovori. “Katera pa bi me marala? Saj izgle-dam ko strašilo. In star sem že” si je često dejal na tihem. Ti ugovori seveda niso imeli podlage, kajti Delaroš je bil mož, kakor jih je malo najti in bi mogoče našel žensko bitje, ki bi bilo srečno, če bi moglo biti njegova žena. jPo besedah: “da, to je vera,” se je Delaroš razvnel in je ognjevito nadaljeval: —Da, jaz to vedno nagla-čam in. nikdar ne bom prenehal naglašati: vera daje vesti pojem nadzemskega življenja in sodbe po smrti. Ona spremlja vsa človeška dela z zavestjo, da bodo prišla enkat vsa ta dela pred sodbo večnosti. Kaj se more sploh pričakovati od ljudi, ki ne verujejo v nezmotljivo pravičnost, (Dalje prihodnjič) ------o----- — James Garfield je nosil od vseh ameriških predsednikov največji klobuk — 7.75. NOVEMBER 26. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. družabni večer s plesom. 27. — Podr. št. 25 SŽZ priredi v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu “card party.’ Začetek ob dveh popoldne. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. 27. — Slovenski oder proslavi 10-letnico obstoja z ljudsko igro Karla Mauserja “Ura s kukavico” v SND na St. Clair Ave. Začetek ob treh popoldne. DECEMBER 4.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi M I K L AVŽEVANJE v novi šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 4.—Ob treh popoldne bo g. Jože Grdina v Baragovem domu pripovedoval o vtisih in sku- Ljubljanski škof Tomaž Hren je eden izmed tistih velikih in slavnih mož, ki se jim mora slovenski narod zahvaliti, da smo še Slovenci in da smo še katoličani. Zato je prav, da se ga tudi tu v Ameriki, v svoji novi domovini spomnimo. Tomaž Hren je bil rojen 13. novembra 1560 v Ljubljani. Njegov oče Lenart Hren je bil imo-vit hišni posesnik, ;ki je imel tudi pri Jesenicah na Gorenjskem fužine. V Ljubljani je bil dolgo časa mestni svetovalec in tudi župan. Toda, kakor večina odličnejših meščanov, se je tudi Hren oklenil nove protestantov-sfce vere. Leta 1565 ga najdemo celo med poslanci, ki so šli na dvor v nemški Gradec, da bi dobili dovoljenje Primožu Trubarju, da bi smel bivati v deželi. — Tomaževa mati je bila Uršula, roj. Žitnik, ki je bila sestra dunajskega vseučeliškega profesorja Gašperja žitnika. Ko je osemletnemu Tomažu umrl oče Lenart, je svojega nečaka vzel stric Gašper na Dunaj in je s tem fanta rešil “iz žrela krivoverstva.” Mati se je potem drugič poročila z ljubljanskim jer-menarjem Jurijem Kunstom, a leta 1597, malo preden je sin Tomaž postal škof, je umrla tudi mati. Mladi Tomaž Hren je bival na Dunaju komaj eno leto, ko ga je skrbni stric poslal v admontski samostan v šolanje. Tu je ostal štiri leta. Leta 1572 je bil Gašper žitnik poklican v Gradec na dvor nadvojvode Karola za vladnega svetovalca, žitnik je kmalu poklical nečaka Tomaža v Gradec k sebi in ga dal v jezu-itske šole v izobrazbo. Stric je šnjah s svojega potovanja po Evropi. i 31. — Slovenski dom in dramat-sko društvo Lilija priredita na 15810 Holmes Ave. veselo SILVESTROVANJE. Za ples bo igral znani Tonklijev orkester. Pričetek ob osmih zvečer. 31. — Ženski odsek Slov. nar. doma na 6818 Denison Ave. priredi S I L VESTROVANJE. Igra Mauserjev orkester. JANUAR 8. — Lilija poda Finžgarjevo dramo “Naša kri” v Slov. domu na Holmes Ave. 21. — Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi letno plesno veselico v SND na St. Clair Ave. FEBRUAR 12. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”. torej Tomažu poskrbel temeljito krščanško vzgojo in v dobrih šolah se je navzel neomajne vda-nosti do katoliške cerkve, ki ga je vse življenje odlikovala. V Gradcu je bil Tomaž šest let in se je učil proste umetnosti in modroslovja. Ker pa graška jezuitska šola takrat še ni bila popolna univerza, se je dijak Tomaž Hren vrnil na Dunaj, da dovrši svoje študije. Izmed profesorjev, ki jih je imel Hren na Dunaju, omenja sam posebno A-leša Štrausa, ki je bil tudi Ljubljančan in pa Jurija Ederja, ki je bil Hrenov sorodnik. Oskrbo je imel dijak v kolegiju “Bursa agni,” kjer je (bilo tudi nekaj mest odločenih za “Kranjce.” Na Dunaju se je mladi Hren temeljito pečal tudi s pesništvom in je delal zelo dobre pesmi v latinskem jeziku. Leta 1585 je stric Tomaža poslal na univerzo v Padovo na Italijansko, toda dijak menda sploh ni nikoli prišel tja, ker je takrat hudo ter nevarno obolel. V Ljubljani je ležal bolan. V tej bolezni je baje Tomaž Hren napravil obl j uho: Če mu Bog podeli zopet zdravje, bo postal duhovnik. Nepričakovano kmalu po tej obljubi je okreval ter je šel v Gradec, da se pripravi za svoj vzvišeni poklic. Leta 1588 ga je škof Brenner v Sekovi posvetil v mašnika. Še isto leto se je vrnil v Ljubljano ter je takoj postal kanonik in stolni pridigar. Zanimivo, da je dobil isto službo, kot jo je prej imel odpadli Primož Trubar. Kot kanonik in pridigar se je Tomaž Hren posebno1 trudil, da bi obnovil pobožnosti in krščanske navade, ki jih je bil prote- stantizem odpravil. Po 37 letih so zopet z vso slovesnostjo na ljubljanskem gradu pod Hrenovim vodstvom slavili god deželnega patrona sv. Jurija. Leta 1596 je bil Hren imenovan za stolnega dekana 'in po smrti škofa Tavčarja je prevzel vodstvo škofije, ki jo je vodil tri leta kot dekan. Še le po treh letih ga je imenoval papež Klemen VIII. za ljubljanskega škofa in je bil 12. septembra 1599 posvečen v Gradcu. Posvetil ga je apostolski nuncij. Kot sopo-svečevalca pa sta bila sekovski škof Martin Brenner in lavantinski Jurij Stobej. Obema je Hren prav kmalu postal vpliven vrstnik. Kot 370 let pozneje škof Gregorij Rožman, se je tudi škof Tomaž Hren dobro zavedal, kako težavno službo je sprejel. Zato si je izbral svoje škofovsko geslo skoraj iste vsebine kot škof Rožman: “Terret labor, as-pice praemium!” Ako te plaši trud, poglej na plačilo! Takoj prihodnje leto 1600 je bil škof Hren postavljen na čelo poseben komisije za zatiranje krive vere protestantizma. Začeli so najprej v Ljubljani, štiri dni so bile pridige o zmotah lu-teranstva. škof sam je pridigal slovensko v stolnici, pri jezuitih pa so imeli nemške pridige. Potem je škof isam ves mesec po tri do štiri ure na dan dajal poseben pouk in pojasnila o katoliških verskih resnicah. Nato so morali odpadniki priseči zvestobo katoliški veri in Cerkvi. Nepokorni so bili izgnani. Ko je bilo v Ljubljani končano, je šel škof Hren s komisijo v Kamnik, nato v Kranj, Tržič. Povsod je poučeval, prigovarjal, razsojal. Na novo posvetil nekatere onečaščene cerkve, javno zažigal protestantovske knjige. Kar na lepem se je zopet škof prikazal v Ljubljani, kjer je pozval pred sebe krivoverce. Zopet je pridigal škof v stolnici v nedeljo, v ponedeljek, v torek in v petek. Krivovercem je bilo kar zapovedano, da morajo priti govore poslušat. Nato je šel škof v Radovljico, v Begunje, kjer je bila lutrovska molilnica, ki jo je komisija dala razstreliti. Tudi kovači iz Krope so morali priseči zvestobo katoliški cerkvi. Ponovno je prišla komisija zopet v Kranj, nato v Kamnik in preko Kamnika v Gornji grad. Pred Veliko nočjo se je škof Hren vrnil v Ljubljano in je začel ref ormacij o ljubljanskih žena, kar mu je dalo zelo mnogo mučnega dela. Komisija je delala hitro in odločno in je dosegla velike uspehe. Po nekaj desetletjih se je leta 1601 zopet lahko v Ljubljani obhajala in vi sila, slovesna procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa. Škof Hren sam jo je vodil z vsem zmagoslavnim sijajem. Leta 1602 je komisija imela opraviti na Dolenjskem: Višnja gora, Novo mesto, Kostanjevica, Černomelj in Metlika. O popolnem uspehu komisije je škof Tomaž Hren že leta 1601 poročal papežu Klemenu VIII. sledeče: “Težko in prenevarno, pa vendar že davno 400-lstnica rojstva škofa Jemala Krena DVOJNA RABA — Avto' na sliki je dal p nrediii Norman' Wilkinson, uslužbenec Zveznega turada za ribe in divjačino, za lov in ^ribolov. Ko se je nedavno iselil iz Colorado -v New'York, je služil njemii m družini čez dem ža-vozilo, pondeispa za spalnico. zaželjeno delo, namreč reformacijo katoliške vere po vsem Kranjskem in Spodnjem štajer-skem do reke Drave sem tem rajši prevzel, ker sem proti lutera-nom in nepokornim ljudem po nagonu sv. Duha mogel sukati apostolsko orožje. “Pove, da je nad 40,000 duš pripeljal nazaj v pravi hlev Kristusov. Prav po pravici imenuje zgodovina škofa Tomaža Hrena “kladivo lute-ranstva.” Po pravici se lahko tudi sprašujemo: Kaj bi bilo z našo deželo, z našim jezikom in z našo vero, če bi ne ibil Bog o pravem času poslal junaških mož, ki so krivo vero iztrebili. Ti, ki so imeli s slovenskimi deželami to težko delo, so bili: Oglejski patriarh Frančišek Barbaro, sekovski škof Martin Brener in lava-tinski škof Jurij Stobej. Glavni med njimi pa je bil ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je bil edini Slovenec in je najbolj uspešno delal med našim ljudstvom, ko ga je v domačem jeziku svaril pred krivo vero. če bi bili naši ljudje takrat sprejeli nemško protestantovsko vero, bi bili nehali biti Slovenci. Ko je bila z reformacijskimi komisijami moč luteramstva strta, se je škof Hren vrgel na druga polja delovanja. Pospeševal je redove: predvsem pomagal jezuitom, kapucinom in frančiškanom. Mislil je na slovensko tiskarno in na posojilnico v Ljubljani. Z izredno vnemo je pospeševal domačo umetnost. Krasno je preuredil staro ljubljansko stolnico, potem razpadajočo cerkev sv. Petra v Ljubljani. Poskrbel je tudi popravo frančiškanskega samostana v Ljubljani. Najlepše nam pa našteje njegova dela lastno poročilo, ki ga je poslal leta 1616 papežu Pavlu: “Na različnih krajih sem zdaj posvetil 28 cerkva, pet izmed njih je bilo drugič posvečenih. Posvetil sem pet pokopališč, 84 oltarjev. Na osmih krajih sem posvetil temeljne kamne za nove cerkve, vedno ob obilnem navalu in veliki pobožnosti ljudstva in sem obenem skrbel za slovesno petje.” Za vojake v Petrinji je dal škof Hren sam postaviti cerkev. Ker v okolici ni bilo najti kamenja, so ves stavbeni les za leseno cerkev zvozili z Gornjega grada po splavih. Škof je skrbel tudi za dušne pastirje pri tej cerkvi. Vedno je poslal takega, ki je znal slovensko, hrvatsko in nemško, da je zadovoljil vsem vojakom. Zadnje desetletje svojega življenja je škof Hren precej bolehal. Mučil ga je protin, ki ga je vsako leto za več tednov položil v posteljo. Olajšave je iskal v toplicah pri Dobrni in v Topol-ačiici pri Šoštanju. Svoje škofov. ske posle je še vedno opravljal. Leta 1623, ko je bil že v 63. letu življenja je še šel na visoko goro v Sv. Uršule na Slovengrad-cem, kjer je 31. julija posvetil štiri oltarje in birmal nad 1000 ljudi. Hoditi je moral seveda peš na goro in nazaj. Še dve leti je potem žiyel; umrl je leta 1625. Pokopan je bil v stpri ljubljanski stolnici, kjer si je že leta 1609 dal sam postaviti nagrobni spomenik. Ko so leta 1701 začeli podirati staro stolnico, so Hrenove zemeljske ostanke prenesli v Gornjigrad v kapelo sv. Martina. Napravili so na grob isti napis, ki ga je imel v Ljubljani, namreč: “JAZ PA TU PRIČAKUJEM VSTAJENJA MRTVIH IN ŽIVLJENJA PRIHODNJEGA VEKA. RESI ME, O GOSPOD!” Tam še danes počiva truplo moža izredne delavnosti in odločnosti. Zapustil je sloves pobožnega in apo-stehkega cerkvenega kneza, ki pcmenja važen spomenik tudi v našem narodnem življenju. Slavimo velike može! P. Odilo, O.F.M -------O-------- Ni bil zadovoljen Na lahkoatletskem tekmovanju v nekem zahodnonemškem mestu je župan kar na lepem skočil s tribune za goste, se pomešal med tekmovalce, zgrabil kroglo in jo vrgel 11.56 m, kar je bilo tisti dan največ. Povedal je, da ni zadovoljen z doseženimi uspehi lahkoatletov. ------O—---- Prevelika vnema Devetnajstletni fant iz predmestja San Francisca je dobil službo kurirja v Sodni palači. Prvi dan je prišel ves navdušen tako zgodaj v službo, da ga je imel nočni čuvaj za vlomilca ter ga je zvezal in ga izročil policiji. Neprijetni dogodek je novinca tako pretresel, da se je takoj odpovedal službi. Moški dobijo delo Strojni stavec dobi delo Strojni stavec, ki je sposoben staviti v slovenščini in angleščini, dobi stalno zajposlitev. Prijave pod značko “Strojni stavec” na upravo lista AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. M Ali OGLASI E. 63 in Carl Ave. V sredi slovenske naselbine blizu cerkve sv. Vida, krasna dvodružinska hiša, 4-4. Vse na, novo dekorirano. Ni najemnikov zgoraj. Dobro razdeljeno vse na enem. Prazno. Vselite se predi Zahvalnim praznikom. Poceni. Lastnik VI 2-3796 po 6. uri. (224) Stanovanje sc odda 3 sobe in kopalnica se oddajo paru brez otrok. Gorkota in garaža. Kličite HE 1-9183 od 4. do 6. pop. (227), Sobe se odda Oddajo se 3 neopremljene sobe, na novo dekorirane, gorkota, za eno ali dve osebi. Kličite UT 1-6587. (16, 18, 21 nov) Boat for sale 15 ft. fiberglass boat, 45 H.P. Mercury motor. Automatic control and windshield. Tee-Ny trailer. Musk sell by Sat. Best offer over $800. GR. 5-1868. (225) Bungalow $9,500 V E. 60 okolici, 5 sob, krasen lot. Prazno. Se lahko takoj vselite. CHIMES REALTY 1186 E. 79 St. UT 1-0323 Realtor IV 1-8788 Dvodružinska Prvič naprodaj Ne zamudite ogledati to 5-5 hišo v fari St. Jerome. V izvrstnem stanju. Cenjena za hitro prodajo $19,900. ROSS REALTY IV 1-4200 18051 Lakeshore Blvd. (224); PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA , SLOVENSKE BOŽIČNE KARTE Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. Sobe se odda 4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave. (X) Stanovanje se odda Lepo stanovanje se odda, 6 sob s kopalnico, furnez na plin. Kličite EN 1-9808 ali UT 1-0966 ali se zglasite pri Lil & John’s Cafe, 5301 St. Clair Ave. (224) Sobe se odda Odda se 3 sobe in kopalnica na 986 E. 63 St. Vpraša se pa na 988 E. 63 St. (X) Stanovanjc oddajo Na Norwood Rd. oddajo stanovanje (zgoraj). Kličite po šesti uri HE 1-8961. (225) ČE HOČETE . . . predati ali kupiti poaeatro ali trgovino, obrnita •a da aaa J8S. GLOBOKAR *9« E. 74th St HE 1-6S0T AMERIŠKA DOMOVINA, S JULES VERNE: CARSKI SEL (Mihael Strogov) POVEST Od Kanska do naslednjega trga je bilo približno kakih 130 vrst. Samo po sebi je umevno, da so se vestno držali dogovorjenih odmorov. “Konj bi se sicer lahko upravičeno pritoževal,’ je menil Nikolaj. Z zvesto živaljo so se tako rekoč pogodili, da bo počivala vsakih petnajst vrst. Pogodbe pa se je treba držati, četudi jo skleneš z živaljo. Kibitka je prebredla majhno reko Birjuso in prišla 4. septembra Zjutraj v Birjusinsk. Tu se je Nikolaju posrečilo, da je spopolnil zalogo jedil v kibitki, ki se je začela polagoma krčiti. V neki peči namreč je izvohal dvanajsterico mastnih pogač in dokaj na vodi kuhanega riža. Vse to jim je prišlo prav kakor kumis, ki ga je bil v Krasnojarsku spravil v ki-bitko. Počivali so dalje kakor navadno in se odpeljali naprej 5. septembra popoldne. Do Irkutska je bilo samo še 500 vrst. O tatarskih sprednjih stražah od-zadaj še ni bilo ne duha ne sluha. Mihael Strogov je torej u-pravičeno mislil, da bo potoval brez ovir in bo v osmih ali kvečjemu v desetih dneh stopil pred velikega kneza. K,omaj so zapustili Birjusinsk, kar je kakih trideset korakov pred kibitko skočil zajec čez pot. t “Oh!” je zastokal Nikolaj. “Kaj ti je, prijatelj?’ ga je naglo vprašal Mihael Strogov kot slepec, ki ga preplaši vsaka stvar. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP “Ali nisi videl? ... je dejal Nikolaj, ki se mu je smehja-joči obraz hipoma pomračil. Nato je dostavil: “Ah, ne, ti nisi mogel videti! Tvoja sreča, dragi očka!’ “Jaz tudi nisem ničesar videla,’ ’je dejala Nadja. “Tem bolje, tem bolje! Toda jaz . . . sem videl!’ “Kaj pa?’ ’je vprašal Mihael Strogov. “Zajca, ki je prekrižal našo pot!’ je odgovoril Nikolaj. Ako zajec pred potnikom prekriža cesto, misli preprosto rusko ljudstvo, da to pomeni bližnjo nesrečo. Nikolaj, ki je bil praznoveren kakor večina Rusov, je ustavil kibitko. Mihael Strogov je vedel, zakaj se je njegov tovariš obotavljal, če< a H M M Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..D 002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene SKffWRS* T ČAS MALICE? — Ga. Gladys Froelich v Brightonu, N- Y., je našla {zapuščeno, komaj nekaj y.r staro veveričko in jo vzela v svoj dom. Krmila jo je s posebno cevko vsako uro, dokler se ni razvila p že kar (trdnega, 10 tednov starega mladiča. Na sliki vidimo veveričko pred uro, poleg nje pa stekleničko s hrano.