136. številka.
Izđanji
torek 12. novembra 1895.
(▼ Trstu, v torek zjutraj dne 12 novembra 1895.)
Tečaj XX.
isbaja p« trikrat na teden t fteitih ti-danjih ob torkih, 6«tr«kih in aobotall. Zj u trenje izdanje iz-heja ob S. ari zjutraj, tečemo pe ob 7. ari večer. — Obojno lidujf itine : (■ Jttiiea meati- . f. —.»0, izven A vatri)* f. 1.40 im tri o>m«c . . „ 2.h0 , . . m pol lata ... o.- . , . ».— ■e vee lete ... 10.—	» 1R,—
Na aaraibe krti prilaže« aaraintne aa
m jamlje ailr. Poiaaitne itevilke m dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v lr$tu po 9 nvč., »»»en Trata po S nvč. Sobotno večerno iadanja * lrutu « a«., izvan Trita • afc.
EDINOST
Glasilo ■lcvenaketfa političnega druitvi
ia Primo
Oglasi ne rakune po tarifu » petitu; za na*lov> z dt»beiimi črkami »■» plačaj.i prostor, kolikor obinga ravadnih »rutic, t'o-lana o-mrtn'oo in j.ivnezahvele. domači iiijlii"! itd. h« rni'unajo po pogodbi
Vni liipini naj so p iAiliajo Mrodniitvii ■ ulira Ca«tirma »t. 1:1. Viako piHiao roor«. biti fraiiKovrtno. kur uofi ankovma *e ne »prejjmajo. R.ikopiiti »« no * račajo.
Naročnine, rekUmaoije m oglaee «pro-jetna tiiinirnitifro ulica Molino pie-colo hit. 3, II. nadut. Odprto reklamen je no prostu pofttnine.
F ndtmotH J« mofi".
V pouk.
I.
Slovenski poslanec in zajedno — ako se ne motimo — tuđi predsednik katoliško-konser-vativnega politiškega društva na Kranjskem, veleč. g. K a r o 1 Klan, je torej glasoval v poslanski zbornici proti nujnosti predloga Pattai-evega, s katerim predlogom je bilo zahtevano od vlade, naj pove vzroke, zakqj ni priporočila presvetli kroni dra Luegra v potrjenje županom dunajskim.
Ta najnovejši, sicer pa z ozirom na vso prošlost politiškega delovanja imenovanega gospoda državnega poslanca povsem dosledni čin, dati bi moral mnogo misliti uprav oni stranki, koji prednjači veleč. goBp. kanonik Klun. Ta stranka n^j bi pomislila, da je pričakovati matematiiko gotovostjo, da pridejo tudi pri nas časi, ko vsi shodi in vsi naj-krasniši govori ne bodo mogli ubraniti ljudstvu, da ne bi jelo primerjati med bese* dami na Kranjskem in dejanji na Dunaju. Ko pa pride oni trenotek — in ta pride gotovo, kakor rečeno —, bode morala odgovarjati v prvi vrsti stranka, kak6 je mogla vzdrževati na politiški višini moža, kojega političko delovanje na Dunaju je bilo golo zanikovanje programa, na kateri program je bila ona sama naslonila svojo agitacijo na Kranjskem. Ali se ni bati konservativni stranki na Kranjskem, da jej bode ves razsodni svet očital danes ali jutri — neiskrenost in da jej bode očital nadalje toisto, kar očitajo danes — ali opravičeno ali neopravičeno — dru. Luegru : d e« magogiške namene?
Mi vsaj sodimo, da je konservativna stranka na Kranjskem najsimpatičniša na oni strani, kjer nam obeta, da hoče zastavljati vse svoje sile za preosnovljenje človeške družbe v krščansko-socijalni smćri; kaj pa naj porečemo potem temu, da predsednik konservativuemu društvu na Kranjskem in po takem glavni predstavitelj vse stranke na zunaj, v svojem poslaniškem delovanju dosledno nastopa proti oni stranki, ki je še le uveljavila krščanskosocijalni program in seznanila z istim širšo javnost?! Slednjič bode jel zmajevati z glavo zadnji politiški abecedar, ko bode videl, kak6 gospoda na Kranjskem govore o strašni bedi ubogega kmeta, kak6 pa njih glavni predstavitelj v isti hip na Dunaju se svojimi glasovanji pomaga daljšati maločastno življenje onim, ki so zakrivili to bedo ne le kmeta, ampak tudi obrtnika, delavca in malega trgovca — sploh vseh, kojih obstanek sloni na poštenem delu 1! Kaj pomaga, ako na Kranjskem ropotamo proti sili legalizacije, ki baje toli grozno tišči kmeta, ako pa na Dunaju hladne duše in mirnega srca glasujemo za bremena, s kojimi v primeri vsi stroški in vse sitnosti legalizacije niso niti drobne kapljice v neizmernem morju ?!
PODLISTEK. . Vaziljeva ljubav.
Novela, apisal VaclavNovuk.
II.
(Dalje.)
Premagalo me je. Pred solnčnim zatonom seui šel v gozd. Vrgel sem sekiro na ramo ter čakal. Jedva je minula polnoč. Zjasnilo se je, tu in tam videla se je zvezda; od ljutega mraza bi mi bila skoro odpala uhlja. Luna je razlivala uprav dnevno luč preko vasi* Sneg mi je škripal pod opan-kami, roka se mi je tresla — znotraj pa mi je žgalo, kri mi je vrela, stopila v možgane, v ušesih mi je šumelo — videl nisem ničesar. ..
Nikjer živega bitja. Nekaj me je gnalo naprej •• hitreje, Vazil, hitreje !... Dospel sem do gozda, sedel v sneg ter se zatopil v
Tako bode jelo slednjič povpraševati vse razsodno ljudstvo. A tu smo se do-teknili le gmotnega položenja ljudstva; kje pa so one mor&lne, duševne, večne koristi, kojim preti neprestana nevarnost od strani onih, s kojimi glasuje dosledno načelnik konservativne stranke na Kranjskem, kadarkoli je prišel trenotek, da bi trebalo zapričeti odločilen boj proti zistemu, kojega cilji in kojega nrav so dijametralno nasprotni — ako res smemo verjeti besedam — namenom konservativne stranke?! Mar ni res, da je židovsko-liberalna stranka najhujša širiteljica demoralizacije ? Mar ni res, da bi ta stranka, ako bi le mogla, popolnoma odpravila veronauk iz šole ? Mar ni res, da ta stranka povsodi smeši naše verske svetinje in obrede naše cerkve? Mar ni res, da je tej stranki v pivi vrsti do tega, da bi u-dušila pravni čut sosebno v trgovskem in gospodarskem življenju? Mar ni res, da ta stranka zagovarja tndi najhujša rokovnjaštva v trgovinskem življenju kot poseben dokaz velike spretnosti in sposobnosti za trgovino? Kolika nasprotnica nam je ta stranka v narodnem pogledu, pa nočemo niti naglašati, sicer bi utegnili kmalu čuti, da govori iz nas narodno poganstvo!!
In s tako stranko glasuje g. poslanec Klun v prevažnih trenotkih Tako je bilo, ko se je snovala protislovanska koalicija, tako je bilo sedaj, ko je bila afdra dra. Luegra na dnevnem redu, onega Luegra, kojega gospodarski program je po velikem delu podlaga volil-ske agitacije — stranki g. Klunall To je vendar prehud tabak, ki ga ponuja spoštovani gospod poslanec svojim volilcem in somilljenikom. DA, postopanje g. poslanca Kluna nasproti krščanskim socijalistom je jako značilno za sedanje volilno gibanje na Kranjskem. Na Dunaju sta glasilo narodne stranke in predsednik konservativne stranke — somišljenika ob vprašanju, ki je gotovo najvažniše za ta trenotek, na Kranjskem pa nam pravijo, da se bije boj za — nepremična načela?! Ali bi se človek ne moral smejati od srca tej — oprostite hudo besedo! — komediji, ako bi posledice iste ne bile tako grozno žalostne za narod slovenski ?!
Mi seveda nimamo pravice klicati na odgovor gosp. posl. Kluna, ali to pravico imamo, da v imenu krščanskih načel v javnem Življenju, v imenu goreče želje vseh poštenjakov, da bi vendar enkrat nehalo židovsko-liberalno gospodstvo pri nas, v imenu dragocene nam občinske avtonomije, v iinenu načela s a m o d o-1 o č b e tostranske polovice države, v imenu načela nezavi s n o s t i iste od kogarsibodi ter v protest proti drznemu in nedopustnemu utikanju madjarskih Židov
misli, kakoršnih naj obvaruje Bog vse poštene kristijane! Takd sem se mučil; zdelo se mi je, da maham se sekiro, da vidim Marka mrtvega v snegu. Groza meje obšla... Potem pa sem videl Luco, srce se mije ome-čilo in v mojih ušesih je zagrmelo: „Vazil je umoril Marka!* In strah, sramota in nepopisno gorjć mi je težilo vest. Nikar, Vazil, ne smeš ! — Vstal sem, da odidem domov ... Domov ?! V pekel! Zopet v pekel, Vazil, od kodi boš zrl v odprto nebo, ki ti je zaprto ... Ti plakaš, on pa jo objema; — tebe mori britka tuga: nikdar ne bo tvoja!
—	on pa se ljubkuje z njo: „moja si, Luca, moja!* — Tebi naj poći srcć — in on? On se smeje: aVazil je obnorel !u — in babe in otroci kriče za teboj: „Obnoreli Vazil!"... Ona pa je rekla, da je zdihovala često po tebi... meni! — po božjem pravu je moja
—	ne njegova — nikdar! — Zopet sem
v naše notranje zadeve avstrijske: I u jemo iskreno zadnje gl n j e gosp. posl. Kluna.
To obžalovanje je pa vzplapolalo v nas do plamena, ko smerno prečitali tozadevne govore mož &la Pattai, Ebenhocb, princ Lichtenstein, Weber, kojih mož se ne bi smel sramovati — sicer vso čast njegovemu ugledu! — tudi g. poslanec in kanonik Klunt Mimo tega pa treba še pripomniti, da so tudi vsi drugi govorniki — izvzemši jedinega nemškega liberalca Beera — govorili tako, kakor gotovo ni bilo ljubo g. Klunu in njegovemu mojstru Hohen-wartu. Mi razumemo na vso zadnje, da Poljaki niso mogli pustiti na cedilu svojega rojaka, in razumemo, da se plemstvo ni hotelo zavzeti za »demogaga* Luegra, ali tega ne moremo razumeti, kako da se zastopnik demokratskega in krščanskim mišljenjem na-dahnenega naroda slovenskega more tako dobro počutiti v krogu aristokratov iu žido-liberalcev.
Mi ne vemo Bicer, ali se in kedaj toli ujuuači konservativna stranka, da bode jela nastopati tudi proti svojim možem, kadar zahajajo na krivo pot, ali to vemo, da bi bilo želeti tega v toli interesu ožje konservativne stvari, kolikor na korist splošne narodne stvari. In ker ni izključena nada, da konservativna javnost sama, ko bode dobro poučena, prisili izvestne prvake, da spravijo v soglasje kranjske besede z dunajskimi dejanji, hočemo v našem listu navesti zaporedoma govore iz razprave o aferi Luegrovi, v pouk častitim čitateljem, kAke so stvari* proti katerim Često glasuje — predsednik konservativnega društva na Kranjskem.
Politiške vesti.
V Truta, dao 11. novembra 1R!>5.
Delovanje državnega zbora. Na ope
tovano izraženo željo ministerskega predsed nika grofa Badenija, izjavila je baje nemška levica, da je pripravljena tako povspešati razpravo o proračunu v proračunskem odseku, da bi bila ista dovršena do 23. decembra, katerega dne se prično parlamentarne počitnice. Ako se to zgodi, pričela bi takoj po praznikih splošna razprava o proračunu.
Dvojna mera. Glasilo onih poslancev štajerskih, ki uprav samozatajevalno vstrajajo v Hohenwartovem klubu, potrja, da je res, da je naučna uprava za 67 nčencev v prvem razredu na nemškem gimnaziju v Celju brzojavno odredila, da je otvoriti vsporodnico, da pa je isto dobroto odrekla 87 učencem na slovensko - nemškem gimnaziju v Celju.
Iz volilnega oklica mladočeške stranke. Volilni oklic mladočeške stranke, ki ga je sestavil posl. dr. Herold za pred-
s6del. Pred mano v snegu je bil temen grm. Glej, Vazil, to si ti, od bolesti razjeden, kot ta grm od mraza; toga te je uklonila, kot ledeni sneg. Grm požene brstje in cvetje — in ti ? Tebe umorita jad in bol. Ako bi te ogrele Lucine ustnice, tudi ti bi oživel, — o Bog, kako bi oživel! Luca je tvoje solnce in nikogar, nikogar druzega! Umri Marko — ti ali jaz! Ali pa pogineva oba, tak6 živeti ni mogoče !...
Danilo se je. Prvi sekirin udarec je zazvenel in jaz sem hitel tjA. Bil je — Marko. Strah me je obšel, obup me je objel, kolena so mi trepetala, — bil sem ves pre-paden ... Moja duša se je borila v dvomu : Ne — ne stori tega, šepetalo mi je nekaj, potem pa: Moraš — umriva oba! — Marko po meni, jaz po pravici. In Luca ? Oua bo živela, omoži se. Naj se, ko mene več ne bo !
„Dobro jutro, Marko!"
stoječe deželnozborske volitve, je dokaj raz-sežen. V uvodu naglasa oklic, da se narod češki se svojim zaupanjem vedno bolj ita-giblje na mladočesko stran. Oil državnozbor-skih volitev v 1. 1891 sem so odstopila že tri ministerstva, a odnoSaji ^ vendar niso zbolj-šali, ker hote še vedno vzdržavati Škodljivi »istem centralizovanja in ponemčevanja ter hote prisiliti narod češki, da bi se zadovoljil z nekako podrejenim stališčem. V narodu se je le utrdilo prepričanje, da se češka politika mora odločno boriti in dosledno držati svojega načelnega politiškega stališča. Dokler se ne reši češko vprašanje, ne bode miru, ne bode zadovoljstva. Tudi predstojeće volitve naj pokažejo novi vladi pravo mišljenje naroda. Deželni zbor češki boili predstavitelj one češke samostojnosti, katera odgovarja kulturi iu davčni moči tega kraljestva ter državnim pogodbam in kraljevim prisegam. — Oklic navaja potem raznih konkretnih vprašanj, s kojimi se bode baviti deželnemu zboru, zlasti niti bode čuvati koristi čeških dežel ob obnovljen j u p o-gedbe z O g e r s k o. Ljudska šola bodi zares n d r o d u a šola; isto je osvoboditi iz birokratiškili spon. Zastopniki mladočeške stranke se postavijo vsikdar po robu, kadarkoli bi se hotelo kratiti pravice jezika češkega, avtonomijo, državljansko svobodo, pravico do svobodnega izražanja svojega me-nenja, ali bi se hotelo vezati češki patrijo-tizem, ali žaliti čutstva naroda češkega in poniževati stoletne tradicije istega. Zastopniki naroda češkega žele sprave s sodeželani nemške narodnosti na podlagi pravičnosti in jednakosti, ali upirali se bodo vsakemu poskusu za raztrganje teh dežel. Do take sprave pa more dognati le tak deželni zbor, ki je izišel iz pravičnega volilnega reda. Zato se bodo češki poslanci potezali za to, da se odpravijo krivice sedanjega volilnega reda Zlasti treba odpraviti posreduje volitve. Uvesti bi bilo splošno in jednako volilno pravo, toda tako, da bi bilo tudi manjšinam zagotovljeno primerno zastopstvo. Zastopniki naroda češkega so bodo vsikdar upirali vsakemu cepljenju naroda po stanovih ali razredih.
Ako se bode narod češki zavedal svoje važnosti in moči, posreči se mu gotovo, da se iznebi nevšečnih odnošajev. V zaključku izraža volilni oklic željo, da bi predstojeće volitve postale sijajna manifestacija za d r ž a v n o pravo češko, za narodno j e d na k o p r a v no s t in za državljansko svobodo.
K demonstracijam v Zagrebu. Danes se vrši razprava proti 54 vseučiliščnikom. Obtožba se opira na 302, govoreči o vspodbujanju in zavajanju na neprijateljstva do druzih narodov, drnžeb, veroizpovedanj itd. Obtožene dijake brani več odvetnikov iz Zagreba in z dežele. Razume se, da \ »i ti
„O, Va*tt ! Dobro jutro
.Tak<5 z goden ?•
„DA; vender bi bilo bolje, da bi je pustil.*
„Zakaj?"
„Ves sem premrl, tišči me v prsih. Mislil sem, da se s sekanjem ogrejem, u zaman. Nu, sedaj sem tu, nasekam drv. Pa naj jih zvozijo, če jim drago !*
Potem je zamahnil s sekiro in posekal drevce, pa spustil toporišče, zakaj zgrabil ga je kašelj. Naslonil je ^lavo na bukev iu kašljal. Zgiinila se mi je roka: vdari ga po tilniku!. .. Zamahnem — sedaj — v teiu hipu se pordeči pod Markom sneg od krvi. Huka uii omahne ter planem k njemu.
„Vazil, za božjo voljo, slabo ti je/
„Slabo, slabo! Zopot kri, in tu.Kam naj grem, sicer poginem .. .* (Dalje prili.)
dijaki zgubi Stipendije, ki so jih uživali od dežele. A sedaj se glasi, da zgube štipendije tudi oni dijaki na vseučiliščih v Gradcu na Dunaju, ki so izrekli svoje soglasje z demonstracijami. Po takem zguoi svoje štipendije nad 70 dijakov.
K položenju. Krogi, stoječi v prijateljskih oduošajih z vlado, oporekajo odločno mnenju, da bi bilo vsled dogodkov pri razpravi o aferi Luegrovi omajano stališče bodisi grofa Badenija, bodisi grofa Kielmans-egga. Tudi o tem ni govora, da bi odstopil namestnik češki, grof Thun.
Tako trdć omenjeni viri. Mi pa pripomnimo le to, da smo doživeli često, da se je pokazalo kot resnično uprav ono, kar so najbolj tajili oficijozni glasi.
Drugi nevladni krogi sodijo drugače, namreč, da je vse položenje bolj zamotano kakor kedaj poprej. Luegrovo vprašanje, ki je bilo še pred par dnevi le čisto strankarska vprašanje antisemitov, prešlo je na čisto novo polje, na katerem se snidejo vsi oni življi, ki se hočejo upreti rnadjarski predrznosti. Zadnja burna razprava bode gotovo uplivala na pogajanja za obnovljenje pogodbe i Ogersko in tudi na — sestavo Hohenwar-tovega kluba, in to morda že v bližnji bodočnosti. Sosebno odločni nastop dra. E-benhocha na korist Luegru je vzbudil občo pozornost. Takoj na večer po govoru Eben-hocha sklicanje bil ta klub v posvetovanje o položaju. Mogoče je cel&, da se oni konservativci ki stoje na strani dra. Luegra, ločijo od Hohenwartovega kluba ter se združijo v .ljudsko stranko", v koji bi bilo prostora vsem onim poslancem, ki so nezavisni — od ogerskega vpliva.
Poiolenje na Vstoku. Vsled turških grozodejstev proti Armencem postaja položenje na Vstoku od dne do dne resneje. Evropa je jela slutiti, da preti velika nevarnost splošnemu miru. Ta strah se je pojavljal te dni na evropskih borzah. Zlasti na borzi dunajski bila je prava panika; cene vrednostnim papirjem so padale na grozen način in znaša provzročena škoda milijone. Kolikor toliko je pomiril preplašene duhove govor ministerakega predsednika angleikega, Salisburyja, ki je naglašal, da so velevlasti sporazumljene med seboj tudi za slučaj, ako bi se turškemu sultanu dogodilo kaj neprijetnega, kar bi bilo podobno neradovolj-njemu odstopu. Satisbury je naglašal, da so vse države nadahneuo željo za ohra-njenje miru.
Kako rad bi Človek verjel takim zatrdilom, ako ne bi vedel, kako se križajo koristi in želje posamičnih držav zlasti glede na Balkan !
Različne vesti,
Mestni »vet triaikl bode imel nocoj ob 7. uri svojo XVIII. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 12 točk, med temi je pred* log šolskega odseka za preosnovo ljudske šole v Rojanu in predlog istega odseka gledč nadzorovanja ljudskih šol v okolici. Ostale točke niso posebno zanimive za naše občinstvo. Bržkone bode v tej seji interpelacij o sedanjem perečem .cerkvenem vprašanju tržaškem". Saj bi pri nas Židje celo katoliško cerkev hoteli nekako vzeti v zakup!
Od iv. Ivana nam pišejo : Minolo nedeljo umrl je tu pri nas gosp. Andrej Godina v 65. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vsik-dar zvest narodnjak in požrtvovalen podpi-ratelj narodnih društev, zlasti pa družbe sv. Cirila in Metoda. Bil je tudi soustanovitelj političnega društva .Edinost*. Z jedno besedo, bil je vzgleden mož v vsakem pogledu, kakoršnih je, žal, inalo v naši okolici: zna-čajen in toli ljubezujiv, da je bil spoštovan tudi pri drugorodeih. Najsijajneji dokaz v to je dejstvo, da je služboval nad BO let pri jedni in isti tvrdki. Blag mu spomin!
Podporno druitvo za slovensko visoko lolco na Dunuju prejelo je poslednji čas raznih darov; tako so na Duuaju darovali: Gospa Marija dr. Primožičeva, prof. soproga 5 gld. g. Jos. Stritar, c. kr. prof. 10 gld., g. Fran Lastavec, vzgojevatelj, 5 gld. g. dr. Karol Štrekelj, c. kr. vseufiiliščni docent, 3 gld., g. dr. Matija Murko. c. in kr. uradnik v ministerstvu zvunajuih zadev itd. 3 gld., g. Adolf Kuga, generalni inšpektor zav. družbe .Anker*, 3 gld.. g. Jakob Bratkovič, c. kr. prof. vp. 3 gld., g. dr. Janko Hočevar,
not kandidat, 10 gld., g. France Peč-nik, magister c. kr. bolnice ss. Elizabetink, 3 gld. Iz Kamnika je poslal tamošnji rodoljub g. dr. Karol Schmidinger, c. kr. no*.ar, 13 gld., katere so darovali: g. dr. Karol Schmidinger, 10 gld., g. Jos. Močnik lekarnar in župan, 2 gld., g. Martin Novak, c. k. poštar, 1 gld., g. Anton Turšenk, župan, posestnik, v Marija Nazaretu (v Soviujski dolini) je na potovanju v Prago po I. P. društvu podaril 5 gld. Iz Novega mesta je poslal g. Aleks. Šešek, pravnik na Dunaju, 16 gld 50 nvč. Te so darovali več. gda. Ant. .Tare, bogoslovec, 1 gld., Andrej Kraje, duh. pomočnik v Šmihelu, 1 gld., gospica Ana Mayr, opraviteljica — BO nvč. g. |A Pavser, ml., trgovec, 1 gld., g. K. Rosman, gostilničar — 50 nvč., g. Val. Oblak, st. trgovec — BO nvč. g. Rih Dolenc, šol. vodja na Grmu — 50 nvč. g. dr. J. Gerdesič, predsednik c. kr. okr. sodišča, 3 gld., g. dr. Karol Ge-stin c. kr. okr. sod. svetnik, 1 gld., g. Ivan Trdina, profesor v p. 50 — nvč. g. Ivan Tomažič, c. kr. poštni asistent, 1 gld., g. Jos. Poula, kapelnik, 1 gld., ga. Antonija Tuček gostiln?čarka — BO nvč., vč. g. Fr. Povše, kanonik, 1 gld., g. Emil Rizzoli, c. kr. sod. pristav, 1 gld., g. Valentin Zavrl« učitelj v Stopicali, — 50 nvč., oč. g. Anton Peterlin. župnik v Šmihelu, — BO nvč., g. A. Oblak ml. trgovec — 50 nvč., vč. g. Ladislav Hrovat, c. kr. profesor v p. 1 gld. Slednijč je daroval g. Emil Orožen, c. k. notar v Trebnjem, 5 gld. Iskrena bodi hvala vsem požrtvovalnim darovalkam in darovalcem I Dalje darove sprejma vč. g. Dr. Fran. Sedej, c. in kr. dvorni klaplan, ravnatelj v Avgustineju, Dunaj I. Augustinerstrasse 7 — kot društveni blagajnik.
Tedenska statistika tržaika. V tednu od 27. min. do 2. t. m. rodilo se je v tržaški občini 85 otrok (45 moških in 40 ženskih).
V	isti dobi umrlo je 73 oseb (37 možkih in 36 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 26 7 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 10 slučajev jetike, 9 si. dAvice, 6 si. vnetja sdpoih organov, 1 si. ćšpic, 1 si. kdpl, 1 al. smrti po naključju itd.
Izssljevanjo v Amerike. Tekom oktobra meseca t. I. odpotovalo je preko Genove v južno Ameriko 20.606 izseljencev! Med temi bSdniki, ki Bi iščejo sreče onkraj morja, je bilo veliko število galiških Malorusov.
Mrliča — na dražbi l Iz Bruselja poročajo „Pester Lloydu", da so te dni na tamošnjem kolodvoru pri javni dražbi takih predmetov, katerih prejemniki niso dignili, našli v jednem zaboju mrtvi trupli mlade ženske in kakih 12 let starega dečka. Sodišče je odredilo preiskavo o tej tajinstveni stvari.
„Rothechild" - v triaikl bolniinlcl.
Minolo nedeljo beračil je nepoznan mož po hiši št. 24 v ulici Farneto. Ker se je berač vedel jako osorno, prijel ga je v isti hiši stanujoči policijski agent Goriup. Toda berač se je uprl z vso silo iu treba je bilo dveh stražarjev, da sta ga spravila ua bližnje policijsko nadzorništvo v ulici Chioua. Tudi tam se je berač vel nekako čudno, kouečno je pa vendar povedal, da je on „Rothschild" iu da je v sorodu — z Bismarckom. „Visokega" berača predstavili so zdravniku, kateri je spoznal, da se siromaku meša v glavi. Odposlal ga je zatorej v bolnišnico na opazovanje. Ta berač je menda 36 letni bivši mornar Oto Birck iz pruske Poljske.
šole v Sibiriji. Tekom poslednjega desetletja pomnožilo se je število cerkvenih obči n|sk i h š o 1 v Sibiriji neverojetno naglo.
V	tem, ko je bilo leta 1884. po vsej Sibiriji le 5 takih šol, bilo jih je leta 1894. že 654, učencev in učenk pa 12.978.— Osnovnih šol, (v katerih se uče otroci le pisati iu čitati), bilo je leta 1890. v Sibiriji le 463 s 5417 otrok obojega spola. Leta 1891, naraslo je teh šol na B04 s 6027 obiskovalci, a leta 1894. bilo jih je že 8001 Torej se je v poslednjih desetih letih pomnožilo število cerkvenih občinskih šol in osnovnih šol v .grozni, barbarski Sibiriji" za 239 o d s t o t k o v ! Vsega šteje Sibirija dandanes 2522 šol (med temi 330 meščanskih) 173.306 gojenci. — Sibirija ima okolo 6,3000-000 prebivalcev, torej pride jedna osnovna šola na 2486 duš, in to je v barbarski Sibiriji. — Na koliko slovenskih duš pa pride jedna osnovna šola v prosvetljeueui Trstu, nadahnenim z avito eolturo" ?
Še |eden ponarejata densrjs. Kakor se
spominjajo naši čč. čitatelji, prijelo je tržaško redarstvo nedavno vratarja-čevljarja Sem-lajca iz Ljubljane, kateri je ponarejal novi drobiž. Opravičena je bila sumnja, daje imel gemrajc sokrivcev; jednega izmed teh imajo že pod ključem, še jednega pa je prijel te dui polic, nadzornik Nučič. Ta Searajčev sokrivec je 46letni kmet Josip Vrč iz Štanjela, stanujoč na Opčinah hšt. 80. Izročili so ga sodišču na razpolago.
Nesrsfta v mlinu Economo. Te dni vstopil je v službo kot težak pri mlinu Economo 181etni bivši mizar Alojzij Štolfa iz Volčjega-grada, stanujoči pri Ivanu Hvastja, ulica Mo-lin a vento št. 29. - Med onimi oddelki mlina, v katere novincem ni dovoljen pristop, so tudi skladišča pšeuice, ležeča v treh nadstropjih, koja so baš v sedanji dobi napolnjena s pšenico. Omeniti je treba, da načelniki delavcev odrejajo, kadar je treba pšenice za meljo, da se določena kvantiteta iste spusti po posebnem žlebu v spodaj nahajajoče se piostore. Štolfa je imel službo minolo nedeljo, 24 ur. Okolo 4. ure pop. se je neprevidni mladenič kljubu prepovedi vtihotapil v skladišče pšenice v II. nadstnopju, in haš takrat so spuščali pšenico. Hkrati seje tok pšenice ustavil. Načelnik g. Hvastja je odredil, da je poiskati vzroka nepričakovani zapreki in po dolgem iskanju našli so Štolfo zasutega pri žlebu! Toda mnogo truda je stalo in še četrt ure časa je minolo, predno je pšenica odtekla toliko, da so mogli izvleči nesrečnika, toda žalibog, bil je že mrtev, zadučen! Pi iliitevši zdravnik seveda ponesrečenega ni mogel obuditi k življenju. Vzrok tej nesreči je bržkone v tem, da je Štolfa zabredel v skladišče pšenice ali po radovednosti, ali pa po naključju. Jaki tok pšenice pograbil ga je liki vrtinec v globočino. Zasulo ga je takd, da mu je stalo še nad jeden meter pšenice nad glavo.
Ponarejeni zavitki. Finančna obiast v Trstu dognala je tekom junija meseca t. 1. da prodajajo v kavarni Aurora na Bnrrieri ponarejene zavitke »Hercegovina* in „Sultan". Prijeli so postreščeka Silvija Gabriel-lija, službujočega v omenjeni kavarni. Le-ta se je izgovarjal, da je ponarejene zavitke kupil od nekega moža, kojega ne pozna. Sodišče je obsodilo Gabriellija izrednim milostnim potom le na 8 dni j zapora.
Polleijeko. Predvčerajšnjem zaprli so 41-letnega Ivana Fajdigo iz Postojne, kateri je na sumu, da je tvrdki Enei, podvzetju z omnibusi, pred kakimi tremi meseci ukradel razne tvari ne, vredne okolo 30 gld. — 28-letni kmet Jakob ZadkoviČ iz okraja Volo-skega zaspal je po noči na včerty na neki klopi ua šetališču pri sv. Andreju. Ko se je prebudil, opazil je v žalostno svoje presenečenje, da mu je spreten tat odnesel klobuk, srebrno žepno uro, dežnik in 7 gld. v gotovem deuarju. To je bilo drago spanje pod milim nebom! — Dninar Josip Ordič iz Kostanjevice gostil se je predvčerajšnjem v neki gostilni v ulici del Toro, plačali pa ni imel s čim. To je mirno pove al gostilničarju, je ta pa je dal zapreti nedobrodošlega gosta.
—	181etno Marijo Markovič iz Idrije so zaprli, ker 6e je udala nesramnemu življenju.
—	Stražarji so prijeli razveu omenjenih, par postopačev in pa nekoliko pijancev, ki so menda proslavjali sv. Martina s pouličnim kričaujem. — Kaznim komisarijatom došle so prijave o raznih »izginohh" novčarkah, v katerih je bilo več ali manj drobiža.
Koledar. Danes (12.): Martin, papež, muč.; Liviu, škof, muč. = Jutri (13.): Stanislav Kostka, spoznovalec. — Zadnji krajec.
—	Solnce izide ob 6. uri B8 min., zatoni ob 4. uri 28 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14 stop., ob 2 pop. 18*5 stop C.
Loterijske številke, izžrebane 9. t. m.:
Trst	21, 78, 8, 62, 9.
Line	52, E9, 24, 43, 87.
Budim	86, 40, 88, 25, 24.
Carigrad 11. Boji v Mali Aziji se nadaljujejo. Po verodostojnih poročilih znaša število armenskih žrtev več tisočev dnš.
Pariz 11. Vsi listi trde, da je govor ministerskejra predsednika angleškega pomirljivo nplival.
London 11. Vsi listi izjavljajo svoje zadovoljstvo na govoru ministerakega predsednika glede na armensko vprašanje.
Trgovlnnko br*oj»vk«. Badlmptit*. Plenica i> je«en —.— —.—
Plenica zn i pomlad 1896 7.05 <!<> 7.07. Oves la
jeten ---IU ta tpomlad 647 ft.49 Konisa
» oktober-.--._ maj-juni 189« 4.68-4.M
Pfouic* nota od 78 kil. f. 6-85-«'95 od 70 kil. f. «90-7.—.. od 80 kil. f. 6.95—710 od 81. kil. f. 7.05-716, od M9 kil. fot. 7.15—7.at>. od -leč men 5-60 -8 proso 580 — fl«0 rinova fl'—8.20 Plenica: Sredne ponudbe, povpraievanj« dobro. Prodaja 35000 met. st. 5 nvć, dražje. Ri 5 n?4. dražje. Vreme oblačno
Praga. Noralinirani sladkor ta novembar f. 87.V, 13 40 december 13-45. brez carina.
Prag*. Centrifuga! novi, podtavljen. t Trti In carino vred odpoliljatev precej f, 81-60. Con časti* 39.— 39'25 Četvorni 83-— 83.50. V (lavah fsodili) 12.50 — 33.
Bavr«. Kava Santo* goorf averago novembar 90.60 ta mare 87.50.
Kamburf. rtanto« good averag* za december 74.26 ta marc 71.25 maj 7025 mirno.
Novi Tork. V novem Torku pričela j« cena pSenici sopet padati- V tem tednu padla je od 69'/, na «8'/, cts., koruza pa od 87'/, na86'/4 cts. buthel.
Dunajak« borati n. nowambi« 1MI
včeraj danet
Državni dolg v papirju .... 98.40 99.80 „ „ v srebru .... 98 • - 99.70
Avstrijska renta t tlatu . . . 190.45	119.96 , „ v kronah ... 99 15 99.66
Kreditne akcije.......361.—	870.26
London 10 Let........ 180.90	120 76
Napoleoni......... 9.6O 9-68'/.
80 muk ........11.80 1J.78
100 itali. lir . .	44.70 44 40
ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so skazali posednjo čast nepozabnemu našemu očetu, bratu, tastu itd. gospodu
Andreju Godinu,
bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala sosebno prečastitemu duhovniku in g. g. pevcem.
Pri sv. Ivanu, dne 11. novembra.
Žaluj »it rodbina
Št. 612
Semenj za živino in kramo
V Šentvidu na Vipavskem, ki se je vrftil dosedaj dne 17. avgusta, preložen je na 20. novembra vsa* cega leta ; ako pa pride ta dan nedelja ali praznik, pa na dan potem. Ze letos se ne bode nabirala nikaka seinjarina, razun za napravo šotorov.
Županstvo Šentvid na Vipavskem, dne 9.
novembra 1895.
Josip Pelicon. župan.
V krčmi
„Narodnega doma"
pri Sv. Ivanu je razpisana služba voditelja. Pogoji so na ogled na licu mesta. Pismene ponudbe naj se pošljejo najkasnejše de 30. t. m. predsedniku J. M. VatOVCU
Pri sv. Ivanu dne 12. nov. 1895.
JAKOB S^RUKEL^TRST^
I
Najnovejše vesti.
Dunaj 11. (Poslanska zbornica.) Poslanci Suess iu tovariži stavili so nujni predlog, vlada naj bi poizvedovala, v koliko so padanje kurza dne 9. novembra provzročili lokalni vzroki, v koliko borzne pisarne, agenti in pretirana špekulacija, in kako bi bilo v bodoče možno odpomoči. O tem predlogu bodo razpravljali na koncu seje. Posl. Hauck in tovariši so interpelovali, kako bi bilo mogoče zaprečiti nadaljnje ropanje na borzi in da-li hoće vlada podržaviti ustanovo sensalov.
via Cauraa it. 16 uhod plana dali* Caaaraa.
(natfroU vtUM mtfmimtoV,
prodaja po neverojetnib nizkih cenah vsakovrstna augluika
kolesa (bioykle)
Zastopstvo kolon .lUlalgh' is tovarne „Raloigh Cyclo C° L.td. Nottingham Angleško" in koles ,AdleV It tovarne H. Klever Frankfurt.
KoloHa .Raloigh" in Adler to »vetovno znana, ponleduju rabijo so v nemiki vojski.
Kolnta poiilja se na deielo in na via kraje brez vneh stroftkov.
Sprejemasepoprava vsakovrstnih d novih in starih k o I o t in iivalnih strojev, f V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja * in pripravo za kolesa.
4 Zahtevajo naj se oenlkl t |
l dano podpisani u soja se javiti slav. p. n. občinstvu, da je odprl v nedeljo
dne 20. m. m.
RESTAVRACIJO
„Al Lloyd"
v novozgrajeni palači mirovinskega zaklada avstrijskega Uo> da, ua trgu delle Poste.
V tej restavraciji toči se izvrstno Plzensho in Dreherjevo pivo, kuhinja je izborna.
Obetaje neoporečno postrežbo p, n. gg. gostom, priporoča se
najudanejsi
Alojzij Krainz.
Lastuik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Hikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.