Oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATHJt OPOZARJAMO.
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
No. 123. — Stev. 123.
ci— Mttw Septewtix* Žlrt. IMS at tke PmI Ottl* M New lark. N. under Ad af Cmrw af M»reh Srd. 187t.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 27, 1939 — SATURDAY, MAY 27, 1939
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
— — . i
Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
VSA ANGLIJA JE NAVDUŠENA ZA ZVEZO Z RUSIJO
NAJKASNEJE V TEKU DESETIH DNI BO PODPISANA ZGODOVINSkO VAŽNA VOJAŠKA POGODBA
V vaej Angliji ni časopisa, ki bi ne odobraval zveze z Rusijo. — Vkratkem bodo poslani v Moskvo novi pogoji. — Anglija je tudi Poljski in Romun-ski za slučaj napada za jamčila svojo pomoč. — Bolgarska se nada od nove zveze precejšnjega dobička.
Rooseveltovo politiko zopet kritizirajo
NEMCI SO DELAVNI NA ROMUNSKEM
Romunska trgovska delegacija se je vrnila iz Berlina. — Nemci hočejo prehiteti Angleže.
BPKAREŠTA, Romunska, 2(j. maja. — Romunska delegacija, ki je sla v Berlin, da izpo-sluje delovanje gospodarskega »sporazuma z Nemčijo, so je vrnila v Bukarešto.
Izid razgovorov ni trii objavljen, toda znano je, da Berlin ^kuša v trgovini z Romunsko »ost vo val o angleškim manevrom nekaj drugih od-j	višjo cen za marko; želi
ličnih ruskih častnikov. Angleški manevri se bodo1	ilnainark1a y
, .	[sebojni trgovini vrednost au-
vršili meseca septembra, in za mesec september so Igleškega šterlinga.
določeni tudi ruski manevri. Vsledtega je veliko Nemški namen je oči viden.
vprašanje, če bi mogel priti Vorošilov oni čas v An- Nelllci	Romunski ,vi-
i•«	toke vsote in hočejo ta <lolg
®	. v .. .	.	•	.	I plačati w svojimi izdelki, za ka-
Tukajšnji diplomatski krogi so mnenja, da bo v (tere žele prejeti čim več romun-teku enega tedna ali najkasneje desetih dni dosežen ^kili lejev. Poleg tega pa hoče-
LONDON, Anglija. 26. maja. — Angleška vlada je sedaj uverjena, da bo v doglednem času sklenjena vojaška pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Nadvse značilno je, da je angleška vlada povabila ruskega vojnega komisarja Klementa Vorošilo-va, naj si ogleda velike manevre angleške armade.
Zaenkrat še ni znano, če se bo vojni komisar odzval temu vabilu, toda če se mu ne odzove, bo pri-
med Anglijo in Rusijo popoln sporazum.
Pri pogajanjih igra najvažnejšo vlogo ruski poslanik Ivan Maisky.
jo čim več lcjev investirati romunski industriji, čim več lejev tedaj dobe, tem boljše
Medtem pa so nemški tehnični izvedencu na Romunskem
LONDON, Anglija, 26. maja. — Konservativna delavni. Mnogo nemških
Anglija se je včeraj oddahnila ker je kabinet skle-	^ft** ZT**'
..j i a !••	-i	-vi	n	feke industrije pod vodstvom u-
nil, da bo Anglija stopila v vojaško zvezo z Rusijo. radnikov romunskega industri-Spremembo angleške vnanje politike odobrava skega ministrstva. Najboljši
vsak važnejši list in celo "Daily Mail", ki ni do zad-^"1^ illžinirJi za1.-radbo
.,, , , ..	.	železne razpravljajo z urad
njega časa nikdar nehal svariti angleške javnosti niki pronietnega ministrstva o
pred nevarnost jo sovjetske Rusije.	j zgradbi cest in železnic.
Ne glede na to, kake dvome imajo Angleži o ru- • Brezdvomno hoče nemška do-•	•!••• a i" i j .. v .	.,i . . lvvnost na Romunskem prepre-
ski vojaški »h. je Anglija slednjič izprevidela, da je -iti Hn(tloiko ^podarsko V
moč, ki je bila obljubljena Romunski na podlagi angleško -romunskega sporazuma.
zveza z Rusijo neobhodno potrebna, ako hočejo za vezniki preprečiti nadaljnje osvajanje Nemčije.
Ker je konservativna trdnjava v svoji vnanji politiki obrnila svoje oči v drugo smer, so cene na borzi zelo poskočile in trgovina je oživela. Se pred nekaj tedni so konservativci govorili: "Pustimo Nemčijo, naj gre na vzhod."
Angleška vlada sedaj pričakuje, da bo ruska vlado brez vsakega odlašanja sprejela zadnje angleške predloge.	I
Sir Williajm Seeds, poslanik v Moskvi, je od svoje vlade že prejel poglavitne točke predlogov, da jih predloži Ktremlju. Besedilo sedaj sestavljajo v Londonu in je angleški vnanji urad v neprestani tele fonski zvezi s Parizom.
Angleški vladni krogi so prepričani, da bo Rusija sprejela predloge, ker večinoma vstrezajo ruskim pogojem. Javnost pa o tem ni tako prepričana, kajti po njenem mnenju Anglija ni v polnem obsegu v stregla ruskim zahtevam.
Angleški predlogi se delijo v dva dela. Prvi del popolnoma vstreza ruskim zahtevam, namreč, da dve ostali zaveznici takoj prihitite na pomoč tretji, ako bi bila napadena.
Drugi del pa vsebuje med drugim tudi določbe glede Poljake in Romunske, katerima je Anglija za slučaj napada zajamčila svojo pomoč. V tem slučaju predlaga Anglija "posvetovanje" med Anglijo, Frncijo in Rusijo glede skupne akcije. Anglija se je zavzela braniti Poljsko, Romunsko, pa tudi Grško samo v slučaju, da se te države proti napadalki postavijo v bran, predno morejo pričakovati, da jim ta pomoč.
NEMČIJA JE RADOVEDNA
BBRUN, Nemčija, 24. ma-
ANGLEŠKI IN FRANCOSKI MANEVRI
Angleški in francoski — Jeseni bodo skupni manevri angleške in francoske armade.— Senatni odbor zahteva popolni pregled vojne pripravi jendsti.
PARIZ, Francija, 2o. maja. Francoski listi j>oročajo, da Imdo pri letošnjih francoskih vojaških manevrih jeseni vde-leženi tudi angleški vojaški oddelki. Francoski manevri so navadno vsako leto v vzhodni Franciji ob Maginotovi obran iibn i vrti.
Louis Brette, vojaški pisatelj za list "Excelsior" pravi, da bo 14. julija ob priliki oblia-janja padca Bastille navzoč tudi angleiški bataljon vojakov in la se bo večja množina angleška* vojaštva vdeležila velikih francoskih manevrov. Na veli«ke francoske manevre v septenrfhru bodo prišli angleški rast niki in vojaki.
Vsi cd nove odredbe ministrskega predsednika Daladiera, ki je obenem'vojni minister, je francoskim časopisom prepovedano pisati o vojaških zadevah. Vojno ministrstvo 71a ne taji in niti ne priznava, ako bo prišlo kaj angleških vojakov na manevre.
Angleško vojno ministrstvo pravi, da mu ni ničesar znanega o tem poročilu.
Senatni vojaški odbor zahteva, da vojaške oblasti pokažejo, kako je armaria pripravljena na vojno.
Poročila pravijo, da je nem
ITALIJANI ODHAJAJO IZ ŠPANSKE
Iz Španske je pričela odhajati italijanska posadka. — V Napol ju bo velika vojaška parada.
RIM, Italija, 26. maja. — Crarino je fiilo naznanjeno, da bo ta teden odpotovalo iz Špan ske 19,400 italijanskih legijo-narjev. Že prej je od|K>tovalo večje število Italijanov in v tem številu tudi niso vključeni italijanski letalci, ki se via-čajo <v Italijo.
Niče-ar ni vlada objavila o tem, kaj bo z italijanskimi letališči, hangarji in drugimi letalskimi pripravami, zlasti na Balearskih otokih.
Z italijanskimi legionarji bo šlo tudi .'i 100 Spancev, ki so se borili z Italijani in "HM) špan skih dostojanstvenikomki bodo vodili zmagoslavno parado -- junija v Napolju, kakor so Italijani vodili parado v Madridu.
Ob tej priložnosti italijansko časopisje obširno piše o angle-ško-ruski vojaški avezi. "Tribuna" 11a pr. piše: "Španski legijonarji so s svojo hrabrostjo mnogo pripomogli, da je bil poražen boljševizem, proti kateremu velike demokracije dvigajo obupne klice za obrambo krivičnega gosiKxlarstva"
RIM, Italija, 26. maja. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bilo v Španski državljanski vojni ub i t lli 3,132 Italijanov. Vseh izgub, mrtvih in ranjeni n,
ško vojaštvo zopet zasedlo pr-lso imeli 1:*'987' Stalno bo
| babi jen ih 2,000. Ujetih jih je
bilo 36(>, ki pa bodo v kratkem
izpuščeni.
OČITAJO MU, DA HOČE PAHNITI
AMERIKO V NOVO VOJNO
Včeraj je govoril pred American Iron and Steel Institute senator Tydings, demokrat iz Marylanda ter v svojem govoru najodločneje obsojaj politiko trošenja, ki jo ima na vesti Rooseveltova administracija. Poudarjal je, da pot, ki nam jo je pokazal predsednik Roosevelt, vodi v propast ter da je treba proti njegovi politiki odločno nastopiti.
vo vrsto nemške obrambne črte Limes, ki jo je moralo izprazniti zaradi poplave Rene.
ja. — Sedaj, ko je med Nem- Voda Rene je včeraj prestopila čijo in Itlaijo bila podpisana bregove, danes pa »zopet vpada, vojaška zveza in je grof Ciano »	"	™ "~~
na potu v Rim, Nemčija čaka, SPOPAD! MED SLOVAKI !N
kako mnenje bo povedal svet,	MADŽARI
t o/.i roma na j>o^odbo.	|	llUlULfuU
Viladni krogi z največjo j marljivostjo zbirajo pisanje tu-
jega ca-sopirsja in izjave tujih diplomatov in skušajo s tem podpreti svoje upanje, da se bodo demokratske države zbale velike vojaške sile Italije in Nemčije.
advertise in
"CLAS NARODA"
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 26. maja — Slovaški kmet je so brez dovoljenja prekoračili mojo pri Nemeeoku. Ko jiii je madtžarska obmejna straža vstaivila, so pričeli na njo streljati, nato pa so zbežali. Ko je bila za njimi poslana madžarska straža, si jo napdli slovaški carlnarji. Dogodek sedaj preiiskujc mešana komisija.
Poleg tega je Anglija tudi sprejela rusko zahtevo, da se sestanejo generalni Štabi vseh treh držav, da sestavijo natančen načrt za skupno vojaško akcijo.
SOFIJA, Bolgarska, 26. maja. — Politični krogi s veseljem sprejeli poročilo o angleško-ruski pogodbi za vojaško zvezo. Poleg drugega upajo, da bo Bolgarska dobila izgubljena ozemlja, zlasti, ker je Rusija prijateljica Bolgarske.
List "Slovo" označuje pogodbo kot največji dogodek po svetovni vojni.
Bolgari so mnenja, da bo anglesko-ruska zveza zajamčila trajni mir na Balkanu.
Po uradnem zatrdilu je bilo naenkrat na Španskem največ 40,000 vojakov. Od časa do časa j>a 'so se vojaki vračali in so bili na Špansko poslani novi. V oktobru se jih je vrnilo deset tisoč.
Koliko iso Italijani prispevali k zmagi generala Franca, je razvidno iz poročila, da so i-talijanski letalci izstrelili 903 španske republikanske aeroplane. V januarju je italijanska vlada priznala, da so Italijani
Po njegovem mnenju bo treba uvesti po vsej deželi kam panjo, ki Im» odprla ameriškemu delavstvu oči, da je jmvratek prosperitete odvisen od pospe-šenja indu-trijalne delavnosti.
— V Ameriki je petdeset milijonov delavcev, — je dejal, — ki žive od dne do dne v iveč-ji negotovosti. Teui ljudem je treba vliti novega poguma ter jim omogočiti dostojen dnevni zaslužek.
Senator je priporočal v prvi vrsti reorganizacijo zvezno vlade in preureditev {»osojilne-ga sistema zakladniškega d e -partmenta.
Z reliefnih seznamov naj bi bila črtana imena onih, ki niso reliefa potrebni, in izdelati bi bilo treba tak davčni program, da bi darv-ki pospešili uravno-vešenje zveznega proračuna.
Tydings* je priporočil tudi revizijo Wagner je ve postave. Delodajalci so sedaj brez moči. Jauno vidijo, da ta ali ona organizacija delavce izrablja, pa jim ne morejo in ne smejo pomagati.
Svoj govor je zaključil Tydings z besedami: — Nedavno je predsednik omenil, da bi ne bilo dobro snalojžiti odjemalcem kakršnokoli nadaljno davčno breme. Ni pa povedal, da morajo odjemalci nositi pretežni del teh 'bremen. Dežela je
DOM ZA GLUHONEME
(rRKKNKBURCrll. X. Y., 2fi. maja. — Danes je bil v tukajšnji bližini odprt dom za gluhoneme. Na razjnjlago bodo ii: e-li sedem velikih modernih poslopij in 7(» atkrov zemlje. V njem bo 285 gluhonemih v starosti od 4 do L'l let.
I" m1SETJJ^I^iPAPEZ PIJ XII. POZDRAVIL
talcev.
Pr> znosi j ii vili virih je bilo do-gnano, da je Italijo pomoč generalu Francu veljala okoli 10 milijard lir, za kar bo skušala dobiti povračilo v rudah in drugih surovinah.
SMRTNA KOSA
V "Pittsburgh«, Pa., je dne 25. maja umrl slovenski duhov ni»k Rev. John C. MerteL Pogreb bo v ponedeljek, 29. maja. Podrobnosti iz pokojnikovega
življenja bomo objavili pozneje
V SLOVENSCINI
VATIKAN, 25. maja. — Papež Pij XII je pokazal, da med mnogimi drugimi jeziki, ki jih govori, govori tudi slovensko, ko je 200 slovenskih romarjev pozdravil v njihovi materinščini.
•P o nekaterih slovenskih stavkih je svoj govor na<lalje-val v italijanščini in je posebno povdarjaA, da je družina temeljna in naravna podlaga vsake človeške in krščanske civilizacije. Ko jim je podelil svoj iblagov, je izrazil željo, da o-stanejo dobri Slovenci in dobri katoličani.
do vratu zadolžena. Šestdeset let bo treba vsako leto plačevati po petsto milijonov dolarjev, tla bo dolg tak kot je bil pred osmimi leti. Laži-rnaprel-njaki prodajajo ameriško prebivalstvo v gospojiarsko suženjstvo.
Govoril je tndi T. M. Girdle r, predsednik Republic Steel
Corporation ter dejal med drugim:
—	Rooseveltova vlada vodi deželo proti diktaturi. Poieg vsega tega bomo mogoče dobili še inflacijo ali bo pa davkoplačevalcem naloženo novo davčno 'breme v znesku pet tisoč milijonov dolarjev.
Girdler je tudi očital Roose-veltovi administraciji, da skuša zaplesti Ameriko v evropsko vojno.
Republikanski senator H. Styles Bridges iz New Hampshire, je tudi razpravljal o možnosti nove vojne.
—	Ko ^e je spomladi poslovil Roosevelt iz Warm Springs
Georgijc, — je izjavil Bridges — je rekel nekaj, kar po mojem mnenju ni bilo 11a mestu. — Jeseni se bom zopet vrnil, —» je dejal ob slovesu, če dotlej ne bo izbruhnil vojna. Angleški kralj in kraljica nista prežeta s takimi nazori 111 s tako "bojaznijo. Ako bi se bala -vojne, bi gotovo ne prišla v Ameriko.
Po senatorjevem mnenju za vlačuje strah pred vojno obnovo ameriškega gos poda ivt v a.
RAZGLEDNICE
Newyorske
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WKS1 18th STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJOČI H NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(PottoiM fkaim)
Vsoto lahko pofijeta ▼
po 2 odroma po S cente.
"OLIfcB NABODA"-NewYorii
Saturday, May 27, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
" -------"
GLAS NARODA
99
(▼okcb or
Wnak ftaee off
Owm(| and Published 67 :c PUill IHH1NO COMPANY <A Corporation)
I. Lopah a. Sm. of above officer*: NSW YORK, N. Y.
of Um eorporadoB a>9
	46th	Year
I88UHD irnr DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS		
AdvertiMMMit on Acrwsent		
Sa ealo la I 8a pal tm fletn	leto Tdja urn m Aaerlko .............. oc teta •»•••« •••••••••• fs/io • «,,,.,,(M .■••«« |1 JC	Za New Tort sa c^o leto . . f7 00 Za pol t#»ea ................$S.?o Z« inajKinatTo m ealo leto .. I7.J0 Za leta ................68.60
	HwfcigIptiw	16.—
-OLAfl	MABODA" IZHAJA VSAKI DAW IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV	
-OlLAS NAJKODA", SIC WEST 181k STREET, NEW YORK. N. f.
s CHeiM« 6—ISO
BOMBE V LONDONU
DOPISI brea podpira la oeehnostl mt> ne prlobCuJeio. Denar m naročnino <rn) m &Uf0T0ll pošiljati po Mooer Order. Pri »uremem bi kraj«
iiri^proiikr ^ m^M** d, hltrej, Mjd6.
DRŽAVNIK
300 let pred Kristusom je živel in pbal kitajski trgovce in državnik Lu-Bu-Ve. Zapihal je nekaj krasnih misli o vrlinah, ki naj krasijo državnike. To zrcalo, staro sedaj že nad 2000 let, se glasi:
"Državnik je človek, ki se ne boji nobenih težav, kadar ga kliče njegov razum. On pozabi tudi na svoje lastno življenje, ako je treba storiti dolžnost. Pravi državnik ni enostranski. On je trd, pri tem pa usmiljenega *rca, je skromen, pri ten, pa temeljit. Njegova vnanjcM je širok o pote zna in se tudi i,e kapricira na vsako malenkost, <la bi prodrl s svojimi načeli. Malenkosti zanj nrso važne. Trdno pa se drži velikih ciljev m načel Ne izgleda pogumen, toda inJbeiia stivar mu ne sme vzžbujati -strahu. Kaviar je treba prijeti, prime trdno in ne do voli, da bi se osramotil. Pri svojih dolžnostih neomajno vztraja in v nobenem primeru ne odstopi od njih. Kadar stoji na visokih mestih in ga proslavljajo kot velikana svoje dobe, ne sme postati ošaben, še manj pa zapravljiv."
"V trenutku, ko je prevzel odgovornost, ga mora prevzeti samo ena težnja, da namreč »služi svojim dolžnostim. V svojem delu je širokopotezen. Dobičkov ne išče. Njegove o»i in njegova ušesa ne poznajo in ne prenašajo nizkostnosti. če je na svojem mestu, lahko spravi v red eno eelo časovno in zgodovinsko razdobje. *'
"Drža»vnik, ki mu ni moči očitati ničesar protipostavne-ga, je zares velik. Ta njegova veličina, ki je veličina duha, je več vredna ko vse bogaMftvo Ln vse časti njegovega poklica. Takšnega državnika ne morejo premotiti vabe osebnega dobička, niti »vabe častihlepnosti. Ce pa se mu je pripetilo, da je izgubil čast, življenje zanj nima več vrednosti."
"Takšen državnik svoje moči, kadar pride do oblasti, ne bo izkoriščal v samoljubne namene. Svojega stanu ne bo zlorabljal za nečiste posle. Kvojega vpliva nad ljudskimi množicami ne bo zlorabljal za revolucionarne Ivujskarije. Le tako bo koristen svojemu gospodarju in svoji domovini."
"Ce je »katera država tako srečna, da ima takšne državnike, potem o njej lahko rečemo, da ima velike može, k« jo vodijo Ni jih lahko najti, ker ko rediki. &e težje jih je kot takšne spoznati in jih postaviti na mesto, <kjer bodo njihove vrline koristile domovini/'
11 -
Zadnje tedne se je za vrši I o v Londonu več zagonetnih .razstielb. Boml* so najbrž vrgl.
ski teroristi. Oblasti >0 zaprle za promet več mostov, med njimi tudi HammoiWith most, ki ga vidite na sliki.
Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
Rastejo cvetlice tri mi • ča^t in dika moj'ga vrta; Prva roža je rudeča, druga An 1 a mica je bela, tretja, žlahtna vin.ska trta, ki je najlepša med njimi.
Izlet v naravo. — Ti verzi so -e »mi Vsul i iz rokava zadnjo nedeljo na farmi mojega prijatelja Johna Žu>ta v Midway, s katerim sem se natančneje seznanil zadnjo zimo. ko je 1»i] v našem zavodu radi operacije za nljesi na želodcu. Zdaj se k pet veseli <pri svojih 73 leteli, le vid ni še toliko dober, da bi mogel čitati in pi-ati.
Ko nas je mož vodil p<> svojem prostoru in kraljestvu, smo uživali o"b pogledu na belo iiDorje smarnic, na sadna drevesa, na številne rožne grme, ki jih bo s«koro junij obsul z opojnim cvetjem, zlasti pa na cvetoče vinske trte, ki so spočel p o<bilen zaroti, grozd pri grozdu. Oh, boy, to bo jeseni bogaita trgatev, na katero sem že zdaj povabljen, ako ho vse po sreči.
John nam je pokar.al tudi svojo čeihele in at>o čebelerejsko
Stu
Nekateri so bili za ime dehček |kx1 Skalo.", ali znui-.h* s svojim pmllogom J. Ž11-t, ki je bil, če se ne motim, tudi prvi tajnik, in tako je bilo novo društvo krščeno na ime "Glas Naroda."
Se drugih 7 let, ravno v začetku svetovne vojne, pa so »-i kupili za $4<»nn svoj lastni društveni Dom. katerega dvorano krasi na steni velika slika V Blejsko jezero" ki jo i«- naslikal pokojni rojak F. Božič, samouk in premogar.-ki kovač po 1 »oklicu.
Zvečer nas je John Žust ml. jmhios svojega očeta, jm>t#\gnil z mašino nekaj dalje v malo slovensko selišče Burgetts-town ,kjer smo so sestali z nekaj znanci, se ogla-i I i v Slov. D« mm in obiskali rojakinjo Mrs. M. Leskovec, ki jo bila pred kratkim v naši Mercy bolnišnici operirana za golšo. Ni sicer še povsem hirava, toda operacija se jo tako sijajno |>o-srečila, da izgleda K) do 1.1 let mlajša. V naši bolnišnici torej bolnikov samo ne ozdravijo, temveč jih" tudi — pomladijo. Hvala torej v mojem in v pripravo in nam stavil za'imenu mojega spremstva za
vzgled marljivosti in vztrajnosti pridno čebelico, ki mora obiskati čez milijon cvetov in na<praviti 100 tisoč izletov — za funt modu.
Obiskali smo tudi Janožiče
prijazen prejem, zlasti pa družini Žust za tako lopo postrežbo.
Clevelandski slavčkf — Po-
vo, Nagel nove. Lnkana ter seKir fe najstarejša umetnost člo
xmmmmmmmmmmmm^
1.
2.
Knjige Družbe sv. Mohorja
SEST KNJIG
Koledar za leto 1939
Zgodovina slovenskega naroda
Spisal DR. JOS. MAT.
3.	2ivljenje svetnikov
4.	Slovenske večernice POVEST—''IZUM"
Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARUA AHAČIC
6.	Uračeščenja
VSEH SEST KNJIG za $1.35
Naro&it« pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" ..
I8th STREET NEW YORK, N. Y.
par drugih rojakov tor si ogledali njihove vrtove in vinograde.
Midway je izredno prijazna. 25 milj oddaljena premogar-skf} naselbina in ena med redkimi v zapadni Pennsylvaniji lcjer se rojaki v večji meri pečajo z vinorejo.
Žustn le čestitam, da si je precej v začetku izbral tako lep kraj za svoje novo domovanje.
Ozirajoč se po tej romantični okolici, sem se nehote sy>om nil na moj prekrasni rodni kraj na Dolenjskem, in polastilo se me je neutešno lirepenenjo po sreči, po izgubljeni sreči, ki je tako lepo -neznani pesnik ojm> va: ,
Bela hišica na griči v hiši pridna ženka — krepki, zdravi otročiči —
polni žepi cvenka. • * •
Prvi naseljenci. — Tu sem
so prišli prvi slovenski nasel-nrki ofcoli lota 1900, in 7 let po zneje jih je bilo že toliko, da so ustanovili podružnico SNPJ. št. 89, ki nosi "ume tega lista.
voske družbe, stara kakor človeška govorica. Ljudje še ni so v kamen klesali, no v les rezljali in se manj jk> platnu s čopičem mazali. Niso še igrali na piščalke, trobento, dude in oimtbalo, in še manj na harmoniko, an«pak — poli pa so že. ne l>ogve kaj harmonično in umetniško, ali vendarle.
Svet pa je od takrat do d?i nes v tem oziru napredoval. in
ako želite sli-šati lopo slovensko narodno in umetno »pesem, pridite 11. junija, v nedeljo jhj poldne Ob 4. uri v 4'Soldier's & Sailors Memorial Hall," Schen-ley Parlv, v bližini Carnegie muzeja. Tu nam -bodo priredili pevski koncert združeni slovenski mladinski zbori, š«»>t iz sloVeiusko ani«'r2ško met 10-polo (Clevelanda) in eden iz Barbertona.O. Pripeljali -o bodo s i »osebnim vlakom, 30(1 po številu, in pričakuje se par stotin ^e drugih udeležencev iz Clevelanda.
To bo nokaj izrednega, kar šo nismo imeli, kajti na programu Hinajo 2.'» pesmi vseh slovanskih jezikov. Vstopnice prodajajo tajniki vseli slovenskih društev v mestu in okolici po 50 centov, kar je dosti nizko *z ozimni na precej veliko najemnino ($125) in prevozne *4ro»ške p**voov. Dvorana ima 2500 sedežev, in upa so, da bodo vsi zasedeni. ker s tem bomo pokazali domačinom, da čeprav majhni po številu, vendar so lahko morimo z vsemi vel i krmi narodi na pol ju pro-
svete, kulturo in umetnosti.
* * •
Pazite! — Rojakinja Mrs. Mary Be rde'k z Butler in 57. ceste, loži v St. Francis bolnišnici, ker je zadnji torek padla doma |K> stopnicah v klet in si prebila lobanjo. Vendar zdaj je izven nevarnosti, in ji želim »skorajšnjega okrevanja.
• ♦ *
Nesrečno darilo. — V naši naši Mercy bolnišnici je izdihnil zadnjo nedoljo 20-letni mladenič, Edvard Delacli, iz Mt. Lebanon, Pa., žrtev avtomobilska nesreče. Od svojih stari-šev j*» dobil prod enim 'tednom kot darilo za svoj 20-letni rojstni dan novo mačino, na kateri so se v soboto peljali on in njegovi stariši, ali treščili so v nasproti prihajajočo karo. glavo ob glavo. Posledica: vozni'k druge kare. 20-letni
Jack "Watskin, jo bil na mestu mrtev, sopotnik 20-letni Albert Ha»ris je preminul na jM»1i v bolnišnico, Delacli, kr>t rečeno, je miri naslednji dan pri nas, 5 dtugih fantov v starosti 19— 21 lot pa je bilo več ali manj pobitih in se zdravijo jk» raznih bolnišnicah v mestu.
Spomin na strašno povoden j.
Dne 31. maja bo minulo 50 let, odkar jo Johnstown, Pa., razdajala najstrašnejša povoden j v zgodovini kako»a mosta Zdr. držav. Po v>r dnovnom d^žo-vju so jo udal 2<> čovljev visoki ;.id '» milje dolgega in ono miljo širokega, že zapuščon*1-ga je/a ali vi hI nega rezervni ra. ki je >lužil samo še za ribolov. Razlilo se jr po majhni roki <*ouemaugh. blizu 5«mh» milijonov gah>n vode, ki jo pridrvela v John-town, porušil ; hiše in iiiCr>stovo kot ijrrače in povzročila grozno razdejanje. Tu niso imeli časa ljmije mi liti niti na rešitev golega življenja, kot pri nava Ini jm»-vodnji, ker j«' voda prihrumela nenadoma v trenutku.
Posledice katastrofo: 2200 mrtvih, vključeno .'t95 otrok po.-| H> letom, do smrti o-/•^aiifh ra«li po/arov, okoli 100 driv/in je brez sledu izirinilo, 30 otrok brez starišev. in 470 ki so izgubili mater ali očeta. 777 je ibilo i)>okopanib neimb-n-tifieiranih, 154Ml domov |M»ru-šenili, in Škode na 'premoženju 15 milijonov dolarjev. Velika voda jo prišla cele k nam v fi7 milj oddaljoni Pit»t^biirgh ter doplavila miioire mrtvece. Za omejitev povodnji v Jolins-tovvnn. vsled katere je zelo trpelo me-to tudi lota 193fi. -o v d"lu. ozin«ma -o Ixxlo gradili veliki varnostni in sitnimi jo-zovi, ki ImmIo stali 135 milijonov dolarjev.
Powlrav in na svidenje na uihvdinskem koncertu!

Peter
PO SAMCIH DEDUJE DRŽAVA.
Bolgarski parlament jo -»prejel zakonski predlog, ki predvideva. da pripade zapuščina sati.cev državni 'blagajni. Sam .ski moški no bodo v bodoče mogli več prostovoljno nr/.|>o-lagati s svojim imetjem. Samci stari nad 25 let ne bodo v bodoče sprejemali. v npbeuo državno in komtrnalno službo.
mm
m
pošlljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Zahvala
k večnemu pučlUcu aaSo lju*
POTREBUJE 30 dp 40 dobrih GOZDARJEV,
ki so delali že v gozdu, 4a be-lenje 4 4 pol pa": Od korda ali klaftre «e pl»6a od $4.50 do #6.—• Hrana dobra. Plača se, kadar kateri zahteva. Naetov: FLOYD MI KLIC, Johnson
Camp* DOB&ET, VEBUOOT
V sredo, 24. majb uuu položili bljeuo sestro —	T
Johano Hude, roj. Subelj
ua St. Jolm's Cemetery.
P<Hlplsuua st* tem (M>tom uajutlnaeje zahvaljujeva vsem onim, ki so jo itrišli iH»krt»i>it iu ki *o ji l»iii v dnevih njene te*k»; bolezni tiakl«>ujeni. Zahvaljujeva .se v&ein uuiin, ki so se udeležili pu^rfLu. nadalje vbeiu onim, ki m> darovali za «v. niant* iu <miw. ki ko i»okojuiei itoklonili toliko krasnih čkH>kuv in veuoBr. Iskrena hvala C-Lanlcam Slovenske Ženske Zveze, ki so *»> v tako lejiem številu udeležile i>oerel»a in ponebno onim, ki so Mpretnljale krsto v «t*rkvl z gorečimi svečami.
Hvala pevskemu društvu "Klovaiu" za milo peseui, katero z«>ik*U |M»kt^ui<*l v zadnji pozdrav.
I skrenit hvala tudi Mr. John Koučanu za lepo glasbo ln petje pri cerkvenih obr»lih. Hvala Mr. Antonu Grdina Iz Cleveiauda za cinljiv cor«r ol» odprtem grobu.
Prav itueebno ln Iz dna *rca pa ne zahvaljujeva Mrs. Ivanki Zakrajsek za krasne besede sočutja, katere je govorila rajnici v zadnje slovo.
Še enkrat hvala vsem sorodnikom, prijateljem Ln znancem zn ▼ne izraže sočutja.	žalujoča ostala
FANNIE CERAR.	ANXQ>N ^JJB^.
sestra. , . . . .	brllt.
New York. N. T., dne maja. 1939.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.30	....................I>iu. 1'J0
$ 4.54»	....................Din.
f «.00	....................I>in. »>■)
$IU.25	....................I»ui. 500
fa|.—	....................i>iu. iooo
-	..............L>iu. 2000
V Italijo:
Za $ 6.30 $ 12.-« 29— $ 57 —
Ur 100
L4r 200 IJh 600 Ur 1000
9112.00 .......... Ur 2000
9167.— .......... Ur 3000
KER SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOU
v . ----- - ..
Za Izplatfla ve«jib mMkmw M
mrmj wrilMi,	v
jib mil lirah. 4ov«UoJmm MJto PfoJ*
NUJNA NAKAZILA IZVK&U
Ajemo po cabMe . urtir za pristojbino 11—
Š L O V E N I C PUBLISHING C 6 M P A rrY
(T^AVRL BURRAV) _ 216 W. 18th ST^ NIVJfUUL
V	snojeni 17. letu je zapihala:
Hooein dobiti moža, ki me bo ljubil nad \>e na >vetu. Njegova Iju-bczen mora biti neizčrpna. Ta mož mora biti zdrav in krepak, široltoplecat iu lep, i-meti mora temne oči, iz katerili 1m» sijala duša. Pripravljen mora biti, da gie vsak čas zame v smrt.
V	JV. letu:
Želim si moža, ki bo mehak in mrl kakor žen>ka, vendar pa tu«M |»oguiuen in srčen kakor lev ter moeau kakor medved. Xe bom «*a tehtala, če bo tu in tam nekoliko lahkomiseln, zakaj to ^a dela še bolj interesa ntiiejra. Biti pa mora v vsakem pogledu pameten in 'voljan. prevzeti zaradi mene vsako žrtev.
V	J7>. letu:
Rada l»i dobila moža, ki bi bil '-vet»ki ter hi obene«ii razodeval IjttlH-znkvo dušo. (*'e je od preteklosti o>tal kakšen madež na njem. da "bom rada spregledala, seveda pod pogojem, tla ima luxločno>t. Skratka : moj ideal je mož, ki se nanj lahko zanesem.
V	30. letu:
Želim si moža, bogatega moža. Rada hi vrdela, da <hi ga di-čile tthli lepe ht>tiH)sti, to«la pred vsem je važno, da ima denar. Tini več denarja bo imel, tem bolj bom njegova, tem ra j-ša ga boni imela.
V	35. letu:
Dajte mi moža, vse drugo j<» postranska -tvar.
Bati se, se pravi sovražniku brusiti orožje.
< lovek se more res čuditi: Toliko ljulhosumnosti je na svetu in tako malo ljubezni.
•Ne bom r^Kel, da so vse ženske take, toda nekatere »--o.
Mož, ki hi bil posebno vzo ren mož, toda mož je bil vendarle, je imel hudo ženo in se-cond-hand karo, za katero je lal stopetindevetdeset dolarjev.
Ker nesreča nik«lar ne počiva, je nekoč zamišljen vozil preko železniškega tira. Malo je zarojrotaJo, pa je bil konec vsega — kare in moža.
Vdova je vložila tožbo.
Kompanija se je izgovarjala, da je bil mož sam kriv svoje smrti, ker ni pazil na signal. Pa tudi porota je tako odločila.
Toda kompanija je bila velikodušna in je dala vdovi vsn-eiio dvesto dolarjev odškodnine.	1
Dvesto dolarjisv ni dosti za karo in moža, toda kar je, je dobro.
—	Saj so še pošteni, — je pripovfnlovala |»ozneje vdova svojim prijateljicam. — Ivara je veljala stopetindevetdeset dolarjev, meni so jih pa dali dvesto. Pet dolafjev sem vseeno na dobičku.
—	Na tem svetn se človeku Vse vrne v dvojni ali trojni meri. O tem sem trdno prepričan, — je pripovedoval mora-list.
Tudi jaz *em prepričan o tem, — se je oglasil iiektk) med poMlušaflci. — Lani senv omožil hčer, in včeraj se je vrnila z možem in otrokom k meni.
Žganje, ki se ga pili in g» še pijejo v Ameriti, ima čudne posledice.
Izza mize je vstal pivski bratec, se nekoliko opotekel in rekel:
—	Oprostite mi, grem na cesto pogledat, kje sem pravzaprav. Ce se tekom moje odsotnosti vrnem, me tolike Časa zadrži te, tlokler ne pridem riti sij.
L JL S NAROD A" — New Yor*
Saturday, May 2ZJJ939
gLbtHSfctt (YtTdtoStAV) ftATT.V
B'K

Kratka Dnfeviia ZgbWd

FRANK BUCK:
Prijatelja sta swiela na terasi gofcfkiuba "Kc-pjjei Harbor'' v Sinjtapuru. Sunkoma j*1 J (An <j»binil glavo, poj?!«*!«! za dirjajoeim i^om svetlorume-n*4 barve in vprašal Franka Bu<«ka. znamenitega zbiratelja divjih živali:
**Ali boee* dobiti živega tigra? <V te mika, pridi na mojo plantažo, kajti jaz imam enega.**
Frank -e nasmehnil in vprašal Johna, ali je morda to rumeno šžene vzrok, da se je sfiotmiil tigra. John je pritrdil in zamišljeno dejal:
"Kadarkoli vidim prihajati iz Avstralije v našo lu k o z ovcami riatnvorjcno ladjo, opomnim Binžijeve zgrxH»e.'*
Iz žepa je potegnil cigare, ponudil eno prijatelju, si za palil tudi suni in za<"el pri po vedovati:
"Binži j<» bil p<*>, velik, močan alzaški volčja k. Moj prijatelj Dick tfa je kupil in f>o.stal je njegovim otrokom najboljši ti variš pri iifii. Vsakdo je ljubil prijazno žival. Toda neko jutro so našli ljudje, ki so imeli v bližini Didkovega f>o-sestva mastne travnike, da -o na njih pasli svoje ovce, š«*st živali mrtvih s pregriznjenim goltanoem. Morilec je bil Binži. izdala sta zn kri in volna, ki sta s«* mu lepila na gobeu. Kri ni voda, in da-i so privezali Binžija j>oiioči na <lebelo verigo, je zavil vrat m* osemnajstim ovcam. Bilo je jasno, da je čistokrvni volčja k nepolni jI Šiv morilec ovae in Dick je zatorej sklenil, da ga ustreli.
Slučajno H«i! v tistem času obiskal Dieka in videl krasno žival. Pes me je spominjal na lepega, doraslega volka in vzel sem ga s seboj. Bliskovita mi-»el mi je tšinila v glavo. Binži bi bil ddbra vaba za tigra, ki se je pojavil prejšnjo noč na moji plantaži. Ker oblasti niso dale farmarjem dovoljenja za streljanje tigrov, je prišlo v navado, da so jih lovili s pastmi. Po pri povedan ju sem minili, da je Binži podivjan in nevaren pes, in vendar me je prh«dal nadvse prijazno in zvesto in je feončno porinil svoj mrzli gobček med moje tople roke. Pozneje sva -kupaj večerjala. Dni >em mu nekaj mastnih grižljajev. Sam pri sehi *em modroval: s«' morilcu irpolnijo vsako željo, predno mora umrHi, in tudi Binži. morili«*' ova**, obsojen na smrt v pa«ti. mora dobiti dobro večerja. Po jedi mi je Binži položil glavo na kolena. Njego-
B i N Z I
va zaupljivost in vdanost sta me zadeli v srce in polastil .-e me je nad vse neprijeten občutek. Zdel sem kakor izdajalec in zaitribtliež. Hitro sem skočil na n<»ge rn sem za-klieal služabniku: 44 Le hitro, dečko, »laj greva, da nastaviva vabo v past."
Požvižgal seui Binži ju, vedelo je št»| z nama. Razigrano je skakat okrog in prijazno malialj z repom. Oči vidno mu je noč-1 ni sprehod silno ugajal. Ko pa fcmo »prišli do pastti in je dečko privezal Binžija v kletko, je na infill s|H»znal, da se nekaj gtoz-nega godi ž njim. Otožno je začel zavijati, jaz pa sem se klavrn in tih vrnil domov. Kot kamen mi je ležalo srce v pršili in nikakor nisem mogel zaspati. Pred seboj sem videl Binžijeve velike, rjave oči, čutil sem njegovo glavo na kolenih. Videl sem ga samega in videl som tigTa. ki se plazi zali rbtn iz črne nči proti njenm. In v tistem trenutku sem >}>o- j znal: Binži mora živeti, oblr 1 žil t i ga hočem zase.
V divjem dir ju sem preletel racial jo pol milje. Ko sem prisopihal do pasti, me je -prejela grobna tišina. Ra%žalo-*til sem se. kajti prepričan sem bi!, da sem prišel prepozno iti da je Binži že zdavnaj mrtev. Odprl sem past. Tedaj mi je udarilo na uho cviljenje }H>dobno jokanju otroka, in potoni je skočil iz kletke Binži -— čil in zdrav. Z rcjpom je ma-
AKO NAMERAVATE OBISKATI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
brezplačno
AKO NAROČITE
Siovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih se nekaj i
"G las Naroda"
216 West 181 h Street New Ymtk, N. IT.
(I jiliko puAljite t Ruto v i>oštnih 3gmiitknli jk> 4«inima po S rente)
hal v znak prijateljstva in vere vame. "Binži'* sem rekel, '4zdaj greva domov v najin dom.
Xa poti nazaj me je prestr^-šil nenavaden šum. Yr temi >em zagledal dve koščeni sulici, ki >ta bili naperjeni naravnost vame. Naletel sem na divjega merjasca, ki je ščitil svoje mlade in mater. Vso se je odigravalo tako hitro, da mi ni. ostal niti čas, da bi dvignil baklo in pripravil puško za streljanje. Bil som v smrtni nevarnosti. Tedaj pa je nekaj sivega skočilo iz teme. Merjasec je za-krul i 1, naskočil in potem je nivoje žarečih ogljev izginilo v noč. SIBšal sem Binži je v krik bolečine in divje renčanje — tako je renčal vedno, kadar je naskočil zver. Ustrelil sem merjasca in našel pri njem tudi Binžija. Oba dolga okla mu je bil merjasec globoko za-adil v prsa, toda tudi Binžijev ostri beli zobje so bili čvrsto zapičeni v nasprotnikovo grlo. .
Nikdar ne boni pozabil zvestega, divjega Binžija. ki mi je rešil življenje, — je končal dolin in z resnim obrazom otre--e! p<vpel s svoje dogorele cigare. .
ljubezen gre skozi
želodec.
V slovaško vas Topol se je vrnila prebivalcem dobro znana dvojica štorkelj s svojega "4zin»4cega potovanja." S to štorkljo in štorkljačem pa je priletela še tretja štorklja.
Ljudje so kmalu sjM/znali, da je to štorkljač, ki um j<* štorklja všeč, pa se ji skuša prikupiti. Nekaj dni je liila med starim in mladim štorkljačeni lunla borba. Na koncu se je moral mladi štorkljač umakniti. iStari štorkljač je namreč boljše jMrznal j »okra j i no in je prinašal svoj štorklji mastnej-šo in obilnejšo hrano. Zaradi tega je štorklja mladega vsiljivca od >1 ovil a.
* f
S^GLAS NARODA"\
pošiljamo v staro do- ^ Kdor sa
Ko- i
movino.
ga no- g če naročiti za svoje P sorodnike ali prijate- S I je, to lahko stori. — jj Naročnina za 8 t a r i 4
-vi
^ (talijo lista ne f>o&- g
kraj stane $7. — V

i
PROSLAVA V MEHIKI
brla posneta tekom prvotnojske proislave v glavnem mestu Mehike. De1»winosijo v sprevodu ostanke nastrgane naai jske zatrtarve,	>
Samo Ob sdbi je umevno, da ne 4'ležejo" vsi organi istočasno spat. Srce, pljuča, žile in drugi življenjsko važni organi lie Mnejo za>pati, hrabro morajo delati dalje, da ohranijo »telesu življenje. V splošnem lahko rečemo, da organi, ki so /za življenje neobhodno potrebni, ne poznajo spanja. Samo organi, ki nas vežejo z zunanjim svetom, imajo pravo spanje. A tudi tukaj so izjeme in omejitve. "Življenjsko važni" organi na primer tudi v spanju m* delujejo na isti način kakor v bdenju .temveč svoje delovanje primerno spremenijo.
Srce'bije v spanju počasneje. Tudi dihanje je malo drugačno, v primeri z dihanjem v bdenju je vdihavanje podaljšano, i zdi ha vanje pa krajše. To je morda v izvozi s tako zvano
plinsko tpreosnovo v spanju. Takrat sprejema telo več kisika. nego izdihava ogljikove kisline. To pomeni z drugimi besedami, da si telo med spanjem nabere presežek kisika. To je izredno vatžrno, kajti ta presežek gre v prid okrepitvi živčnih stanic. Kdor premalo ispi, daje svojim živcem premalo kisika in počitka. Naraščajoča 'živčnost je »lok a z za pravilnost te teorije.
Tudi zgo tba o možu. ki prihaja zaspanim otrokom trosit peska v oči, da jih zaprejo, ima svoje znanstveno ozadje. V u-trujenosti ima človek namreč suh, "peščen" občutek v o<Vh, in sicer zato. ker solzne žleze ki podnevi ohranjajo oči vlažne. svoje delovanje počasi ustavljajo. . Solz nice zaspi jo z nami. Med -spanjem se solzna
tekočina ne izločuje in tudi ko se prebudimo, s tem včasih ni vse v redu. Posledica je, da si manemo oči, kar spodbudi solzne žleze k delu.
Na očeh opazimo v ostalem lahko še neko zanimivost, ka dar smo hudo utrujeni. Tudi če se z zadnjo energijo branimo spanja, da <bi prebrali na primer kakšno knjigo do konca. nam mišice, ki ravnajo lepo oči, enostavno za spi jo. Ko popuščajo, postajajo črke motne in za'brisane, ker se oči ne morejo več osredotočiti na določeno ioeko
Ušes« zaspijo -dosti pozneje. Zvoki in hrupi nas med tem, ko prehajamo v spanje, dosti lav.ie predramijo nego svetloba, ki pada na oči. To j«* v gotovi zvezi z zgodovino človeškega ra7.voja. Narava opremlja svoja bitja tako, da <e morejo braniti sovražnikov. Vonj. tip, okus, vid in sluh nam dado
NAROČITE SE NA "QLA3 .V A RODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNI* V AM KRIKI '
spoznati okolico ter morobitne nevarnosti . Ce bi vsa čutila istočasno zaspala v. nami, 'bi bdi izročeni vsakemu napadu. Zato ostaja eno izmed čutil ka-kov nekakšna .sprednja straža dalj časa bdeče Pri človeku ima to ulogo slnli. iMorda je bilo v pradavnim tako za nas najbolje in morila je s tem v zvezi tndi različna avtomatska zgradba čutil. Oči lahko zapremo, ušesa pa nimajo takšne zapore. O-tanejo odprta, da nas lahko tudi v -panju, če bi se 'bližala kakšna nevarnost posvarijo.
spisi:
4HN6 NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda ve*. 278 siran«	Cena $1.10
Učna knjiga ca Nemca ia m ona, ki ao nem Kine zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCl. Spisal Kev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opta posameznih držav; priseljevanje 8W* veut«v; Djlhova druStva ln druj« n«ruuna ustanove, bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SemU dV F. J. Kern. Vesan«*	Cena $2.00
BURSKA VOJSKA. 96 atranl.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj Mrvi* knJtiN*
"How to becMM m cttiscn «f the Uvttei
Sta tea".
V tej knjigi ao vaa pojasnila id aako-nl sa naseljen«*	Cena 35c
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atranl.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kart EngU«. 236 atranl
Denarni problem Je zelo aapleten In tedlaven *". lo ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je anan CeSkl oarodno-gospodar-skl strokovnjak. Je raz&iril sto** delo taka da J>o slutilo slehernemu kot orleoUčnl spis. 9 denarju.	Oena 80c.
DOMAČI 2lVINOZDRAVNIKfc spisal Franjo Dular. 278 atranl. Ceua trda ves Cena $1.50 Zelp koristna knjiga sa vsakega Uvinorejca; opis rasnih bolezni Ln zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« Hrani.
ZaDlouv potopis • slikami mtH krajev susAe stare domovine, ki mu Slovencem le malo
■nanl.
Cena 70c.
•
GOVEDOREJA. Spisal R. T*gvsrt. 14» etranL 8 sUksr»*
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8» strani. „ u .
Poljudni spisi o naravoslovju ln svaadosnan-V etra
Gena 50c.
Re«t»vil Valerfttn' Raslnaei strani- Cena ttdoves .... je Brali ,
. M
• • •
KRATKA SRBSKA GRAS15TDEA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 99 attanl
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (llrbspL) Ves.
Cena $185
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c.
- j » . . * KUBIČNA RAČUNICA. Trda 144
Navodila sa Isrataaaoje okroglega, mm ^ ja ln tafai
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša sbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50a
Cena 75c.
• » -.-» "Št , LJUDSKA KUHARICA, najnovejša tn praktfeaa shirks navodil aa kuhinjo ln doaa '
Cena 50o
- • - -t MATERIJA ta ENERGIJA. Spisal Or. Lavo 3sr-sselj. 8 slikami. 199 stran* Nsuk o atomih, molekullh ln ataktrmil^ p©. . lindno pisana razprava o Wwihs moderna
Oena $1.25
MLEKARSTVO. 168 atranl.
Knjlgn na a^ekarje In ljubitelje mleka rstvs
Psvc. 0 aUkaml
» » b
KUHARICA
965 navodil, 255 strank Cena; broš. $1% ves. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
NajpopoinejSa izdaja, 728 strani.
•OO
i	^ r*
narod. ki izumira. 101 strani
Poljuden ools nsjsevernej$egs nsrods na sve W ■ tu. aiegova iege ln usvada.
Cena 40c.
naae škodljive živali v podobi in be-
• sedi. Opisal Fran Erjavee. 2LH strank Bro«.
Cena 40c.
obrtno knjigovodstvo. 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti m stsvhno. umetno ln strojno ključavničaratv« *»r Cele-- soli varstvo.
Cena $2.50
odkritje amerike, spisal H. MAJ AR. Trljn
deli: 162. 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden in natančen opis odkrltla novega r > svela. Spis se čita kakor zanimiva povest ter r je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c.
praktični račun ar. Trda ves. 251 str... Priročna knjillca, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu ln prodaji notrebno.
Cena 75c.
problemi sodobne fllozokue Spisal dr. F. Veber. 341 strani. ' Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa ' hoče aesnsnltl a glavnimi čt«.ami sodobna fUosofije.
Cena 70c.
RISK i realizem. 8plsal dr. Ivao Prijatelj. A 418 atranl.
V	knjigi ao opisani predhodniki tn idejni nte- s r" meljitelji te svojevrstna vuske struje.
Oena $1.50
j • '» i*
SPOMINI. {Crlakl Jote Lav titer.) 343 atranl.
v	tej knjgl obuja na« sns nI potopise« tapnlk 5' Lav t liar spomine na svoja bresfttevUna ^o-
^ tovanja.
Cena $1.50
SPLOftHI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE, cena bro*.	Cena 50c.
slov^angle&kl in angle&ko-slovkn-
slovar. 148 atrauL	Cena 90c.
ft t i . . " . slovensko-nkm&ki slovar. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nemAkoalo-venski' atavar laf kratko alovnloo " i - m ik mi ln i H I. Jealka.	cmmi 40c.
uvod v ptlozorijo. Spisal dr. Prane Vabsr.
882 •trtBt-	Cena 75c.
umni kmetovalec. Spisal Frane Posla
Cena broa.	CCDS 50&
veliki vshvbdrt. 144 ntrnnl.
Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh apsgtao-atl; burke In flnljlvi poskusi: vedeževalna ta-bela; pnnkllranje; zastavice.
14	' Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani
Knjiga Ja isšla v zaiotbl Vodnikove dralba tac vsebuj« Hvljenieplee moš. kJ ae a avvjta delom privedli slovenski narod U anjenjstvs
V	svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 skraal. Zaalmlvostl ls rnske sgodovlns ln aa! opla vojaike republike aaporoUlh
, ,, < , ..	Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELISČA. 62 strani.
Oena 50c.
VERNH DUAB V VICAB
Sptoal Prosper Merimee. 89 strani Cena.. J9 »den naJbnWHb V*sov rraaooakega mojstra, vaeta ln naiega kmetskega Hvljenia.
VOLK SPOKORNIK (
mm
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA__69e
*GLXB NX BO HI'
New Yoif
Saturday, May 27, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
li življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. ■	!9
Vlak m zopet prične premikati in Senta, pritiskujoč šopek cvetlic pod nos, vpraaa:
Ali ste že dolgo zdocna!"
"O, ne; sajno nekaj dni. V Bazel *eim spremil neko svo jo -orodnico. To pa je bila za mene zelo neprijetna dolžnost m usoda mi je bila dolžna plačila aa ta neprijetni posel."
Te besede je zopet spremljal pogled, ki je Senti pognal kri v lie*. Hansu zelo ugaja, kako s«J je barva njenega obraza i spremenila in se vedno trudi, da povzroči to iapremembo.
Senta je bila premalo iskušena, da je bilo njegovo obnaša-ije proti njej tako zaupno. Bita je vesela in srečna, da je na£l& tako prijaznega spremi javalca in ker je bil sin očetovega prijatelja, ni mislila na nič slabega. Misli si, da sta otroka sosedov in da je zaupljivost popolnoiika na svojem mestu. Na vsak način se ji zdi zelo prijetno, da se proti njej obnaša tako neprisiljeno, kot bi se jxjznala že dolgo vrsto let.
Senta se vedno bolj zapleta v prijetni občutek, ki je njeno srce od prvega trenutka silil do njega. Vedno ga pogleduje in vroče veselje se je poloti, da ji je usoda pripeljala ravno tega spremljevalca na dolgi poti. Zdi se ji ,kot da se za njo pričenja nove življenje, ki je T*>lno vseh najlepših možnosti. Gresta v jedilnni voz, in Senti kaže vso galant-nost, ki jo je treba kazati proti damaan. To mu je bilo nasproti tako lepemu bitju zelo lahko in Senta ne sluti niti najmanj da se tako ofonaša proti vsakemu lepemu dekletu.
Vedno bolj >e ga oprijema ogenj. Oim večkrat ga pogleda
v ti« j« napravi M	, ,
lahko zmago, toda ta zmaga, ki jo je dane vsa drugačna, kot pa vse prejšnje zmage. I ne nekako obžalovanje, da ta krasna cvetka, ki mu jo cvetela tako voljno nasproti, ni bila njenru namenjena.	....
Njegove razmere niso bile take, da bi mogel pripeljati v hišo kako revno nevesto. Tudi Bonneckove posestvo je bilo zelo zadolženo ir samo upanje, da bo na^el bogato nevesto ga je držalo nad vodo. Talko je bilo izključeno, da M mogla Senta Erlaehova porftati njegova žena. Toda bil je prelahkomiišljen in se je razvnel prehitro, kot pa da bi se mogel izogniti kakemu majhnemu ljiihinrkmmiju z njo. t as ho že prišel, ko se ji Im> mogel iztrgati, ako bi bih> potrebno. To vu&njo hoče okusiti do zadnje minute. Mogoee je bil zadnji srečni dan, in ga je zato hotel vžiti do dna. Da hi se podal kakim razlogom rvsimia, to od Donneeka ni bilo mogoee
pričakovati.	.	„. a ±
Vedno \*>\j žare njegove temne, ognjevite oei v Nento,
vedno nežnejše | »»ljubo je njene t*4e roke, ve<lno nežnejše in vedno bolj proseč postaja njegov glas, tako da Senta občuti vse sladkosti prve ljubezni. Da, svoje srce popoln«na iz-gubi ilo le|M«ga, prikupljivega fanta, do prvega, ki se je zavzel. da jo bo zapeljal. Do sedaj je prišla zelo redko v dotik z mladimi gospodi; največ je 'bil 'brat kake njene prijateljice v zavodu, text a vedno je bila navzoča gospa dr. Sta-hlova ali pa gospodična Klarisa. In vsi ti mladi gospodje niso pri njej pustili nikakega utiša, za njo so bili i>ostranske važnosti. Niti za vdarec hitrejše ji pri njih ™ wtrriml« me.
h - svojimi nedolžnimi očmi, z veseljem opazi, kako globok
tis je napravil na njo. Si< er je bil pri ženskah navajen na
&s dosegel, je bila In v njem se dvig
ni utripalo srce. Sedaj pa ji je pri prvem njenem poletu v svet prišel na pot ta očarljiv fant, ki je 7nal zaslepiti ženska srca. In še nikdar mu ni bilo toliko ležeče na tem, da irvojuje zmaigo. kot pri Senti. In kako se je mogla Senta temu ubraniti!
Na vide® nedolžno ji pripoveduje o majhnih doživljajih iz svoj« preteklosti in vse v ugodni luči zanj. Njej se zdi tako zanimivo, da (bere z njegovega obraza vsako bese<k>. In vedno izvabi iz nje lahen, srečen nasmeh, ko ji razvije svojega duha in šale.
Ko fiokoHta, gresta zopet v svoj oddelek. Ker se je vote zelo zibal, ji pokrži roko okoli njenega pasu, da se ne bi motfla pobiti. Da pri tem wvojo roko iztegne dalje tfcoli njene vitke postave, kot pa je bilo potrebno, je razumljivo. Ko jo prvič nekoliko stisne k s«'bi, se Senta prestrašena zgane in se čez svojo ramo ozre nanj. V njenih očeh je velik sJtrah, da Hans misli, da mora opravičiti. .
"Oprostite, milost I ji va gotfpica, toda če vas ne držim, se lahko pobijete," pravi tako apo&tljivo, da je Senta takoj zopet pomirjena. Nad njo pride občutek brezmejne blaženosti, ker se pri njem euti tako varno. Kaiko je paizil na njo, kako je skrbel, da jo je obvaroval, da se ni pobila!
Uboga, neizkifš« na Senta! Svoje src** je i zgubi11 a za tega lah k umišljene ga mladeniča, Še pre<hio *se je tega zavedla. Vse, kar je bilo prej v njenem življenju, predno je njega spoznala, je odpadlo kot postranska in nevažna stvar. Zdi se ji, kot bi se za njo v resnici življenje šele začelo, šele tedaj, ko je pogledala v njegove zmagonosne oči. Ktit vsi neizkušeni ljudje, je tudi Senta mislila, da so mogoči samo dobri, pošteni značaji, ker je bil tako lep. Predno ga je spoznala, je bilo njeno življenje praauo in brez vsakega veselja. Sedaj je njej nastalo novo, veselo, slaifko, lepo življenje. In to bo tudi vedno tafko ostalo, kajti Hans Dormeck je bil sosed nje nega očeta in 1k> tako vedno v njenem življenju
44Ali vedno živite na svojem douiu?" ga vpratša, ko se zbudi iz srečnih sanj.
Hans ji žareče prikima, kajti na njenem obrazu je znal brati.
44Da, samo z malimi, kratkimi izjenlami. In še nikdar nisem bil ta'ko vesel, kot sedaj, ker vem, da ste v moji bližini
Njeno sree v blaženosti glasno utriplje in ne sluti, da je bil Hans popolnoma prepričan, da so njeni dnevi na očetovem domu Meti. In z zadnjim ostankom svojega razuma si pravi
Dobro je, da ibo kmalu zopet raginila iz mojega življenja drugače bi se moral bolj odločno boriti proti njenim čarom, ki vejejo iz nje na mene. Pa vendar je neizmerno ljubo, če se more kdo do ušes zaljubiti v .tako krasno bitje. Mislil sem &e, da sem se temfu že odvadil, da bi mogel i&polnievati svoje dolžnosti do bodo»če svoje žene.
In ker pomisli na kmadošnje slovo od Sente se brez vsakega odpora in bre®ski*bno zatopi v sladke čare, ki so od nje prihajali do njega.
(Nadaljevanje prihodnjih.)
OPOROKA KRALJA SVILE.
Na večer dne 14. avgusta leta 1931„ je luksuzna jahta "Belgenland", last Husaskija Fudžimure, predsednika največje jaj»onske izvozne tvrdke za svilo v Ajmeriki, plula slavnostno razsvetljena po mirnem morju, 14 milj od New Yorka. Številni magnatovi gostje so na krovu plesali. Fudžimura sam pa je v malem salonu s prijatelji igral bakarat. Od časa do časa .je prišla v salon lepa blondinka, Mi«« Marv Daleova, da ga povpraša, kako dolgo bo še igral. Bila je že dve leti prijateljica kralja svile, bivša plesalka iz nekega musichalla v Ohiicagu. ki ji je dal Fudžimura v najelegantnejšem predela New Yorka opremiti razkošno vilo. Ob 11. je magnat ustavil igro z opazko, da gre malo na zrak. Ko je Mary Dale kmalu pot«n -j»ovprašala po njem, ga ni bilo več najti. Nikoli več ga niso videli.
Policijska preiskava ni mogla dognati, kam je izginil in kako. Ugotovila pa je, da je bil predsednik svilne družbe j tik pred finančnim polomom. Njegov bančni račun je izkazo val samo nekoliko sto dolarjev in osebje na jahti že 'šest mesecev ni bilo prejelo plače. Izkazalo se je tudi, da je Fudžimura, ki je bil podnevi vzoren posloven človek. ]>onoči pod napaenim imenom s posebnim veseljem obiskoval zloglasne igralne klube.
Edino, kar je ostalo Fudži-nrarovi vdovi, je bila zavarovalna premija, ki se je pa glasila na 2 milijona dolarjev. Toda zavarovalna družim tega denarja ni hotela izplačati, ker ni bilo dokaza, da je kralj svile tiste noči umrl in -če je že umrl, poiem je 'bila dana verjetnost, da je zavoljo svojega finančnega položaja izvršil samomor.'
Malo manj nego osem let se je vlekel proces, ki ga je vodilu Fudžimurova vdova proti zavarovalnici. Pred kratkim je apelaeija odločila, da sicer bržkone nikoli ne bo mogoče zvedeti, kaj se je zgodilo s Fu-džimuro, da pa ga je treba se daj končno proglasiti za mrtvega, in ker samomor ni doka
SIEGffiRIEDOVA FRONTA.
Nemški listi so zadnje dni zabeležili, da si je kancelar Hitler ogledal utrjeni pas v bližini mesta Cudie (Aachen), kamor je prispel nenapovedano. Za njegov prihod so vedeli samo nekateri višji ofirirji, šef nemške tajne policije Hhnmler in seveda vrhovni poveljnik nemške armade gen. Keitel.
Bila je nedelja, a v »pasu, kjer se vrše utrjevalna dela je vladalo živahno vrvenje. Tisoči in tisoči kran^pov in lopat so peli svojo trdo pesem. Tukaj se spreminja cement in jekio v želozobetonske utrdbe, s katerimi je 7>okrajina tako posejana, da ne bo mogel skozi utrjeni pas prodreti noben sovražni tank. Ogromni oklop-ni stolpi so skoro popolnoma pogreznjeni v zemljo; po 'brazdali, ki jiih kažejo na vrhnji strani, jih razloči od predmetov v prirodi morda le izredno vešče oko vojaškega strokovnjaka. Utrdbe so pohlevno Skrivajo in se stapljajo s pokrajino v eno.
Vsaka utrdba je rz Več mt»-trov debelega železdbetonn. Ima .seveda tekočo vodo rn električen tok, zaklonišča, ki nudijo po]H>lno varnost pred strupenimi plini in bombnimi napadi, velika skladišča za m uničijo, topove strojnice — skratka vse. kar je -potrebno za veliko mesnico človeštva. Na vsaki takšni utrdbi straži samo en mož, in ti možje niso redko posejani. Razdalje med njimi znaša 'kotmaj lučaj kamna. Utrjeni pas se razprostira na ki-ometre v dolžino, a tudi v glo-mio, kajti za prvim pasom teh utriih leži še drugi pas, za njim tretji itd. Tako se Nemčija pripravila na dogodke, o katerih noče, da bi jo presenetili.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
K R I 2 A R J I
/ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
i	MALI VITEZ
4	Vezano $3.25
POTOP
I. in U. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing
lpany
VSE PARNIKE
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. SI« W. 1Mb 8L. New Y«rk, N. V.
Con
216 W. 18th Street
New York
zan, je zavarovalnica dolžna izplačati tista dva milijona.
Tedaj se je pa nenadno dvignil odvetnik bivše plesalke Mary Daleove. ki je nastopala cot civilna toži tel jica, in je iz javil: 44Moja klientka je samo čakala na ta izrek, da bi mogla predložiti pokojnikovo »po roko. Tu je."
In predložil je opordko, iz katere je razvidno, da je Fu džimura vso svojo last, vštevši zavarovalno premijo, zapustil Daleovi. Škandal je ogromen in pomeni celo vrsto novih procesov.
DVAKRAT JE UMRLA-
Kad 4**501 de tek ti vov so sklicali te dni v l^ondon, da bi se vtisnili v spomin pojav, ki je policiji povzročil že mnogo skrbi. Gre za neko 30-lctno Mollv Hoskinsovo, ki je za svojo last-
potrehno, da se umakne policij ski pozornosti, se je odločila za odhod na oni svet. To pa je storila na zelo preprost način. v londonskih listih je objavila »svojo osmrtnico iu je s tem dosegla, da jo je policija črtala iz svojih seznamov. Policija se je nemalo začudila, ko
prijeli v Covvesu in jo obsodili na daljšo ječo. Razprava proti njej j*' zbudila veliko pozornost, zato je zbudila v tisku pozornost s komentarji tudi njena "smrt.**
Kot go>pa Hepghova je dela la |H>teiii skupaj z nekim moškim. Ko so tega nekega dne
jo je prijela po daljšem času v njegovi hiši aretirali, so našli
pri tatvini v neki draguljarni in .jo je potem identificirala ter spet vpisala n»ed žive.
Hoskinsova, ki je živela drugače v d tih rili razmerah, je svoje nagnjenje do razkošja plačevala s tatvinami draguljev. Na spreten način se je no korist že dvakrat "'umrla"!znala vrniti v družbe, kjer je in obenem živela v najboljšem potem v primernem trenutku zdravju.	praznila gostiteljem -skrinjice
Ko se je Hoskinsovi zazdelo-z dragocenostmi Prvič so jo
POZOR ROJAKI!
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči, piiite po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOVENIC PUBLISHING CO.
::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA"s:
216 West 18th Street	New York, N, Y.
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street Neir Ywk
v njegovi drnzhi žensko, ki jo je policija po daljšem poizvedovanju identificirala za 4*|m» kojno" Hoskinsovo. iSpet so jo spravili v ječo, n ko je prišla ir/. nje, je sklenila, da izgine na temeljitejši način. Ponoči |je zapustila gostilno, v kateri je stanovala in naslednje jutro so našli njeno obleko ob bližnji reki. Policija je menihi. da je izvršila samomor in v tem smislu so objavili tudi listi svoja poročila. A tokrat je bila tudi policija previdnejša, za vsak primer si je ohranila njene akte in čez nekoliko me-eeev ji j<1 res uspelo, da jo je znova prijela. Hoskinsova svoje komedije s smrtjo v tretjič tnenda ne 1m> več ponovila, kajti 430 detektivov si je dobro ogledalo nie obraz in jo bodo s|M)znali. pa naj si nadene kakršnokoli ime.
&RETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
ODPLUTJA — Meseca
31. maja:
Aquitaaia t Cherbourg Hamburg t Hamburg Nurmaodle v Havre
Z. Junija: Kurupa t Bremen
3.	juuija:
Rpx t Genova
4.	juuija:
Lte (Jarsse r Havre
6.	Juuija:
lie de France v Havre
7.	junija •
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg
10. junija:
Vuh-auia v Trst Colutnbua v Bremen
13.	junija: Bremen v BreUPD ('liauiplttlu v Havre
N umi w Amsterdam v Botougne
14.	junija:
Aquitania v ('hemourg Norman«lie v Hatre Ilansa v Hamburg 17. junija:
Conte di Savoia v Uenoa •JO. junija:
Ku mi>a v Bremen IM. Junija:
Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre Iieutsfliland v Hamburg J4. junija:
Saturnia v Trwt 'J7. junija :
He <«ras*** v Havre
junija: Aijuitania v Chebourg Norma ml ie v Havre Hamburg v Hamburg 30. junija:
Bremen v Bremen 3dauretania v Cherbourg
STO M02 NAPADLO
JAPONSKO BANKO.
Eden najbolj drznih ?etni-ških napadov med kitajsko-ja-Iionsko vojno -se je ■zgodil na podružnico neke kantonske banke v Tajvanu. Banka je
v japonskih rokah. Skupina kakšnih sto mož je te dni nenadno vdrla v prostore podru/ nice. Z bajoneti so usmrtili ja-pon>ko stražo treh mož. nato so iz blagajne (»obrali iJ'iiUUM) kitajskih dolarjev v srebru. Za napad je japonska vojaška oblast zvedela šele dvajset minut l>ozneje, ko <so bili napadalci že preko hribov. Odredila je takoj obsedno stanje in aretirala nekoliko oseb. ki ji bile sumljive. Po kitajskih poročilih pa so vsi čet n i k i, ki >*o se udeležili napada, ušli.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
'i * r

-
r V

t/ v ' '
-	vt < ^ -
•Ji	* ' ^ -
Bohinjsko jasvo
216 WEST I8th STREET. NEW YORK