Zgodnja
Katollčk cerkven list.
Danica Uhaja vtak petok na celi poli, in veljA po polti aa celo leto 4 fld. <0 kr., ta pol leta !fld. 40 kr.. t* •%•»»■»'W-tr. 1 plil 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold.; ako sadene na ta dan pratniV . icide Danica
dan poprej.
Tečaj XXVI.
V Ljubljani 17. prosenca 1873.
Vihar na gornjem jezeru v Ameriki. *)
t. Mfsijoo ob Hudi reki.
Na Viškonskem, blizo kjer se Huda reka
V veličansko Jezero gorčnje steka, Indijanov Očipvejskih trum obilo
Pred dvajsefmi leti se je naselilo. Blez tretjina jih je vernih, desetina
Krivovernih, malikvavcev pa večina. Tu se davno že je vmuznil prerok zvit Strup prezbiterjanov ajdom podelit; ') Dnarje seje med Indijani, pridobiti
Neznaboge, divje serca oslepiti. Blizo dvajset let td prerok herezije
Med divjaki trosi — svoje sleparije; Opovira pravovernim, gerdo psuje
Sveto vero, hudoželjne misli snuje Zoper nj6; ponuja laž namest resnice,
Seme sprideno, plevel namest pšenice. Ali — bolj ko rogovili in proti,
Bolj ko zoper sveto vero se grozi; Tim močnejši družba vernikov prihaja, Ker jim vera nezraagljivo moč podaja.
2. Spreobernjenci.
Bilo malega serpana je devetega
Leta osemnajst sto dve in šestdesetega, Ko je v tih dobravah starih k srečni družbi
Pravovernih Očipvejcev ino k službi Izveličavni Edinega Boga
Neznabogov pristopila množica. Pač se je sercč mi radosti vnelo, Prerojenih trumo viditi veselo, Ki pustivši službo zmišljenih malikov
So pridružili se občini svetnikov. Ali to mi zopet je serce ranilo,
Da sem mogel zapustiti čedo milo, Novo, pridobljeno sveti veri, sedmi dan,
Ter podati se naprej na vzhodnjo stran. Enkrat še jih za slovo nagovorim:
,,Žal mi je, da kratko le se tu mudim, Dragi! ali treba je da tud' drugam Oznan'vat presveto vero se podam.
*) Sledeči spis (.,poezijo" bi rekel, pa se greha bojim) sem zložil Že leta 1866, ter ga zdaj posvečujem svojim nekdanjim ljubljenim soačencem. Janez Čebnlj.
To spevanj* je prinesel v saboto vlak iz Pariza, oddano 8. pros.; canpljivo preč. gosp. misijonarja kmali pripelje.	Vr.
') Prezbiterjsni so ločina krivoverstva, ki je zlasti v Ameriki slo raziirjeno.
Misijon je zlo težaven, opravila
Trudovitnc, krajev, potov brez številu.
Moram torej zvrst poklicu se ločiti. To vam čem še za slovo priporočiti:
Ohranite VeCkemu Bogu zvestobo, Divjega pnganstva studite gnjusobo;
Glejte tud' da zvitih krivovercev truma Zapeljiva ne premoti Vaš'ga uma.
"Mbe *) bož6 »), Naganab poglavar, boI6! Tebi izročene varuj mi zvestA;
Vabi skup jih sleherni molitve dan 4)
Da z molitvijo in petjem bode praznovan."
3. Odhod od Hude reke.
„Skupaj vsi, odrinimo! Mišel Midč,
Zoze Mižakvad in Žan Batist Gode (Gaudin).
Čujes! Tom 4) Gebevinini, vesla zgrabi.
Čingogižig, robe moje ne pozabi,
Jadro nataknite, počivale bodo vesla, Sapa je pogodna, krepko nas bo nesla.
Pospešimo se, že solačice zahaja, Urno, urno, da odrinemo od kraja."
Hrabri Mižakvad zdaj jadro berž natakne, Berzno se od brega ladjica odmakne,
Jaderno ko plaha tica odferči; Krepka sapa jo prot' jezeru podi,
Po r^ki, ki se sedem milj po gojzdu zvija, Preden v veličansko jezero se zlija.
(Konec na*l.)
Ogoror #r. Oeeia Pifa IX
v skrivnem zboru 23. grudna 1872.
(Dalje.)
Kadar smo zvedili, da eden ministrov piemonške vlade je postavodajni skupščini predlog storil, naj ji tako postavo izdela in predloži, smo njegov sovražni namen precej v pisanji (breve) IG. rožnika t. 1. do kardinala deržavnega tajnika zaznamnjali, in naložili smo kardinalu, naj to novo nam žugajočo nevarnost in druge stiske naznani poslancem zunanjih vladarjev pri sv. stolu. Ker je pa zažugana postava že predložena, toraj naša apostoljska dolžnost naravnost zahteva, da ponav-
") 'mbe (interj.) prikrajšano namesti ambe ; a se redkokrat ia-reče! 'mbe je latiuski eho! age! eheu! Hi a.
•) božo — pozdravilna ia poslovilna beseda francoskega izvira (bon joar).
molitve dan Indijani imenujejo nedeljo ,.auamiegi žigad" t. je dan molitve.
') M i S e 1, Ž o z e, Žan Batist, Tom »o kerstne imena t Miha, Jože, Janez Kerstnik, Tomaž.
ljamo ©poreko, ktero smo pred Vami ia pred vesoljno Cerkvijo že izrekli, in to storimo v resnici. Mi tedaj v imena Jezusa Kristusa, čigar namestnik smo na zemlji, to gnjusobno nedjanje zaveržemo, in obsodimo ob enem vsled polnomoči dane ss. aposteljnoma Petru in Pavlu in Nam, in z njim ob enem vsak drugi predlog postave, ki bi se s prederzno silo polotil verske družbe v Rimu ali v njegovi okolici pregaojati, nadlegati, zmanjševati in zatirati in ondod Cerkev njenega premoženja pleniti, taisto k deržavnemu premoženju pritikati ali drugam obračati. Za neveljavoo in prazno izrečemo toraj že zdaj, karkoli bi se imelo zgoditi zoper pravice in dedino Cerkve; in ravno tako okličemo za čisto neveljavno in nično vsako pridobitev naplenjenega premoženja, bodi si pod kterim koli imenom, in nikoli ne bo le-ta apo-stoljski Sedež jenjal oporekati zoper to tatvino. Začetniki in pospeševavci te postave pa naj pomnijo prepoved in duhovnih kazen, v ktere žaljivci cerkvenih pravic po apostoljskih vstanovilih zapadejo ipso facto (precej s storjenim djanjem); in iz ozira na zveličanje svojih duš saj jenjajo nase nakladati jezo na dan pravične sodbe Božje.
Toda velika bolečina, ki Nam zavolj te in druzih Cerkvi po Italijanskem storjenih krivic naj globokeje serce pretresa, se močno še zvikšuje z neprizanašljivim preganjanjem, kteremu je Cerkev izveržena tudi drugod, posebno pa v novem nemškem deržavstvu, kjer se ne le s skrivnimi naklepi, ampak celo z očitno silo na to dela, da bi jo čisto potrebili.
Celo možje, ki ne le da niso naše vere , temuč je še poznajo ne, si prilastujejo oblast razsojevati verske resnice in pravice katoliške Cerkve. Iu ko jo neusmiljeno zdelujejo, se ne acajo brez sramožljivosti terditi, da ji prav nič zaleg.* ne delajo; k krivici namreč pride-vajo še obrekovanje in psovanje ter se ne boj«': katoličanov dolžiti, da so oni krivi tega divjega preganjanja, ker »e njih višji pastirji in duhovit v o v edinosti z vernim ljudstvom branijo postave in ukaze deržavne oblasti staviti nad naj svetejši Božje in Cerkvine postave in toraj odpasti od svojih verskih dolžnost. Naj bi vodniki deržavnih zadi-v, podučeni od vsakdanje skušnje, že vender slednjič sprevidili, da nobeden njih podložnih ne daje bolj vestno cesarju, kar je cesarjevega, kakor katoličani, najbolj zato, ker si tudi vestno prizadevajo dajati Bogu, kar je Božjega.
Ravno tisto pot kakor nemško cesarstvo, je viditi, so nastopili nekteri oddelki (kantoni) švicarske zveze, ker so razločevali o verskih resnicah katoliške vere, ali odpadnike podpirali, ali škofom njih oblast rabiti ubranili. Vlada Genevskega oddelka, akoravno s slovesno pogodbo zavezana braniti in ohraniti katoliško Cerkev v svoji zemlji, potem ko je že poslednje leta dala nektere veljavi in prostosti Cerkve sovražne postave, je pa nedavno se katoliške šole zaterla, nektere vzela duhovskim družbam, dru^e oplenila naučne pravice; najpoznejši čas pa se je pehala odpraviti skotovske pravice, ktere je častitljivi brat Gaspar, Hebronski škof, ▼žival s polnim pravom, in opleniti ga hoče njegove dubovnijske plače; segali so celo še tako deleč, ter so deržavljane očitno klicali in dražili, da naj cerkveno vlado z razkolništvom (z odpadom od Rima) spod-kopujejo.
Ne malo terpi Cerkev od posvetne oblasti tudi v katoliški Španiji. Slišali smo namreč, da ne davno je bila predložena in od zbornikov sprejeta postava o du-hovski plači, in s tem niso le samo ^slovesne zaveze prelomljene, temuč je tudi pravo in pravica potepta-na.
Ta postava je pa taka, da zamore silo in revni
stan duhovstva le še britkejši storiti ter zvišati in množiti vse hujave, ktere so se v teku poslednjih let s celo versto obžalovanja vrednih naredb od strani vlade nnega blagoserčnega naroda delale veri in cerkvenemu redu na škodo; toraj, kakor je to djanje obudilo tako oporeko španjskih Škofov, kakorsna je dostojna njih stanovitnosti, tako zahteva tudi od Nas naj slovesniše zavarovanje.
(Konec nasl.)
Spreobernfenfe mahomedanca.
O. Fiorovič je Ilirec v jezuitovskem redu v Bejrutu, kajti pod Turkom ni tako medvedovo neobtesanih ljudi kakor naPrusovkem, da bi ljudi gonili iz dežele, kteri čednost in oliko po nji razširjajo. Ta Ilirec, ki je že veliko posebnega doživel, pripoveduje spreobernjenje nekega mahomedanca. Komaj, pravi, se je začelo žariti na sirskem obrežji, kar pri jaha zali jezdec in se ustavi pred našo hišo v Bejrutu; skoči s konja in pride v hišo. Bil je zavit v ogrinjalo (maŠetah), svilnata oglavnica mu je krila glavo ia zagrinjala nekoliko obličja. Vatopivši je snel oglavnico; bd je mož lepe rasti in velike postave, po vsem zunanjem najgorši, kar sem jih vidil v Siriji. Prinesel nam je bil pismo učenega redovnika iz druze-ga reda, kteri je bil takrat misijonar v Damasku. Ta nam je naznanil, da je iz Jeruzalema ta, ki je prinesel pismo, ga pozna že več let, in da je že davno kristjan in popolnoma podučen v naši veri; poslednjič je prosil, naj bi ga imeli pri nas tako dolgo, dokler se no bo od-pe'jal na tihem v Rim, kjer je namenjen pristopiti k papeževi armadi.
Mnogo sem se pogovarjal z možem in pripovedoval mi je tako le svoje spreobernjenje:
Imel sem osemnajst let okrevavši od nevarne bolezni; ozdravljenje je bilo težavno in v veliki nevarnosti, da bi se bolezen zopet ne povernila. Zdravniki so svetovali mojemu očetu, naj me pošljejo v Jafo pri morji, da obnebje spremenim. Moj oče, ki je takrat veliko veljal v Jeruzalemu, je prosil očeta kustosa (varha), naj mi za nektere dni dobi sprejem v Jati (v frančišk. hospieu). Kustos je prijazno dovolil in obljubil, da si bodo na vso moč prizadevali za me skerbeti. Zvečer sem prišel s strežnikom v Jafo. Dali so mi sabo izmed naj boljih. Drugi dan, ko sem vstal in se oblekel, sem najpred začel pregledovati sobo, v kteri sem bil, in njeno opravo. Precej naletim z očmi podobo, ki je visela na steni; obudila je mojo pozornost. Stopim bliže in vidim, da kaže Zveličarja, kako visi na križu med dvema razbojnikoma. Pri tem pogledu se nasmejam iz pomilovanja nad kristjani, ko sem se spomnil, kako verujejo, da se je njih Bog dal judora pribiti na križ. Ravno da sem bil nehal to misliti, kar se me loti nepremagljiv zaspanec; ulegel sem se na posteljo in kmalo sem bil na drugem svetu. Ljudje vsake starosti in vsacega stanu so bili tam v neizrečeni žalosti, in ta žalost se jim je brala na obrazu; jaz sem bil strašno žalosten, gledal sem krog sebe in močno sem se začudil nad krajem, na kterem sem bil. Klical sem na pomoč in vprašal, kje da se nahajam? Na to zaslišim glas, ki mi je odgovoril: v vicah. Molil sem in prosil, aa bi bil rešen iz tega strašnega kraja. Cez nekaj časa, ki se mi je zdel prav dolg, sem se znašel zopet v svoji sobi na postelji, in bil sem prepričan, da katoliška vera ie prava, toda ne, da bi si bil mogel odgovoriti, zakaj. Skrivnost sem prikrival, dokler se nisem vernil v Jeruzalem. Tam sem se podal k nekemu redovniku, kteri me je oserčil z zaupanjem. Vprašal sem ga, kai so vice po katoliški veri. Odgovoril mi je, da so vice kraj oči-
levanja, kjer se za nebesa očišujejo duše tistih ljudi, ki so v milosti Božji umerli, kteri pa v tem življenji niso popolnoma zadostili njegovi pravici; povedal mi je, da je razun tega kraja še pekel za tiste, ki umerjejo v sovraštvu Božjem. Potem sem ga prosil, naj bi me spovedal, rekoč, da bi rad postal kristjan; slišal sem namreč, da se kristjanje spovedujejo, in mislil sem, da je to zadosti, da sem kristjan. Redovnik se zasmehlji in pravi, da moram biti še le keršen, ako hočem biti kristjan; tedaj sem ga prosil za kerst. Dobri oče opomni, da je vsak turk (mahomedan), kteri se k keršan-stvu spreoberne, v nevarnosti zgubiti življenje; da bi se v Jeruzalemu ne mogel ravnati po keršanski veri, če bi bil na skrivnem kristjan; rekel mi je, ako bi se jim zdel količkaj sumljiv, zgubil bi morebiti prostost za vselej, ali pa še celo življenje. Ker sem vidil, da ne morem postati kristjan v svoji domovini, sem sklenil zbežati v Evropo. V ta namen sem večkrat prosil očeta za dovoljenje, naj bi smel popotovati v Jafo, s terd-nim sklepom, se od tam prepeljati na kaki barki v Rim; toda oče mi ni hotel nikoli privoliti. Kmalo po tem amerje in jaz sem bil za njim gospodar v hiši. Zdaj so me vezale nove dolžnosti, zavirale mnoge domače opravila, posebno pa mi je serce težila goreča ljubezen do matere, od ktere bi se imel za vselej ločiti in bi jih nikoli več ne vidil, in vedno sem le odlašal zveršiti svoj namen. Med tem časom sem se bil soznanii s katoliško vero.
Vprašam ga, kako je pri tem počel, ker je vendar večkrat moral iti v mošejo k molitvi. Smehljaje mi odgovori, da je bil res vsak petek prisiljen iti; kar pa se tiče poklekovanja in moljenja Boga, je storil kakor drugi; kedar so pa drugi molili k Aluhamedu, je on molil očenaš in Češena-Marijo. Tako je ravnal in je odlašal svoj odhod do osem in dvajsetega leta. Njegovi sorodovinci in prijatelji so ga silili, naj se oženi, zakaj turki se navadno ženijo pred dvajsetim letom, in pogosto z več ženami. Vsak dan je molil v sobi pred malo podobico, ktero mi je kazal; kazala je Odrešenika, sedečega na prestolu, preblaženo Devico pred njim v molitvi. Neko noč je vidil v spanji del neba odpertega, Zveličar je sedel na prestolu, in Marija je klečala pred njim v molitvi in ob enem je slišal glas, ki mu je rekel : „To je Devica Marija, Mati Jezusa Kristusa, kteri je Bog."
Tu moramo opomniti dve reči; najpred, da je večkrat vidil podobo, pred ktero je molil; potem pa, da turki ne verujejo, da je Kristus Bog, akoravno koran terdi. (?) Ta prikazen ga je popolnoma poterdila v katoliški veri. Po tej dogodbi, in ko je popolnoma spoznal pregreške svojega odlašanja, je berž šel v Damask, kjer je bil redovnik, s kterim se je hotel na skrivnem pogovoriti, kako bi prišel v Rim.
V Damasku se je mudil le nekoliko dni, zakaj ko je zvedil iz zanesljivega vira, da je sumljiv s svojim spreobernjenjem k keršanstvu in zavoljo svoje obleke, v kteri okoli hodi, je zbežal po noči iz mesta in je prišel v Bejrut z redovnikovim pismom.
Sporočil sem dogodbe, pravi o. Fiorovič, kakor sem jih slišal iz njegovih ust in jih natanko zapomnil. Od njegovih prikazni ne govorim. So li bile resnične ali domišljevane. Jaz jih ne terdim in ne tajim. Pa med večdnevnim občevanjem ž njim nisem zapazil pri njem, da bi bil govoril presiljeno; nasproti sem našel pri njem prav miren in bister um. Sam sem ga odvračal, da bi se ne zapisal v papeževo vojno, dopovedaje mu, da ne more viši stopnje pričakovati, ker je premalo odučen in ne znd jezika, in ker sem poleg tega vedil, ako mehkužno so izrejeni turki, tako da ne morejo prenašati ne truda ne pomanjkanja v vojaškem življenji
posebno navadnih vojakov ne. Popolnoma miren mi odgovori, da je vse prevdaril naprej, da je pripravljen vse dati, vse pomanjkanje terpeti, in če bi bilo treba, cel6 svojo kri preliti za Cerkev Jezusa Kristusa. V resnici, potem ko je bil keršen , je pristopil v papeževo armado kot priprost vojak in je bil pri nji, dokler niso Piomontezi preaerli v Rim, kjer še zdaj živi, zvesto ohranivši vero poltretje leto, odkar je bil keršen. (Das heil. Land, 4. zvez. 1872.)
Vi k to r-Ema nrelora otožno »t.
Laški časniki pripovedujejo, da je Viktor Emanvel o vošilu za novo Jeto le malo besed govoril, da je bil a nenavadno otožin in pobit, kakor da bi ga gra-il nekak hudi predčut. „Lombardija" spominja na to, kar je kralj govoril pred 14 leti, ko je pričenjal edinost Italije, in kolik razloček med takratno navdušenostjo je sadaj, ko je „na Kapit61 stopil, in dospel do čila naj višjega verhunca mogočnosti in slave: sadaj pervi pot (o novoletnem vošilu v Rimu) žalostno pozdravlja leto, in tistim ustom, iz kterih so tekli veliko-serčni in preroški povdarki, se izmuzujejo besede ne odveč skrivane obupnosti."
Kdor je že kaj skusil, lahko verjame, da tudi gra bež v 14 letih marsiktero skušnjo stori, in da na na-grabljenem kupu stoječega prične vest moriti zarad storjenih krivic, zavolj potokov solz, ktere so seprelile zat6, da bi se vstregio človeškim strastim, vstreglo se vsim hudobnim v veselje — v žalost pa vsim dobrim in poštenim.
„Lombardija" pravi dalje, da zarad take kraljeve otožnosti je dežela pretresena, narod se poprašuje, odkod izvira tako „očitno duhovno terpljenje kraljeve glave"? Liberalni časnik naravnost spoznd, da „pervi vzrok tega je borba z Vatikanom." Se ve, da to reč tako potlači, kakor da bi bila ta borba »dolžnost patrijotiskega kralja!"
Kako hude torke so zanj Cerkvi, veri in papežu storjene krivice, to se je razodevalo v njegovem življenji večkrat tč leta, in kaže se o vsaki priliki. Da ga nekaj peče, teži, stiska, to je kazal njegov nepokoj, to marsikteri glasi iz njegovih ust. Komaj pol mesca je tega, ko sv. Oče zvedž, da blizo lepe cerkvice ,.della Pace" (zraven avstrijanskega sprejmiša „ali' Anima") je neka nesramna beznica, kjer se po dnevi in po noči udeluje in lomasti v veliko pohujšanje mladine, ki ima ondi blizo gimnazijo. Sveta gorečnost žene sv. Očeta ter pišejo Viktor Emanvelu, da naj odpravi to pohujšanje. Kralj prav prijazno sprejme papeževega stražnika, ki mu pismo prinese; apostoljsko pisanje ga ginc, govori z vsim spoštovanjem od papeža in naznanuje svojo bridkost, daje v tako nesrečnih oko-lišinah do sv. Očeta; žalno, da ni zmožen razmere spremeniti, — pri tem pa je ihtovo zabavljal čez tiste, ki ga obdajajo in čez (svojo) vlado. — Ali ni to očitno znamnje bolnega serca? — Nesramna koliba je bila v resnici zaperta. —
Tudi papežev nagovor kralja ni razžalil, kakor pa je razdražil nemške frajmavrarje; pomnožil še le je ta krepki ogovor pri kralju spoštovanje do papeža, „ki v vsih okolišinah svojo dolžnost spolnuje."
Tudi to kaže, kako mora hude vesti ne dadje pokoja nesrečnemu kralju.	(Konec nasl.)
Kako krivične so opore ke tiftnasnfih
brezremezer zoper rero.
(Študija za misleče.)
Da se število brezvernežev množi in narašča, si lahko
*
razlagamo, ako pomislimo, da se pomen ia namen vere skoraj popolnem prezira in pri mnozih od dn?va do dneva bolj gubi. Nc pri-nava se ji več nadzemeljski, božji, ampak pušča se ji samo Še svetni namen, in za-tega voljo je velik del sedanjega, zlasti omikanega sveta brezveren. Nevernež, ker slabosti človeške že nikakor ne more tajiti, si misli blizo tako le:
„Vera je berv preko morja človeškega življenja, brez višjega namena. Ker je ta berv že stara kakor človeški rod, bomo stesali drugo, ki bo za nas zložniša.
Naša berv bo omika; govorili, pisali bomo samo o nji, vso srečo, blagor borno le nji pripisovali; vere ne bomo nikjer več kot potrebne omenili. In mar ni ta omika za sedanji čas prav primerna? Z nje se brez strahu spustimo v valove življenja, ne boječi se, da bi se utopili, ker se nam ni treba boriti zoper nje; a z bervi, ki se zove vera, se vidijo valovi življenja dereči, zoper ktere bi se morali vojskovati: tčk življenja verskega se nam dozdeva kalen, temen. Pustimo tedaj staro berv priprostim ljudčm, a mi „inteligencija", mi „oinikanci" hodimo po novi: ta nam zadostuje! Olmaknimo. odstranimo, odstavimo vero popolnem, da nas ne bo groza zarad nje; omika nam nc kali veselja v sumu in v «.bilnosti! Glejte, ali ni že v ca samo otok za maloraislece, ki se ne morejo več ganiti z mesta v vedni nevarnosti trepetajoči, da jim >per«'» tla iz pod nog pluskajoči valovi posvetnih ved sedanjega stoletja? Saj že sama beseda verovati izdaja nevednost, in znači ljudi, kteri nepremišljema kaj za resnico priznavajo."
Tako sodijo vitezi nevere in zarad tega slišiš: ,.ako nisi brezveren: si babjeveren; ako »e kaj veruješ: z duhom poležkuješ; ako v mlado seree vsajene vere ne zametuješ: omiki nasprotuješ. Kratkoma: ako nisi po-svetnjak, si b«'dak." — Tako in enako se dan danes nevera trosi , tako se govori in svetu zmota in laž deli ali na zla ein krožniku mikavnih spis »v, ali pa v persteni posodi robatih in rogatih zabavljie.
Psu je jo pa še dalje, da je Bog vernim samo lilim ba ali zagnnjalo, s ktero si hočejo zakrivati nevednost; da govore vedno o nenavadnih, nenaravnih rečeh. Pravijo, d* ni nikjer na svetu nič nenavadnega; tukaj gre vse svoja pota, da vesoljstv » vlada le pravilnost in navadil »st naravnih zakonov, ki se tako očitno kažejo v posameznih prikazkih. Merziti, pravijo, mora te nenavadne reči, kdor uma in pa nrti ni v svšnost djal. Predrzno ti kličejo: Kdo nam je pa porok, da niso vse te nenavadne reči sama poezija, zmišljija? Proč ž njo! živi naj ,,prozai»čna filozofija', zdravi razum! —
Take so vsakdanje zabavljanja, ktere vero psujejo in zametavajo. Zanesljivo njih oporok in modrovanj nisem preostro narisal, in očitno je, da enaki izjavi uče-nikov nove dobe se vsled prisloviee „seinper aliquid haeret" ') polagoma cepijo v inarsiktero mladeniško glavo in se naposled tako vsilijo in vkoreninijo, da se ljulika prav težko več iztrebiti d& in veliko mladenčev je zgubljenih v naj veči žalost staršev in rednikov.
Ne bo nepotrebno in ne brez vspelia, ako pogledamo s samoč stoječega otoVa vere tjekaj na berv, ki se zove „brezverska omika". Pogled pa ne sme biti po-veršen; ampak tem bistreji, Čim bolj vabna in mamljiva je zunanjost. Poglejmo, kje je več nenavadnega, ali v cerkvi, ki hrani in brani vero, ali v brezverskem taboru ; zvedili bomo, kje so valovi bolj dereči, kje tek življenja kalneji, temneji.
Zadostuje že rešitev samo enega vprašanja po smislu njih, ki brezverstvu služijo, in človek jih mora milevati. Ali je vera res v sedanjem svetu nepotrebna? Kaj pa je človek? — Res čudno vprašanje, čudniša njegova
*) V Mlaj kaj obtiči.
rešitev, akoravno naj odločivniša za splošno djanje in vsako početje posameznega človeka. Mogoče je samo dvoje. Ali verjemi kratkim besedicam: „Et creavit Deus hominem ad im&ginem suam; ad imaginem Dei creavit illum **); ali pa zaničljivo se smejaje, Če se prederzneš, reci: to je pravljica, kakoršnih se ne manjka v poganskem bogoslovji! Ž drugimi besedami: ako ne veruješ, da si z umom in prosto voljo od Boga obdarovan, da zveličaš neumerjočo dušo; moraš pa reči, da si — živina!
Neoveržljiva resnica je, da se človeške misli rade ravnajo po njegovem zanikarnem d.anju, ali da razum čestokrat hlapčuje hudemu nagnjenju; zategadelj današnji brezverneži vsako vero zametovaje kličejo: jaz verjamem peterim počutkom. Vse jim toraj uhaja le na samo počutnost, le na živali in živinčeta, brez kacega višega pojma. Poslušaj kako modrujejo še dalje. Pri živalih, pravijo, se nahaja zvitost, prevdarek , spomin; zmožne so uka, vaje; verh tega vidimo pri njih vse človeške strasti: jezo, potuhnjenost, maščevanje; celo ljubezen, priverženost, tudi Hvaležnost. To jim je čisto za-dostiven dokaz, da vse duhovne zmožnosti pri Človeku so le viša stopnja onih, ktere imajo živali; človek se toraj ne razločuje bistveno, qualitativno: ampak samo po višji zmožnosti, quantitativno, od živali.
Da ob enem naznanijo, za kaj jim velja, zakličejo : „Gaudeamus igitur, so lange wir in dieser chemischen Form existiren; post mortein nulla voluptas!" Pa jo imaš zopet žival!
Nepotrebno bi bilo popisovati zmožnosti človeške in živalske, — pisane so že polne knjige o tem — te-muč poglejmo za trenutek v požrešni propad, kterega koplje brezverstvo in ki je zmožen pogoltniti veliko ubogega človeštva!
Človek — bi bil tedaj — samo žival; neodgovoren za svoje djanje, kljubu veri in vesti, — brez upanja, brez večnosti! O čudno, o merzlo, o živalsko serce ki to sobratu terdi! Sam gotovo ne moreš tega biti prepričan, kar drugim kvasiš! Mišljenje, hotenje, čutenje, ljubezen, čut za dobrj in lepo, preiskavanje vsega minljivega, pogled v večnost, hrepenenje po sreči, po zveličanju, toraj vse kar se duhu pripisuje: vse bi sledilo le iz ločenja in porabe tvarine v človeškem telesu! Vse bi vzročevalo samo prebavljanje (prekuho-vanjej trohljivih jedi! Ali taka misel, terditev, taka vera ni nič čudna, ni to nič nenavadnega?
Po tem bi se človek razločeval od druži h živali samo zarad večje revščine, ker je bolj občutljiv terpin svojih beteženj; verh tega ga muči neusahljiva želja po sreči neminljivi, ktere bi ne imel nikdar doseči!
Ni mar to nič kalnega? vprašam, ni to nič temnega!
Vednost, umetnost, delovanje, skerb, čast in slava, vse in vse samo za želodec, brez kacega višega namena! Živeli želodčarji in želodoslovje! — O kako reven bi bil potem človek ravno zarad mišljenja in bogatejših zmožnost med vsemi živalimi! Tem deli že sama narava pripravno hrano; človek pa bi delal z vso močjo, da vtolaži nikdar nenasitenega, gerdega mučitelja in trinoga? Tedaj, da bi se temu bolj vstrezalo, se je, odkar človeštvo životari, vojskovalo, delalo, govorilo, pisarilo, — samo želodcu na ljubo, da je pošiljal ▼ glavo neslane, pregrešne in vsaktere hudobne nakane!
Ali ni to nekaj, vprašam, kar vse čine v zgodovini sramoti? —
Živali slači spomlad, oblači jesen; človek pa ji jemlje volne, ter si izposojuje še marsikaj iz rastlinstva, da se varuje zoper mraz in vročino. In pri vsem tem
**) In Bog j« vatraril človeka po svoji podobi; po pods-ki Bolj i gaje ▼•traril. Moji. L 27.
bi bil vspeh ia aamea vseh vedaost ia vse obertaije tako ničev, da se poganjamo ia trudimo d )seči stan, bo -di si že kakoršen koli, za kterega bi marsiktera žival svojega ne zamenjala. Ako je človeško življenje tako malo vredno, ni mar po smislu brezvernežev sleherna podpora stradajočih revežev smešna, pregrešna, ker bi se jim le terpljenje podaljševalo? Ali ne bi bil po tem ves svet, vsa preteklost velikanska laž, opirajoča se na strašansko zmoto?
Ali se z bervi. na kteri veljajo taka načela, tek življenja ne vidi kalen? ali valovi niso nevarni, ne de reči ?
O dereči so, tako dereči, da segajo gori na berv (v brezversko življenie) in grabijo — brezverneže z nje, ter jih tirajo v žalostno prihodnjost, strašno — večnost. V dokaz nam služijo brezštevilni samomori.
Ako brezverstvo človeštvu temelj podira, ruši, ter življeaje greni, gonobi; a vera ga uterjuje, krepi (o-čitno nam to pričajo posamezni narodi, družbe in družine), ter življenje sladi, blaži: zamore li kdo terditi, da brezverska omika že zadostuje, da je tako mogočna vera samo poezija? . .
Ako bi druaega brezverneža, ki še nehote žaluje po sobratu ugrabljenem od brezverstva, vprašal: Dragi, ako že nad vsim dvomiš, to moraš verjeti, da sva tukaj s telesom nazoča in da govoriva! Tudi to priznaš, da imava na tisuče prednikov, kterih trupla so se že kemično spremenila; ugovarjaš pa, da se ti Mojzesova povestniea tako nenavadna zdi, da ji ne moreš verjeti! Od kod pa je vendar človek? . . .
Je mar iz userčja zemlje prilezel in prišedši iz morskih žival prestopil v štirinogate, posled.ijič v opico ter na zadnje na noge stopivši sam seboj jel govoriti? Bi vse to ne bilo nenavadniše od povestniea Mojzesove, kteri je pred toliko časom o začetku človeškega rodu govoreč prerokoval od človeka: ,,praesit uni-versae terrae" *), kar s* dan na dan bolj vreaničuje, in zlasti v tem stoletji! Ni to dokaz, da je resničao Bog človeka z neumerjočo dušo vstvaril? —
Nezmožen kaj odgovoriti — brezvernež odhaja s posmehom in zabavlja inermrajoč: ,,Fanatik! kaj je tebi mar za mojo dušo, kaj meni za Boga? Vidil nisem niti one, uiti tega; verjamem samo to, da živim in si ne ubijam glave s praznimi rečmi!"
Da bi bili za takega zastonj tudi obširni dokazi, vsaki sprevidi; spoznamo pa tudi, da enak bogotajic je novi Pilat s svojim vnemarniin klicem: ,,Kaj pa je resnica?"
Pravijo: z vero se omiki nasprotuje; se bo mar pa po navedeni brezverski poti napredovalo, če bomo vse kar nam je neljubo, ali kar ne vidimo, zametovali klicaje: „kaj meni mar?"
Smešno je, kar taki kričavci terdijo, daje vera samo za slabe glave, ljudi kratkega uma. Razlagamo si pa lahko, ako pomislimo, kaj je njih bog; a nikakor ne, ako nam je znano, kdo so oni, ki odhajajo v življenje z geslom: „kaj meni mar za Boga, za dušo?" Tako kličejo, kteri so nezmožni pogledati za ped daleč okoli sebe, bodisi v sedanjosti, bodisi v preteklosti, ker zavoljo poveršnosti, ki nobene terdne podlage nima, tudi nikoli samostojno ne mislijo, temuč kupujejo si vse misli, vse prepričanje za denar skoz celo leto.
Ne motijo se s čeloma, kar se tiče njih samih, ako terdijo, da so misli sama poraba tvarine: sej hlapon prevaževa iz mest in v mesta in vse kraje, in pismo-nosci v pisarne, delalnice ia prodajalaice pod pazduho za-nje donašajo misli ▼ človeštvo sramotečin spisih ta-
*) Naj gospoduj« — 6ec rso semljo. Mojc. I. 96.
kih lažipiscev, ki so tako daleč zabredli, da ne spoznajo več resnosti zemeljskega bivanja, kajti davno že so pozabili namen človekov. Naj večje gorjč je, da se jemljejo naj gerši laži in obrekovanja vse za gotovo blago. Ker se ne verjame resnica, se današnji svet oklepa s živo vero krivice, zvijače, zmote, sploh: neresnice. Mnogi zarad zložnosti nič ne premislijo, drugi si pa n? znajo pomagati zbog nezmožnosti v presoje vanj i.
O svet, kdaj boš spoznal, da ti jemlje brezverstvo neogibni pogoj k daljnemu obstanku, podlago vsih podla?, namreč resnico! —
So še drugi brezverneži, kteri hodijo svoja pota; vidi se v njihovem obnašanji nekaka odsevajoča resnost, ki izvira iz bistrejega razuma in lastnega delovanja. Bodisi samo branje poganskih, in na te se opirajočih klasikov, ter zanimivo praktično modrovanje, bodi-si strogo izsledovanje naravnih zakonov, ki jim zamori verski živelj, kteri se gotovo ne ohrani brez pomoči od zgoraj — za-njo prositi pa jih je sram — in kteri živelj se tem ra)i zgubi, čim bol| samovoljno ee prezira. Strokovnjaki v posameznih vednostih si potem zavoljo ošabnosti domišljujejo, da njih bistroum zap »pade ve-soljstvo in njegovo rednost, ozirajo se zaničljivo po vernikih in onih, ki uČo in pripisujejo vse ,,Deo, gu-bernatori mundi *)
Tudi v tem obziru ni vera nikakor hlimba za nevednost; marveč razum, veri poslušen, presega um ošab neža, ki ne priznava više avtoritete in kteri je toraj v vednera nemiru.
Sej v resnici, ako pogledamo in p >mislim > začetek vesoljstva in naj natančneji re 1 velikanskih svetov, ne zadostuje nobeden sistemov popolnem: ne pove nam dostojnega niti razutn, niti zgodovina, niti filozofija.
Ako človek pretresuje modrovanje od najstarejih poganskih modroslovcev egiptovskih in joniških do najnovejših brezverskih, lahko v resnici reč t: to je pravljica, to je domišljija. Vprašajmo naravo*! »vca, kaj pa je vsa narava, zlasti v pričetku, družeči ne^o nezapo padljiva skrivnost? Je li že kteri brezverski naravoslovec ali modrijan porazmodril, kaj je v bistvu, kje je začetek one moči, ki se po neznanih potih vije, kte-ra velikanske svetove giblje; one moči, po kteri vse rastlinstvo kali in vse lepša. Da, kje je začetek one moči v vsem organizmu, v nas, zunaj nas delajoče ; one skrivne moči, kt -ra se ne najde, ako se išče, ktera se pokaže, ako na njo mislimo: bo mar kd > elektriciteto, galvanizem, magnetizem tajil, ker ga nobeden popolnem ne umeva? Kaj pa je vendar ona moč, ki se vije ia živi v trohnenji, ki gasi in oživlja kakor plarateča luč in tli v zračji, v oserčji, poveršji zemlje, v valčkih r6k, v globočini morja? Je li znan vir vsega tega brezver-nežu? Vprašajmo ga: kaj pa je za onim zagrinjalom, s kterim naravne moči skrivajo človeštvu neznane skrivnosti? Skrije, zgubi naj se bistroum, modrovanje! Gotovo se ne motimo, ako iščemo vira vsega v vsega-mogočnosti Božji in verujemo, da Bog, sicer izročivsi naravnim zakonom natanko odločeno moč, ter odloČivši vsakemu gotovo pot, vedno po neskončno modri previdnosti vesoljstvo vlada na človeku nezapopadljivi način.
Kakor v nravnem, tako se tudi v naravnem sveta nahajajo take nerazumljive in velikanske reči, da so te najučenejši možje, pri opazovanji od nekake svečanosti ginjeni, k Bogu zatekli, in popolnem so resnične besede: „Leves gustus ia philosophia movere fortasse a4 atheismum, sed pleoiores haustus ad religionem redacere*)"
•) Bogu vladarja areU.
*) Slab poku« modrovanja morda ▼ breareratro aapelje, alt k rep k ej i poli rek ia njega k veri apreebarne.
Znal bi mi kdo ogovarjati: vsa ta kratka, indirektna pobijanja brezverake svojeglavnosti so za brezverneže preslaba, ne dovolj prepričljiva; vernemu človeku pa Se kaj tacega na misel ne pride.
Dragi! dobro včm, da te verstice bi tako malo ganile, preverile brezverneže, kakor malo nas verne njih oporeke mamijo ali vznemirjalo; pokazati sem pa hotel kiivične oporeke današnjih Drezvernežev zoper vero sarad tega, da razvidimo, kdor noče verovati, spoznati pravega, spoznati resnice: mora verovati, terditi nepravo, verovati laž.
Ako se še tako piše zoper vero; ako se še tako goji brezverstvo na vseučiliščih: smemo vendar naravnost reči, da človeštvo še ni začelo zidati in ne bo nikdar sozidalo vsenaučilišča. Bodimo prepričani, da ne brezverska omika, ampak da vera kaže pravo pot resnicoljubnim!	Resnicoljub.
Ogieti po Siorenmketn in dopisi.
Iz Ljubljane. Vsi časniki imajo zdaj opraviti z Napoleonom III, ki je 9. t. m., previden s ss. zakramenti umeri v Chislhurst-u (r. Čisrhorst-u), vasi z gradom Cawden - House, poltretjo miljo od London a.
Ondi namreč je živel v pregnanstvu. Mož je zidal svojo moč na rogovilstvo, na ljudsko voljo in enake peščene podlage, zato mu je na zadnje vse spodletelo, in on, ki je poželel veliko tujega, je poslednjič umeri sam na tujem, kakor njegov prednik Napoleon I. Bog daj, da bi njegova pokora bila resnična, in da bi tamkaj mir dosegel, ki ga je tukaj tolikim drugim kalil, in ga tudi sam ni imel. —
Katoliška Cerkev sploh je o novem letu, po zunanjem soditi, v velikih stiskah. Povsod kujejo za njo ■nžnost in železje. „Gennanija", ki jo je bizmarkijan-»tvo zapečatilo, ker je prinesla papežev nagovor od 23. grudna, pravi o tej priliki: „Papež je k onfisciran!" in s tem je vse rečeno. Ne le v Rimu je papež konfis-ciran, kjer zarad lažujivih svobodarjev mora ostati pri-pert v Vatikanu, ampak tudi v novem nemškem der-žavstvu, kj^r Pijeve nauke vklepajo, in konfiscirajo, ker njega samega ne morejo. — Na Ruskem, zlasti na ruskem Poljskem imajo zmirai kako terlico za katoli-čanstvo. Zdaj vlada prodaja duhovske posestva, ktere je pograbila poljskim duhovnom z vrinjeno pretvezo, da so se vdeležili punta 1. 1863. —
Prus še vedno osnove dela zoper katoličanstvo in zoper papeža. Ni čudo, da celo rudečkarskim in Cerkvi sovražnim listom se vojska pruskih policajev, deržavnih
Sravdnikov in sodnijskih vradnikov začenja smešna zdeti. >čita se jim, da s tacimi policijskimi strašili se pred vbim svetom smešne delajo, ker to, kar Pij IX govori o Nemčiji, je le mala reč v primeri s strelami, ki letč na Italijo. Prusija je med vsimi nemškimi vladami naj bolj plašna, ker nobena razun Pruske ni potrebno spoznala v vojsko iti zoper papeževo „alokucijo" itd.
Da pa Bizmarkove osnove niso v naj terdnejši koži, kažejo nemški samostalni časniki tudi s tem, ker hudo tožijo pruske kralje, da niso bili mož beseda, ko so tolikrat obetali narodu to in uno — tako Vilhelm I sedanji, kakor predniki, in toraj časniki Nemcem kličejo, da naj se uprejo taki politiki.
Novi minister predsednik, vojak Roon, je nastopil ravno tisti tir, ktero mu je naznamnjal Bizmark, sej Bizmark je ostal ud ministerstva. Bizmarkovci grejo za Napoleonom. —
Na francoski politiki silo veliko stoji, kako se bojo reči obračale, toraj bomo na to imeli poseben ozir.
.. .ZoPer narodni zbor in zoper odbor trideseterih ▼pijejo demokrati zato, ker so konservativni in ka-
toliški, in dozdeva se jim, da od tam sveti rešnja zvezda papežu in katoličanstvu.
Fournier, francoski poslanec pri Viktor-Emanveln je hotel, da naj častniki vojnice „Orenoque" služijo dvema gospodoma, papežu in njegovemu oroparju, in je torai komandiral, da naj se grejo na novo leto obema poklonit. Fournier je s takim djanjem delal francoski republiki slabo čast, in Corcelles, novi poslanec pri sv. očetu, tega gotovo ne bo terpel.
Liberalci katoliške zastopnike celega francoskega naroda s „klerikalci" pitajo, češ, da bojo s tem veljavo resnice v nič djali.
Iz Verzalja pišejo, da akademikar Belč (Beulč) je Thiers-u naredil prihodnjo nadgrobnico tako-le: Thiers je pel pervo cesarstvo, posnemal drugo, zopet vpeljal tretje. — Predsednik republike je menda močno razdražen zoper Belč-ta za tako nadgrobnico.
Iz Renč ¥ goriški okolici. (Konec.) Še bolj pa me je k tej odpovedi moralo, ker sem slišal, da je neki „Sočan", ki ima mnogo vpliva, nekje zinil: duhovni*) „nas skušajo premagati." Tudi je bilo v poslednji od-borovi seji (razun mene) sklenjeno, da naj vse pri starem ostane, in da naj se fvkljub mojemu nasvetu za spravo) agitira za stare odbornike. (Mesto moje malenkosti in g. Suea, so postavili za kandidata že bivša odbor* nika gg. Lebana iz Černič in g. Ličena iz Rifenberka. Zarad tega so tudi res na vse kriplje pri zadnjem zbora delali, da bi „duhovsko stranko" pod klop deli. Mesto mene in g. Šuca niso hotli nobenega duhovnika za kan* didata postaviti, niti verlega g. Stresa, ki je ravno o porodu ,,Glasa" pokazal, da se slehernega sumničenja po kaki odvislosti boji. Vse to in marsikaj drugega me je prepričalo, da se na tak način ne bode nikdar društvo na verski podlagi osnovalo in to tako dolgo ne, dokler bode sedanji sicer vsega spoštovanja vredni predsednik in drugoverec društvo vodil. „Resum&" vsega tega je: Da večina „SoČanov" je res liberalna (glej poslednjo liberalno se obneslo volitev!), ker povdarja samo narodnost. (Duhovniki brez izjeme in mala peščica konservativcev, se vč da, so druzega mnenja.) Če se liberalnim „Sočanom" popolno liberalstvo očita, bodo to zanekali; pa če res niso, zakaj pa ne pustč, da se društvo na verski podlagi osnuje? Čemu se bojč konservativnega odbora? Mar bi to narodnosti in glasilu „Soče" škodovalo, ako bi se postavilo na versko stališče? Se mar dandanašnji, ko se liberalci mešajo ▼ vse svete reči (glej konkordatssturm, nove šolske brez-verske postave i. dr.), verstvo v cerkev in v farovže zapre? Mar ne sme več kristjan javno pokazati, da je tudi v djanju kristjan, da kar z UBtmi pričuje, ima tudi v djanji pokazati in terditi? „0 kje so stari časi, kje so dnovi, ko smo vsi sv. vere verni bili sinovi", moram pri tem vzklikniti! —
Boje se, pravijo, da bi se društvo ca izreČno verskem temelju vpletalo lahko v verske borbe, kar ni namen pol. društva. Kdor je pravi katoličan in dober rodoljub, vč, da v bistvenih rečeh smo vsi edini po reku sv. Avguština: „In) necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus autem cbaritas." V tem se bi ne bilo kot katoličanom nobene borbe v bistvenih reččh bati, ker bi društvo itak ne imelo naloga, kaj tacega na dan prinesti, razun v času očitne potrebe.
Tudi imam slednjič še v neoveržljivi dokaz, da nisem jaz „duhovnik liberalne barve", poročati to, ker me je pri poslednji volitvi 5 družbenikov duhovnikov poverilo glasovati za konservativno stranko. Ako bi bil jaz res „liberalne barve", kako je mogoče, da bi mi
PsoTsko, s ktero ,,olikami" duhovstvo pitajo, smo s pravim imenom zamenjali, ker nočemo čitatelje žaliti in lista skruniti. Vr.
ktero jim je Bog podal. Za Božjo besedo pa le zamo-	Kako se je zvijačniku Napoleonu III splačevala
rem spoznati, kar je v kersanskih evangelijih razodeto,	njegova potuha zoper sv. Očeta, je Gramont bolj
in mislim, da imam prav, ako tako deržavo imenujem	natanko razodel. Pogoja Francije z Avstrijo 1. 1870, to
kaj tacega konservativci zaupali? Vem, da me bodo	je, pred francosko-prusko vojsko je bila taka, da Avstri-
zarad te moje izjave liberalci pikali in čertili, češ, da	ja postavi 150.000 vojakov na mejo Slezijc, 100.000 pa
sem iz njih tabora skočil. Ti pa naj vedo, da nisem v	na Tirolsko; Italija pa je imela proti Lijonu zagnati
sercu nikdar k liberalni ali versko-indifferentni stranki	100.000 m6ž. Napoleon je tirjal še nekega malega pri-
spadal, akoravno me je morda eden ali drugi za take-	stavka, zgubljeni so bili med tem trije dnevi, da bi
ga imel. Temu je porok vse moje malenkostno delo-	avstrijanski cesar podpisal, kar se je pogajalo med Gra-
vanje in obnašanje na verskem in odločno-narodnem	montom in Beustom; — med tem pride Andrasi in na-
polju. Da se ne bode kdo v bodoče motil o moji osebi	znani s krepkimi besedami, da ogerske kerdela niso
in ob ostalih osumničenih goriških duhovnikih, češ, da	pripravljene za neposrednjo vojsko, in cesar toraj noče
pri liberalni stranki nekteri skoraj „zvonec nosijo", tu	pogodbe podpisati. Perve nesreče Francije, pristavlja
javno izrečem, da spadam kot popred jaz in vsi uni k	„Unita", so pretergale pogajanja. Italija je nasledvada
stranki konservativni, ali kakor jo nazivati hočete, ker	Avstrijo. Težko je reči, kaj je v tih naznanilih prav či-
to smo pri volitvi „Soče" 30. p. m. pokazali, ker smo	sta resnica; ve se pa, da Prusija je imela ob avstrijski
vsi duhovniki brez ikake izjemke konservativno volili,	meji dotlej vojno kerdelo, dokler ni bila čisto prepri-
Če nismo pa vspeli, naša ni ta krivda! Toliko sem imel	čana, da Avstrija ostane nobenostranska, in te trume
objaviti, da se ne bi nad menoj in nad ostalimi duhov-	so po pospeševani h marših ravno še do časa prišle na
nimi tovarši izpoloila latinska prislovica „Qui tacet, con-	višave^Sedana ob nesrečnem dnevu za Napoleon a,
sentire videtur". Marko Vales,	V Cislhorstu je ležal Napoleon v ponedeljek in torek
kaplan v Renčah in bivši	na mertvaškem odru v maršalski semajnici s srebernim odbornik „Soče".	križem na persih. Njegov sin je sprejel naslov Na poli Teržaškega. Slabo smo pričeli novo leto 1873:	le on IV, in nagovarjajo ga z besedo „Sirc" (r. siir), V pervem bogoslovskem razredu imamo enega bogo-	„gospod". Silo tuje gospode ter nap^leonovccv je bilo goslovca, in pervi teden novega leta nam sta umerla	te dni prišlo v Cislhorst k pokopu Napoleonovemu, ki že dva duhovna pastirja (Gl. v duh. sprem na koncu)!	je bil v sredo. Že v nedeljo je bila ondotna katoliška Kaj bo? — (Gledajo naj postavodajavci. Klicala je za	cerkev vsa polna.
pomoč v oziru zlajšar.ja vojaške postave katoliška druž-	Čudna je ta reč. Piju IX so liberalci sto- in sto-
ba v Ljubljani, klicali katoliški časniki, klicali po-	krat napovedovali smert, in on med 100O britkostmi miren
samezni mladenči s svojimi osebnimi prošnjami, klicali	in vdan živi v Vatikanu; o smerti Napoleona III noben
primorski škofje, klical deželni zbor Ljubljanski, kliče	človek ni cehnil, in — neprevidoma glas poči: Napo-
celi slovenski narod, ko tu in tam že zdaj duhovna ni.	leon je mertev!
Kdor teh klicev nc sliši......Vr.)	Napoleon III je marsikterikrat govoril lepe besede
________o veri, „o velikih načelih keršanstva", in storil je tudi
marsikaj za katoličanstvo. L. 1849 je oprostil Kim macin-Rasgieti po MfCtH»	skega rogovilstva, dajal sem ter tje lepe zglede obisko-ECCe pLVres qVI oCCIDIt Le-	vavši svetiša in v njih molivši, kakor pravi „Unita", Vlathan hlC Ipse oCCIDIt Napo-	in oklicoval je naj boljži načela v začetku svoje vlade. Leon. P. B. C.	Bog mu bodi milostiv in odpusti mu, kar je hudega storil! Napoleon III je bil 18 let cesar, tretjorojeni Ludo-	Avstrijansko. Bogoslovskemu učilisu v Insbruku, vika Napoleona Bonaparta, ki je bil brat Napoleona I	ker ga vodijo oo. jezuiti , je minister Stremajer vzel in holanški kralj. Kerstni boter mu je bil Napoleon I	častno pravico, da bi se izmed njegovih profesorjev in botra nova cesarica Marija Lujza Avstrijanka. Od	smel vsake štiri leta voliti vseučilišni rektor. ^ Ves svet 1. 1810 je živel po več krajih z materjo H rtenzijo	pa je v tej reči družili misel kakor naučni minister (hčerjo pervega moža cesarice Jožetinej, ki je bila	Stremajer. Ta naprava namreč ima tolik slovez, da določena od moža — kralja.	biva od vsih krajev toliko učencev, da presega vse dru-Po puntu 1-3') je upal verniti sena Francosko, pa	gc bogoslovske učiliša po Avstrijanskem in po Nem-Ludovik-Filip ni dopustil. Nato je na Laškem služil	škem. Sedanje polletje ima 230 poslušavcev, med njimi 146 rogovilstvu v papeževih deržavah. Vdeležil se je polj-	ne-Avstrijaoccv iz 32 škofij. Celo iz Pariza, Filadelfije, skega punta 1831. — L. 1830 je bil poskusil v Stras-	Pittsburga, Strasburga, Vičence ima gojencev. — burgu neko rovarstvo, da bi se francoskega prestola po-	Japonski poslanci, kakor „Vatld.'- piše , so prišli lastil, pa mu je spodletelo. Enako 1840, ko je bil v ječo v	na Dunaj in so s Stremajerjevimi šolskimi napravami Ham-u vtaknjen, od koder se je pa 1846 izmuznil. Po	prav zadovoljni. Kaj čuda?
puntu 1848 je postal ud vstavnega zbora, in 10. grud.	Deržavni zbor se je pričel 15., ogerska zbornica pa ie bil že predsednik francoske republike, 2. grud. 1851	11. t. m. — Vstavi nasprotne in večini narodov noje po deržavnem goljufnem premetu postal samovladar	vgodne neposrednje volitve delajo zdaj naj veči šum. in po ljuškem glasovanji 2. grudna 1852 je bil cesar.	Biimarka in njegovega petelinstva ne more kaka Kazal se je v začetku dobrega katoličana, in bil	reč bolje zaznamnjati, kakor njegov lastni govor, ki ga strah celi Evropi. Po vsem Jutrovem je bila veljava	je imel 1847 v pruski zbornici. Govoril je takrat zoper francoska nezmerno velika. Nasledvale so velike dogod-	novošegno deržavo in rekel je med drugim : „Jest sem be: Krimska vojska 1856; laška vojska 1859; pridob-	te misli, da zapopadek keršanske deržave je tako star, ljenje Savoje in Niče; vstanovljenje mehikanskega ce-	kakor bivše nemško deržavštvo, tako star kakor vso sarstva za Maksimilijana I in njegov nesrečni konec	evropejske deržave, da keršanstvo je ravno zemlja, ▼ 1861 — 1867; lažnjiva laško-francoska pogodba 15. kim.	kteri so te deržave vkoreninjene, ia da vsaka deržava, 1864; napoved francosko-pruske vojske 18. jul. in 31.	ako hoče svojo stalnost zavarovati . . mora »tati jul. 1870 določno zapušenje papeža; zaporedoma potem	na verski podlagi. Besede: „Iz Božje milosti", je padal udarec za udarcem na »nezvestega sina" ka-	ktere kersanski vladarji pristavljajo svojemu imenu, ma-toliške Cerkve, in poslednjič 1. kim. 1871 popolno po-	me niso prazen šum, temveč v njih Tidim spoznanj«, bitje pri Sedanu.	da vladarji hočejo po Božji volji nositi kraljevo palico,
kerSansko, ktera si je postavila nalogo: nauk keršan-
■tva v djanje spraviti, vresničiti.....Zato, gospodje,
ne prikrajsevajmo ljudstvu njegovega keršanstva . . ne jemajmo mu prepričanja, da naše postavodajavstvo zajema iz studenca keršankega in da deržava namčrja kersanstvo vresničiti." itd. — To je Bizmark govoril 1. 1847. Kako pa sedaj? — Ni se čuditi pregovoru: da marsikdo na stare dni obnori. To tudi lahko vidimo pri marsikterih nemških in slovenskih tagblattarjih, vstavovercih in liberalcih.
Švicarsko. Katoliški pogani, čujte, kako spoštujejo nedeljo in praznik celo švicarski luterani! — Od l.pro-senca 1873, kakor piše „Journal de Geneve", stopi v življenje v Bazelu novi ukaz o nedeljskem praznovanji. Prepovedano je vsako delo po tovarnah (fabrikah), vsako šumeče opravilo po delavnicah, magacinih in delavnih kraj h (z nekterimi izjemami). Prepovedano je dalje prevaževanje blaga in delo na polji, prodaje po dražbah, kraraarstvo po hišah, terževanje po ulicah, lov. Ravno tako so prepovedani plesi po gostilnicah in drugod, ako se to godi z najeto plačano godbo. Razun lekaren (apotek) morajo biti zaperte vsaktere prcdajalnice do 11V2 dopoldne ; tako tudi kavarne (kofetarije) in gostisa med cerkvenimi opravili. (Razloček je za gostisa in kavane ob železnicah.) Prepovedani so ob tem času očitni zbori, vaie v streljanji, in druge sumeče počenjanja brez posebnega privoljenja. Tudi so posebne naredbe zastran kszališa o velikonočnih praznikih.
London ima pod seboj 117 kvadratnih milj, s 419.642 hišam, in s tremi milijoni dve sto šest in šestdeset tisuči devet sto osemdeset in sedem prebivavcev.
Španjsko. Don Karlosov brat Alfons Burbonski je prevzel poveljstvo karlovskih upornikov. Vedno oznanuje vlada tujega vsiljenca Amadeja, da so karlovci premagani in razkropljeni, pa vedno jim dajo opraviti. Alfons je v dolgem oklicu opomnil prostovoljce, da naj bodo prizanašljivi do svojih sovražnikov, ker so domači španj-ski sinovi, če tudi so na krivem, potu. Bog vojnih trum, pravi, naj vodi naše stopinje! Čuje naj nad nami Devica neomadežanega spočetja, naša Patfona! Bog živi vero, Španijo, Karola VII! . . Proč s tujcem! —
Rimsko Corcelles je sprejel poročništvo pri sv. Očetu, ko je francoska vlada t*ke pogoje postavila, da je to bil zmožen s častjo storiti.
Iz Laksenburga pišejo, da tudi tam so imeli bolezen za kozami. Umerla sta pa sama glavarja tako, imenovanih „altkatolikov" Perl v Laksenburgu in Smidt v Biedermannsdortu, ktera sta k sreči na smertni postelji s svojo sv. Cerkvijo se spravila in ko katoličana umerla. Vsi drugi bolni so se ozdravili.
? Jeruzalemu je turški paša na sultanovo povelje predse poklical greško-razkolniškega jeruzalemskega patrijarha in greško-razkolniškega škofa z Gaze. In kai j« storil? Patrijarha je odstavil, in škofa za patrijarha postavi!. Taka se godi kristijanskim patrijarhom in škofom, ki so se odločili od vesoljnega poglavarja sv. Cerkve, da jih T ur k postavlja in odstavlja! To
i*e nasledek prepira med greki samimi, ki se je vnel, :er edini greški jeruzalemski p \trijarh ni hotel podpisati izobčenja Bulgarov; izobčeni pa so od carigraškega razkolniškega patrijarha zato, ker bulgarski Slovani nočejo več podložni biti helenskim „Fanarjotom<;, ki so jih toliko časa imeli čisto v oblasti. Ker je pa za odstavljenim patrijarhom mogočna Rusija, je prašanje, kaj bo ta zdaj rekla? Konec prepira bode to javaljne še. Odstavljenega patrijarha je Turk odpravil v Jafo in od tam v Carigrad. — Taka se godi povsod z razkolniki na Jutrovem, čisto so v turških rokah in „Granturko"
je tako rekoč njih papež, ker so se nesrečni od pravega , papeža odločili.
Poslednje naznanila. Govori se, da razpor med. severno Ameriko in Španijo žuga do vojske prikipčti.' Sporeka med Rusijo in Anglija ni manjši. Angleška za--vidnost in strah zarad ruskih pridobitev v Aziji je temu vzrok.	_
Iz Ljubljane. „Vaterland" naznanuje, da se neki v zadevnih krogih na Dunaju prav živo dela za volitev naslednika Ljubljanskemu knezu in škofu, pa da od Stremajerja storjeni predlog dobrim katoličanom ni kaj dosti po volji. — Ako bi bilo res kaj tacega, je vendar gotovo naj zadnji čas, da začnejo verniki goreče, prav goreče moliti za izvolitev dobrega, zmožnega apostolj-skega višega pastirja, kakor veleva „Cereinoniale epi-scop."
Novi odbor katol -politiške družbe se je 15. t. m.
konstituiral, namreč: Dr. Sterbenec, predsednik; Jeran njegov namestnik: g. Močnik, tajnik; g. Drašler, blagajnik; drugi odborniki so: Kan. P. Urh, g. Regali, g. Dolgan, in g. Klein. — Gg. Kan. J. Vole in dr. Razlag volitve v odbor nista sprejela. — Društvo se je od zadnjič zopet za 4 ude pomnožilo. — Na Svečnico bode prihodnji mesečni shod. —
Odpustki za letošnjo Svečnico. Sv. Oče Pij IX so
20. grudna 1872 podelili popolnoma odpustke vsim tistim, kteri se z devetdnevnico pripravljajo na praznik Marijnega očiševanja ali Svečnico, v praznik opravijo spoved in sv. Obhajilo, pa v namen papežev navadno roolij«».
To so dovolili sv. Oče na prošnjo nekterih pobožnih oseb, ki z molitvijo žele pospešiti zmago sv. Cerkve Začetniki žel«4, da bi se ta reč močno razširila. Marsi-ktere molitvene bukve imajo navode, kako se zamorejo opravljati devetdnevnice pred Marijnimi prazniki; ni pa toliko na tem ležeče, kaj se moli in opravlja, ampak veliko več na znotranjih mislih in željah, na spokornem duhu in poniževanji, na živem in detinskem zaupanji, s kterim se deset dni pred praznikom v odločeni namen moli in Mariji v prošnje priporoča; djanja zata jevanja in usmiljenja posebno pospešujejo namen, ki se želi doseči.
nuhnrske sfiremetube.
Y teržaški škofiji. Umerla sta ČČ. gg.: Miha Zupančič, kurat na Berdih (v Istri), 3. pros., in Gaš-par Bertoncelj, kurat na Avberju (na Krasu), 8. pros.
¥ Ljubljanski škofiji. C. g. Dam. Pavi i č je prestavljen s Preserja na Ig.__
MBobrtšfni tfarori.
Za sv. Očeta. Neka oseba 1 gld. sr. s prošnjo za srečno zadnjo uro in za gorečo ljubezen. M. B. 25 kr. sr. v dober namen za srečno zadnjo uro. — Iz št. Ru-psrta 9 gld. Prosimo sv. blagoslova.
Za afrikanski misijon. M. M. 1 gld. M. Merhar 1 gold. — Iz Cirknice po preč. g. dekanu 3 gl. 81 kr.
Od preč. g. A. L—čiča za 5 kup. dobil 9 gld. 5 kr. in odločil: za bulg. misijon 5 gld.; za mis. škofa Pavli-a 4 gold. 5 kr.
Za misijon čist. spočetja za Jvtrovo. Iz Cirknice po preč. g. dek. 5 gld. 29 kr. M. M. 25 kr.
Za katol. misijon v Bukurestu. M. M. 60 kr.
Za Leopoldovo družbo. M. Merhar 1 gld.
trttrf/S. V zad. 1. naj se bere: Iz Lesec 2 gld. xa Bo-nifacijevo družbo (ue Leopoldov.').
V dop. .,od Posavja" naj se bere ▼ 3. odstavku 50 (ne 600) gld
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznifcovi dediči v Ljubljani.