UTO m, §TP. 178 LJUBLJENA, ČETRTEK, 31. JULIJI 1958 musfcjuB m > LOVENSKI izdala in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor B.ud-i Jajihuba. Grl a v ni in odgovorni urednik Sergej Vošnlak. — rretiništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. 1 in 3, telefon. 23-522 do ■ 1-526 — Uprava: IL-jubljana. Tomšičeva ulica št. l-II, telefon 3-522 do 23-536. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta l, telefon 71-296. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana štev. 600-704 1-367 — Mesečna naročnina 230 din A i afo, da bi odlašali OT) NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA L o ji d o n. 30. jul. Malo je tako kratkih obdobij, v katerih e je svet nahajal na robu nevarnega vojnega požara, v katerih -p je vodila tako vztrajna in protislovna politična borba, v n ter ih so nekateri udeleženci želeli prepričati svet v svoje dobre namene« in jih istočasno skušali čimbolj prikriti. r.čen rezultat te diplomat-gre je ta. da bi danes — bilo že poslano in sprejeto » not. da je težko ugotoviti število — redko kdo lahko . v katero fazo je pravza-■ bo na kon-nje izcimilo. Stvari, za ka-• i >. da so so a v-n i ih že sporazume’i. po-spet nejasne in predmet nasprotovanj. 4m* gg®., i STr mM i: V tej komediji zmešnjav«, ki je že doživela nekaj metamorfoz, so udeleženci spremenili svoje mesto z namenom, da bi vznemirili nasprotno stran. ID. julija je Hruščev v svoji not.i predlagal, da bi bil neposredni vrhunski sestanek šefov petih vlad in generalnega sekretarja OZN, katerega priporočila bi podali Varnostnemu svetu. Mac-millan se je tri dni kasneje stri- FLRJ ioslovansk; veleposlanik v Delhiju Du-an Kveder je -.-•Kil premiera Nehruju nico predsednika Tita. poslov jugoslovan-• e eposlaničtva v Ate-je Saneš obiskal pred-. •_ -tke vlade Karaman-u moril poslanico - . : rep': bi: k e To ie tičal ki jo je pred-i poslal v zadnjih Predsednik Tito poslal novo poslanico prijateljskim vladani Brioni, Ki jul. V okviru posvetovanj s šefi posameznih 1 i'i držav r- perečem mednarodnem položaju ter o stanju Srednjem vzhodu je predsednik republike Tito poslal pisma 'Ledniku vlade hurmaiiske. unije 1 Nuju, etiopskemu cesarju i-.sie.iu. grškemu nreniie.ru Karamanlisu, predsedniku indijske Nehruju, predsedniku Indonezijske republike Sukarnu in dsedniku švedske vlade Tatu Erlanderju. desetih dneh premiera Kara-maniisu. Na prvo poslanico je premier Karamaniis že odgo-voril. V informacijah o novj poslanic1 predsednika Tita Ksra-manlisu poudarja atenskj tisk, da are za izmenjavo mnenj o mednarodnem položaju, ki je nastal po nedavnih dogodkih na Srednjem vzhodu. -Izmenjava mnenj med vladama Grčije in Ju.goslavje, ki se je začela takoj po krizi na Srednjem vzhodu, se zadovoljivo nadaljuje« — poudarja »Elef-teria-c Časopis — Atina;ki-* sodi. da bodo izvejiblokovske države ir. druge države, ki jim je predsednik Tito poslal poslanice. vplivale na- velesile v smislu ohranitve miru. Satelitska televizija AIOSKVA. 30. jul. (AP). Kakor piše neka sovjetska revija, obstaja v SZ načrt za izstrelitev satelita, v katerem bi bila relejna televizijska postaja. Satelit bi bil na višini kakih 2500 milj in bi krožil s hitrostjo. s katero se tudi Zemlja obrača okrog svoje osi. Z izstrelitvijo tega satelita bi lahko program sovjetske televizije spremljali skoraj po vsem svetu. Boiis Kraigher in Viktor Ivbelj ; a avtomobilski cesti bm'ec, 30. julija. (Tanjug) avtom ob hi 1 c lr ceste ■i—rta — Zaereo sta danes skala predsednik Izvršnega '*s LRS Boris Kraigher in 'predsednik Viktor Avbelj. pregNriu nekaterih mladin-n naselij sta se nekaj časa -tžaia v glavnem štabu mla-••s. delovnih brigad v 'čcu in se zanimala za dose-Te uspehe. fe dni sta gradbišče avto-■ ilske ceste obiskala tudi retar sekretariata za Ijud-7.dravie pri Zveznem iz-■rem svetu dr. Herbert :? in predsednik CK Liud-rniadine Jugošlavi Mika njal s tem predlogom, le da je s svoje strani predlagal majhno modifikacijo: da bi bil sestanek v okviru Varnostnega sveta ter da so istočasno možni »privatni in neformalni sestanki šefov vodilnih delegacij«. 2e takrat je bilo znano, da Ameri-kanci niso zadovoljna s temi predlogi, kar je prišlo do izraza v njihovi drugi noti, v kateri so vztrajali na takem sestanku, ki naj bi bil izključno v okviru in na osnovi lastne procedure Varnostnega sveta. Ta predlog je imel pravzaprav namen »zakuhati« ves položaj in odgoditi sestanek. Naslednja britanska nota je sprejela ameriški predlog in nič več spominjala na prvotno britansko sugestijo o »privatnih in neformalnih sestankih«. Tej je sledila nova ruska nota, ki je obsodila Američane poskusa »torpedirati« celotno zamisel sestanka. Britance pa, da žele sedaj »pokopati svoje lastne predloge«. V te glavne linije spora se je vmešala tudi de Gaullova lastna varianta za »prvi kratki in delovni« sestanek šefov vlad, ki so ga nekateri tolmačili ko' dobitek za Ruse. drugi pa kot »divergenco«, ki bi koristila Američanom. Sedaj smo pred novimi zahodnimi odgovori na rusko (tretjo) noto. Razprave med Washingto-nom in Londonom so končane. Rezultati so kuvertirani in pričakujejo, da bo javnost o njih obveščena danes ali jutri. Ali bodo le-ti končno dali gotovo indicijo o nadaljnjem poteku te brezizgledne igre, ali bo njihov namen spet ta. da obdrže položaj na šahovnici še vnaprej za-meglen? Dokončnega odgovora na to vprašanje ne moremo najti niti v vesteh, ki so prišle iz precej »dobro obveščenih izvorov«. Značilnost konference in procedura. kje naj bi bila, o čemer so že v prvi fazi obstojale razlike v britanskem in ameriškem stališču — bo ostala verjetno še vnaprej osnovni »kamen spod-tike* med anglo - ameriškim in sovjetskim stališčem. Za Američane smatrajo tu kot gotovo, da bodo odstopili od »svojeglavega stališča« v njihovi zadnji noti. Kar zadeva stališče britanske vlade, je le-to še vedno predmet raznih kombinacij. V vladnih krogih poudarjajo, da ni »razlogov«, da bi se odgovor bistveno razlikoval od stališča. ki ga je Britanija že zavzela. Taka formulacija pravzaprav pomeni vzrok vseh ugibanj v zvezi z britanskim stališčem. Iz nje namreč ni moč razbrati m -futrišnfi £a?@rif Večina v ministrskem svetu se je izrekla za šehaha kot predsedniškega kandidata — Neuspel atentat na Chamouna Bejrut. 3fl. jul. (AFT—Reuter). Libanonski ministrski ve, «e »e danes odločil 73 generala Sehaba kot predsedniškega kandidata. Sedanji predsednik Libanona Chamoun se je tudi opredelil za generala. Izvedelo se je, da se je na našn.ji vladni seji sedem izmed enajstih ministrov opremijo za vrhovnega poveljnika uanonske armad'.-' generala O-haba krit predsedniškega : and id ata. Na današnji vladni oii sla bila davzoča predsednik parlamenta Oseiran in edsednik vlade Sami Solh. Okrog 20 poslancev vladne • 'čine se je danes sestalo v idsedstvu republike. Na se--tanku sta bila tudi navzoča - inanji minister Malik, ki se ie prav vrnil iz New Torka, in načelnik generalštaba general Sehab. To je bil prvi sestanek, posvečen notranjepolitičnim zadevam, ki se ga je udeleži! tud: general Sehab. Na sestanku so govorili o novem predsedniškem kandidatu. V dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da so se vsi poslanci ugodno izrazili glede izbire genarala Sehaba za norega predsednika. Ti poslanci tudi optimistično gledajo na VREME Stanje 30. julija: Za frontalnimi mofnjami. V.: so prešle Slovenijo. te je zgradilo nad zahodno in sre-crn; o Evropo podreti e visolce- ga zračnega pritiska Nad našimi '^a.povecl za četrtek: Spremen- livo oblačno in toplo vreme, zlasti v alpskem svetu možnost krajevnih neviht. Temperature pono či med 12 in IB. v Primorju okoli 21. neivi-šje d levne do 30 st >p nj z. i a bližnjo sejo skupščine, ki naj bi izvolila novega predsednika. V bližini Bejruta je včeraj eksplodirala bomba v nekem avtomobilu, ki je bil parkiran na cesti. Do eksplozije je pribo v trenutku, ko se je po cesti peljal avtomobil, v katerem je bil predsednik libanonske vlade Sami Solh. Toda eksplozija je uničila avtomobil, ki je peljal pred avtomobilom predsednika vlade. Pet oseb. ki se je peljalo v prvem avtomobilu je bilo ubitih. Nek motorist, ki ie spremljal premiera Solha, je bil ranjen, medtem ko se ie predsednikov šofer izognil nesreči tako. da je naglo zavozil na levo. Naknadno so sporočili, da so na avtomobil premiera Solha izstrelili več strelov. Solha so prepeljali v bolnišnico, ker je doživel živčni zlom in se opraskal. ko je avtomobil naglo zavozil na levo. Poročajo, da so bombo v avtomobilu vžgali električno. Skupina opazovalcev OZN v Libanonu šte.ie sedaj 147 oseb iz 15 držav. Po sporočilu za tisk, ki so ga objavili v Bejrutu. ie opazovalna skupina OZN vzpostavila svoje postaje ob libanonskih mejah. V sporočilu je rečeno, da bo opazovalna skupina sedaj lahko uspešno opravljala zaupano ji nalogo. Predsednik japonske vlade Nobosuke Kisi je danes izjavil v neki komisiji japonskega ali se to stališče nanaša na tisto, kar je rečeno v britanski prvi ali drugi noti, med katerima je — po prepričanju londonskih opazovalcev •—• precejšnja disonanca, ne glede na to, če bo sprejeta kot bistvenega ali taktičnega pomena. Tega rebusa niso rešili sinoči niti laburisti v parlamentu, ko so zahtevali od ministra Butler-ja, da nazorno in javno pove stališče vlade. Gaitskell je seznanil vlado s stališčem opozicije, češ da je po njenem mišljenju najbolj zaželena taka konferenca, ki bi bila najožje povezana z OZN in da opozicija podpira idejo tudi o privatnih sestankih, ki bi bili istočasno. Četudi je bilo Butlerjevo stališče vlade v prid formalnih in neformalnih konferenc v okviru Varnostnega sveta, se je le-ta izognil, da bi neposredno odgovoril na Gaitskellovo vprašanje. To pa je še bolj potrdilo tukajšnje prepričanje, nastalo po zadnji Macmillanovi noti, da kaže britanska vlada več pripravljenosti, da »podrobno vskladi« svoja stališča z ameriškimi v pogledu pomena in procedure konference. Na drugi strani navajajo taki sklepi nekatere opazovalce na misel, da se izgledi za uspeh konference še bolj komplicirajo. Joža Vrhovac Raztovori z indonezijsko gospodarsko delegacijo Beograd, -30. jul. (Tanjug). — Vodja, indonezijske gospodarske delegacije in minister za pomorstvo republike Indonezije Mohamed Nazir je obiskal včeraj pomočnika predsednika komiteja za zunanjo trgovino Nenada Popoviča, s katerim se je raz- govarjal o možnosti sodelovanja obeh držav v ladjedelništvu, šolanju kadrov in nabavljanju ladij. Razgovorom je prisostvoval tudi indonezijski veleposlanik v Beogradu Soedarsono. Člani indonezijske gospodarske delegacije so si popoldne ogledali Beograd. Pri Brežicah je avtomobilska cesta že zgrajena SortoasSja do gosta 030 NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Bonn, 30. jul. Središče periferije zahodne politike do Srednjega vzhoda .je bilo v zadnjih dneh brez dvoma v Bonnu. Včeraj je bival v zahodnonemškem glavnem mestu tudi francoski minister za zunanje zadeve Mourville, v palači Scham-burg so ga najbolj ljubeznivo poslušali. Po razgovorih sta nasmejani kancler in njegov gost izmenjala z.elo laskave komplimente o prijateljstvu in oh koncu je gost tudi v uradnem sporočilu kategorično poudaril enotnost stališč obeh vlad. parlamenta, da je oborožena intervencija ZDA in Velike Britanije v Libanonu in Jordaniji -nezaželena**. Japonska vlada — je izjavil premier Kisi — nasprotuje vsakršnemu neposrednemu ali posrednemu vmešavanju velesil v zaclevp drugih držav. Toliko uradno. Mourville še ni prešel meje, ko se je v bonnskih političnih krogih že vedelo, da so bile vse te manifestacije in obzirnosti do gosta bolj narekovane zaradi diplomatske kurtoazije kot zaradi podobnosti stališč. De Gaullov načrt, da bi bila konferenca o Srednjem vzhodu v Ženevi, ni naletel na nasprotovanje v Bonnu. Bonn se je v tem pogledu strinjal s Parizom. De Gaullov predlog, da bi bila v Ženevi tudi vrhun- SOmOVMIE Z IMD0NEZIJO BEOGRAD. 30. jul. (Tanjug) V Beogradu so se končali pogovori o sodelovanju v ladjedelništvu med gospodarskima Diplomatska kronika W ASHINGTON — Odpravnik poslov v Washingtonu Franc Primožič je včeraj obiskal podsekretarja Herterja in mu izročil pismo državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, namenjeno ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu. LONDON — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Vej-voda je obiskal danes zunanje m inist rstvo. RIM — Jugoslovanski veleposlanik dr. Darko Cerne.j je danes dopoldne obiskal podsekretarja v palači Chigi dr. Fol- chija. Razgovarjala sta se o perečih mednarodnih problemih in o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. RIO DE JANEIRO — Jugoslovanski veleposlanik v Braziliji Danilo Lekič je sinoči priredil večerjo v čast jugoslovanski delegaciji na konferenci interparlamentame unije. delegacijama Jugoslavije in Indonezije. Ob tej priložnosti ie voditelj indonezijske delegacije in minister za pomorstvo Mohamed Nezir izjavil sodelavcu Tanjuga, da je zelo zadovoljen z rezultati pogovorov in da bo sodelovanje med obema državama v ladjedelništvu koristno za obe strani. Minister Nazir je poudaril, da bo v okviru sodelovanja na tern področju kmalu odprta pomorska linija med jugoslovanskimi in indonezijskimi pristanišči. Sodelovanje med Jugoslavijo in Indonezijo naj bi tudi prispevalo k hitrejšemu uresničenju petletnega plana Indonezije v ladjedelništvu. S pomočjo Jugoslavije in nekaterih drugih evropskih držav bo morala Indonezija v prihodnjih petih letih zgraditi 240 tisoč bruto resistriskih ton bro-dovja. vštevši nekaj večjih prekooceanskih ladij. V tem razdobju bo zgradila tudi nekaj sodobno opremljenih ladjedelnic. Na koncu svoje izjave se je minister Nazir zahvalil za zelo prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v Jugoslaviji. Indonezijska gospodarska delegacija bo jutri popoldne odpotovala iz naše države. ska konferenca petih velikih, pa ni našel bonnskih simpatij. Tu namreč vztrajajo na stališču, da je problem Srednjega vzhoda možno reševati samo v okviru OZN, ne glede na to, ali bo za kraj konference izbrana Ženeva aii New York. Zahodnonemške bojazni, ki so se pojavile ob prvih urah, ko je nastopila možnost konference o Srednjem vzhodu, da bi se ozki krog »velikih« lahko »izrodil« v prej planirano, konferenco na najviš.ii ravni in reševal tudi druge probleme, so prišle do izraza tudi ob včerajšnjih razgovorih. Bonn še vedno smatra, da je možno reševati to vprašanje samo v Varnostnem svetu s širokim krogom zainteresiranih držav. Tako stališče je najboljša obramba pred eventualnim proučevanjem tudi evropskih vprašanj, prvenstveno kar zadeva združitev Nemčije brez udeležbe neposredno zainteresiranih držav. Nič pozitivnejše tudi ni bilo stališče bonnskega parlamenta do »mandata«, ki bi pooblaščal de Gaulla, da bi na eventualni konferenci zastopal evropske države. Ce tudi je imel sam Mourville toliko takta, da ni vztrajal na tej zamisli, ki bi morala dati de Gaullu krila v njegovih načrtih za vodilno vlogo v Evropi, so v Bonnu brez tega najbolj energično izključili to možnost. De Gaulle ima sicer osebno avtoriteto, ne pa vojaške sile. niti moralnega ugleda, posebno ko gre za države Srednjega vzhoda — pravijo v Bonnu. Tega ugleda ni imel niti pred Suezom, toda Suez in kasnejši dogodki v Al-žiru pa so ga sploh, temeljito pokapali. Na drugi strani je Bonn zagovarjal ustvaritev čimbolj znosnin odnosov zahodnih držav z arabskim svetom in bi se vsako strinjanje z de Gaullom lahko smatralo kot diskreditiranje v očeh držav Srednjega vzhoda. S takimi rezultati se je sinoči vračal Mourville v Pariz — brez pomembnih uspehov pri urejanju francosko-nem-ških odnosov. Prvi uradni stik od prihoda generala de Gaulla na oblast, je bil res nek lep komunike, toda kot se zdi, ga v doglednem času ne bo moč realizirati: za eventualni se- stanek kanclerja Adenauerja z de Gaullom ni bil določen konkreten datum. Sicer je Zahodna Nemčija v znamenju svoje politike do Srednjega vzhoda pripravljena, da skoraj prizna novo iraško vlado. Četudi po priznavanju s strani Grčije Zahodna Nemčija ne bo prva država, ki bo vzpostavila diplomatske stike, se tukaj računa, aa bi ta gesta lahko izzvala pozitiven vtis na Srednjem vzhodu. OBSODBA V KARLSRUHE Danes je ozračje nekoliko, vznemirila tudi obsodba, ki jo je izreklo sodišče v Karlsruhu o referendumu za ali proti atomski oborožitvi, ki so ga nameravale izvesti posamezne pokrajine s socialdemokratsko večino v vladi. Referendum o atomski oborožitvi )e bil proglašen kot protiustaven. Vlada smatra, da spadajo vojaška in zunanjepolitična vprašanja samo v pristojnost federacije in zato je sklep pokrajinske skupščine v Hamburgu, Bremenu in Essenu razveljavila. Tako reagiranje ni presenetilo niti samih socialdemokratov, ki se niso nadejali kaj boljšega. Glavni poskus so bile volitve v severno-rensko-west- falski pokrajini, kjer je potekala glavna volilna borba v znamenju protiatomske oborožitve. Ta parola ni prinesla opoziciji pričakovanih rezultatov in tako je danes in tudi sodno potrjena nevarna odločitev, zavrnjena v zahodnonemškem parlamentu, da se Bundeswehr atomsko oboroži, sodno pa onemogoča opoziciji, da Izvede borbo proti tej vladni odločitvi ob pomanjkanju drugih sredstev s posredno izjasnitvijo. Djordje Zeljmanovič Slovo etiopskega ministra zn trgovino Beograd, 30. jul. (Tanjug). — Etiopski minister za trgovino in industrijo ter predsednik planske komisije Abebe Retta, ki se je mudi! v naši državi kot gost državnega podsekretarja komiteja za zunanjo trgovino Vladimirja Velebita, je odpotoval včeraj iz Jugoslavije. Z njim so odpotovali tudi sekretar trgovinske zbornice Etiopije Idris Soliman, generalni sekretar ekonomske pomoči Blai Abbai in generalni sekretar ministrstva za trgovino in industrijo Etiopije Aseffa Habtu. Etiopski minister za trgovino in industrijo Abebe Retta je izjavil pred svojim odhodom, da je imel možnosti seznaniti se z razvojem Jugoslavije, pri čemer je poudaril, da je bil v naši državi zelo prisrčno sprejet. Upa, da bo imel ponovno priliko obiskati Jugoslavijo. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, ker je lahko obiskal predsednika Tita, kakor tudi prepričanje, da bo njegov obisk v Jugoslaviji še bolj pripomogel sodelovanju obeh držav. Etiopski. minister Abebe Retta je obiskal včeraj dopoldne tudi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Co-lakoviča. Zasedanje avstrijsko-jugoslovanske komisije Bled, 30. jul. Jutri dopoldne se bo na Bledu v hotelu »Toplice« začelo plenarno zasedanje avstrijsko - jugoslovanske mešane komisije. To jutrišnje zasedanje bo drugo nadaljevanje plenarnega zasedanja, ki je bilo že 17.—19. aprila v Beogradu. Člani avstrijske in jugoslovanske delegacije so že danes prispeli na Bled. Avstrijsko delegacijo vodi avstrijski pooblaščeni minister v zunanjem ministrstvu dr. Heiner-le. jugoslovansko delegacijo pa pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve ing. Viktor Repič. Zasedanju bosta prisostvovala tudi naš veleposlanik na Dunaju Jože Zemljak, ki je dopoldne prispel na Bled in avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Walter Wodak. Na jurajšnjem zasedanju bodo razpravljali o odprtih vprašanjih, ki zanimajo obe strani. X Mr. J SLOVENSKI POBOfiEFJlEC / St. m _ si. juuja um šmm ■■ - S.‘C V. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA V PULTU Cesta razočaranja Avtomobilska testa v juliju. — Finišerji pri Korenitvi puščajo za sabo dnevno 500 m asfalta Tsliko čošniškega papirja kolikor ga potrebujemo Na pobudo Izvršnega sveta LRS je DS tovarne celuloze in roto papirja »Djuro Salaj« sprejel sklep o povečanju proizvodnje časniškega papirja od 26.000 na 28.000 ton Obvezo, ki jo je sprejel DS tovarne celuloze im roto papirja »D juro Salaj« v Tudimu— Krškim, namreč da bodo po-vbče^. ipnjjzvclintio čaandSkegfi papirja od 26.000 na 28.000 ton, ml lahka. To bo bolj jasno, če vemo, da je bilo podjetje v prvih petih mesecih tega leta z roto psipirjem v zaostanku za 536 ton. V mesecu juniju je kolektiv izdelal 2.400 ton pa-p'i-ja din tako zivpšal polletno prajzvod jo tovarne na 13.700 ton papirja, kar pa še vedno ne dosega polovico letnega plana. Da bi kljub temu vendarle izpolnili sprejeto obvezo, so sprejeli več koristnih sklepov, izmed katerih navajamo samo nekatere. V podjetju bedo skrbeli, dla bo v prihodnje čimmanj zastojev, ki so se v preteklosti pojavljali zaradi napak elekr-tričnega omrežja v vodnem črpališču, nepravilne manipulacije pri razdelilni plošči v kalorični centrali im iz različnih drugih vzrokov. Vse te in podobne napake je kajpak mogoče odpraviti, kar bo vplivalo tako na povečanje proizvodnje časniškega papirja kakor tudi na dohodek delovnega kolektiva. Med nadaljnjimi ukrepi, ki naj bi zagotoviti; povečanje proizvodno e čaet/škega papik-ja, bodo tudi izboljšale delovne discipline, vslkladiitev norm, kontrola nadur in druigi. Tehnični kader si bo prizadeval čimbolj znižati grama.turo pa-pii|'fi, klsr tlo cmogoda večrjio prodizvondjo. j Ker torej sklep DS nd nepremišljen, ampak ima podlago na vise h ne Jtkoni/ščenlljh notranjih možnostlih, lahko verjamemo, da bo tovarna celuloze im robo papirja y' letošnjem letu zares pojavljali zaradi napak .eilek-. tako omogočita kritje vseh domačih potreb. —ne ? Pulj, 30., jul. Sinoči je Arena, še bolj napolnjena kot druge dni, prehodila De Santisovo '»Cesto dolgo leto dni«. Cesto, polno režijskega znanja, odlično filmsko grajeno, tlakovano s simboliko in vsakdanjostjo, vijugajočo ser med ovinki komercialne senzualnosti, ; ozna- Mednarodni študentski sestanek v Ljubljani . LJUBLJANA, 30. jul; (Ta- * njug). V Ljubljani se je danes začel IV. mednarodni študentovski sestanek, ki bo trajal šest dni. Danes so udeležencem sestanka priredili sprejem, jutri pa se bo začel seminar, na katerem se bodo študenti seznanili s perečimi političnimi in mladinskimi (. problemi. Jutri bo predaval svetnik kabineta predsednika republike Mirko Milutinovič o -Vlogi mladih držav v mednarodnem življenju". Naslednja tri predavanja bodo obravnavala »Socializem in življenjski standard«, »Ekonomski položaj študentov ljubljanske univerze« in »Vlogo študentovskega tiska«. Na tem sestanku so se sestali študenti petnajstih držav iz Evrope, Azije in Afrike. Njegov namen je seznaniti študente s perečimi političnimi, gospodarskimi in drugimi problemi, študenti si bodo ogledali nekatere znamenitosti Ljubljane in drugih krajev Slovenije, obiskali pa bodo tudi graditelje avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. čeno z miljnimi kamni solidnih igralskih kreacij domačih in tujih igralcev — cesto, ki dobro grajena vodi iz praznega v prazno. Vse, kar lahko v filmu res občudujemo — izredno - vešča kompozicija, dobra kamera, ki zna vselej funkcionalno napolniti široko platno, častna primerjava domačih igralcev s slavnimi zvezdami italijanskega filma itd. — ' visi v nevarni praznini. Kult, ki smo ga začeli gojiti do JpšTe' še pred premiero in ga bo del gledalcev gojil tudi še najprej, slom na majavih nogah apriorističnega občudovanja uvoženega blaga. Uvoženo pa je v tem filmu poleg režiserja in igralcev še marsikaj. , Uvožen je predvsem scenarij, čigar zgodba je v svoji simboliki morebiti res obče človeška, po svojem zapletu in značaju pa nikakor ne more biti naša. Ker se ta zgodba o boju za delo in vsakdanji kruh ni mog- la zgoditi pri' nas, drugje se pa ni smela, so 'jo postavili v imaginarno deželo med imaginarne ljudi, pripadnike nekega povsem nedoločenega družbenega razreda. Ni mi treba opozarjati, koliko idejne in umetniške moči izgubi na ta način zgodba, ki hoče biti socialna epopeja. O De Santisovem filmu, bomo še veliko pisali in polemizirali. Pa nobena polemika ne bo mogla dokazati, da je film čista, jasna in pogumna umetniška izpoved neke v bistvu lepe ideje, da je film posnet zaradi ideje in ne zaradi komercialnih ozirov, ki jih v fl-mu vseskozi razodevajo neprestani kompromisi zdaj v to, zdaj v ono stran — pač glede na zahteVe bodočih tržišč. Nihče ne bo opral z nekaterih kadrov madeža banalnosti in neokusnosti, nihče jim ne bo mogel prilepiti čiste etične etikete. De Santisove filmske biografije bodo Cesto omenjale 8 kratkimi besedami, domača filmska kronika pa s skoraj basenskim naukom: boljša je skromna poštenost, kot velikopotezno koketiranje z zaslužkom. V zadnjem trenutku je padla odločitev, da bo tudi Arena gledala risanko »Happy . end«. V izrazu nekoliko svojsko, a v ideji jasno risanko so gledali sprejeli z- razmeroma malo žvižganja. Film o reki Uni je ostal na nivoju albuma lepih razglednic, vsebinsko izredno zanimiv »Prekleti praznik« je proti koncu padel v formalisti-stični larpurlartizem, nedeljeno odobravanje pa je požela dinamična dokumentarna epopeja o Drvarju. Bliža se večer in debate o Cesti, ki so jih razvnete glave predle brez konca, so potihnile. Bliža se ura podelitve priznanj, ki jih bo letos za cel kup — skoraj več, kot je bilo programa. Spet nova posebnost festivala!' Stanka Godnič Pulj brez komedije Pulj, 29. julija. Veseli lepaki so vzbujali upanje na spremembo v resno uglašenem programu letošnjega festivala. Veselo je zapiskal v krogu vozeči ozkotirni vlak v odličnem uvodnem kadru Avalinega filma »Štiri kilometre na uro«. A Arena je ostala brez komedije, brez vesele sprostitve v smehu in satiri. trboveljska brigada sedmia udarna Glavni štab mladinskih delovnih brigad pri gradnji .avtomobilske ceste je s posebnim odlokom proglasil sedmič za udarne trinajst mladinskih delovnih brigad, med njimi tudi IT. trboveljsko brigado »Tone Okrogar-Nesl«. V tem mesecu je bilo šestič proglašenih za udarne 51 mladinskih delovnih brigad, med njimi, 'XX. ljubljanska »Leon Kosmač-Levč«, trboveljska »Franc Vresk«, mariborska »Marijan Bantam«, in III. novomeška bk gada »Dušan Jereb«. Peti; je bilo proglašenih z.a udarne 14 brigad, med njimi II. celjska brigada »Tonč- Vlšincs dotacij počitniškim domovom Beograd, 30. jul. (Tanjug). Po odredbi državnega sekretarja za finance FLRJ, ki jo objavlja najnovejša številka »Uradnega lista FLRJ«, lahko dajejo gospodarske organizacije počitniškim domovom dotacijo za pocenitev' penzijonskih uslug do 30% določene cene. Dotacij-a ne sme biti nad 250 din za penzijon. Odredba je v veljavi od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ« in se bo uporabljala za vse leto 1958. ka Čečeva« jm kranjsko-kopr-,ska brigada »Tone Tomšič«. Naslov udarne brigade je z odlokom glavnega štaba prejela tudi posebna grafična brigada »Slovenski poročevalec«. Uboj švedske državljanke REKA. 30. jul. (Tanjug). Sekretariat za notranje zadeve reškega okraja je danes objavil, da je 28. julija okoli 2. ure izvršil neznanec z uporabo strelnega orožja razbojniški napad -na Boirgit Wilhelmiino Ridin f. Videberg, švedsko državljanko iz Stokholma, staro 47 let. Dogodek se je pripetil nedaleč od nočnega bara »Kristal« ob merski obali v Opatiji. Z Birgit Ridin je biil v družbi Švedski državljan Hugo Gunar. Biirgiti Ridin so takoj nudili zdravniško pomoč, vendar pa je po operaciji podlegla ranam še istega dne okoli 16. ure. Preiskava je v teku. Pridelek bombaža SKOPLJE, 30. jul. (Tanjug). Kakor ocenjujejo, bo letošnji pridelek bombaža v Makedoniji nad 750 kg na ha, kar bo dalo skupaj nad 9 milijonov'kg bombaža. Po vsej Makedoniji pa je huda suša, ki bo slabo vplivala zlasti na pridelek tobaka, koruze in bombaža. Prizor iz filma »Cesta dolga leto dni«. Premalo rezervnih delov za traktorje Beograd, 30. jul. (Tanjug). — Plenum Skupnosti poslovnih zvez za mehanizacijo in kemi-zacijo FLRJ, ki se je danes sestal v Beogradu, je ugotovil, da zaradi pomanjkanja rezervnih delov ne morejo mnogih traktorjev in drugih kmetijskih strojev pravočasno popraviti, kar znatno zmanjšuje rentabilnost njihove uporabe. Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da se traktorji zaradi slabega oskrbovanja pogosto pokvarijo, pa tudi nekvalificiran remont zahteva več rezervnih delov. Pripomnili so, da kmetijstvo ne dobiva dovolj deviznih sredstev za nabavo rezervnih delov. Tudi dpma- ča industrija, ki uvaža posamezne dele za traktorje, zanemarja potrebe kmetijstva po rezervnih delih. Posebno so poudarili, da je organizacija oskrbovanja z rezervnimi deli zelo slaba. Plenum Skupnosti poslovnih zvez za mehanizacijo in kemi-zaeijo bo predlagal pristojnim državnim organom več ukrepov za zboljšanje oskrbovanja kmetijstva z rezervnimi deli za traktorje in druge stroje. Plenum predlaga, naj domača industrija v kooperaciji ali z ustanavljanjem posebnih obratov organizira proizvodnjo rezervnih delov za traktorje domače proizvodnje, kakor , tudi za tiste, ki jih uvažajo. Sprejet je bil tudi predlog, naj se uvede centralizirano oskrbovanje kmetijstva z rezervnimi deli za stroje. Zajamčene cene žila letino 1859 Beograd, 30. jul. (Tanjug). — »Uradni list FLRJ« objavlja odredbo državnega sekretarja za blagovni promet o zajamčenih cenah žita letine 1959. Po tej odredbi bodo plačevali kmetijskim posestvom, kmetijskim in kmečkim delovnim zadrugam pšenico po 36 din, rž pa po 33 din za kg. IZ MČRTH ZEK0M 0 UPRAVLJMJU STflNOVMJSKIH Hiš Vzdrževanje in popravila hiš V načrtu temeljnega zakona o upravljanju stanovanjskih hiš je govora tudi o tekočem vzdrževanju, popravilih in dograjevanju stanovanjskih hiš. Zakonski načrt med drugim pravi, da nosi stroške tekočega vzdrževanja stavbe in skupnih prostorov hišna skupnost, prav tako pa nosi hišna skupnost stroške tekočega vzdrževanja posameznih stanovanj, ki ne gredo v breme nosilca najemniške pravice. S posebnimi predpisi ali z republiškim zakonom pa je treba predpisati, kateri stroški tekočega vzdrževanja ne gredo v breme nosilca najemniške pravice, temveč gredo v breme sklada za vzdrževanje stavb. O popravilih stanovanjske hiše odloča hišni svet na temelju sklepov skupnosti stanovalcev. Ce je dal sredstva za vzdrževanje in popravila stavbe državni organ, ustanova ali gospodarska organizacija, tedaj je za uporabo teh sredstev treba dobiti tudi njihovo pritrdilo. Vse stroške prezidave ali dograjevanja nosi hišna skupnost. O teh delih odloča hišni svet, potem, ko je dobil mnenje skupnosti stanovalcev. Če je stavba v zasebni lastnini, tedaj je potrebno za izvedbo sklepa hišnega sveta o prezidavi ali dograditvi dobiti tudi •oglasje lastnika stavbe. Če last- . Ijenem mnenju lastnika stavbe, ali le deloma prenese na last-sklene z'banko pogodbo, da se nika stavbe. Lastniku take stav-za zagotovitev posojila za vzdr- be, ki v njej ne stanuje, se ževanje, popravila in prezidave daje na voljo prazno stanovanje te stavbe postavi hipoteka na v tej stavbi z odločbo stanovanj- Namesto nje smo gledali na velikem kinemaskopskem platnu film, ki se je kakor v sinusovih krivuljah domala enakomerno dvigal k uspehu in. padal k povprečju, film, ki bo gotovo deležen močno deljenih ocen. Režiser Velimir STOJANOVIČ je kot pred leti v »Slabem denarju« pogumno zaoral v temo, obetajočo komedijo s kritičnimi in satiričnimi zaostritvami, pa spet — kot takrat — obtičal sredi na pol zorane brazde. Njegov novi film odlično slika malomeščansko, skoraj vaško življenje izpred tridesetih let, ki ga korupcijsko in komedijsko razgiba predvolilni boj, uvaja in uglajeno razporeja vrsto odličnih igralskih likov, osveži osnovno zgodbo s številnimi detajli in obstranskimi epizodami in slika obsežno skalo razpoloženj od groteskno komedijskih do impresivno liričnih in simboličnih. Marsikaj je izposojenega, marsikaj predelanega in poznanega, marsikaj pa tudi novega. Vsemu temu pisanemu klobčiču pa manjka dramaturško močna sinteza, ki bi ustvarila umetniško prepričljivo, zaokroženo celoto iz..dobro analizirane in preštudirane komedijske oziroma tragikomedijs-ke snovi. Zato je film prav toliko povprečen in dolgovezen, kot je po drugi stra- Mednarodni mladinski seminar v Dubrovniku Dubrovnik, 30. jul. (Tanjug). V Dubrovniku bo od 1. do 10. avgusta mednarodni mladinski seminar s temo »Mladina in kultura danes«. Seminarja se bodo udeležili zastopniki mladinskih organizacij Italije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Izraela. Poljske, Švice, Francije, Bolgarije, Tunisa, Belgije, Jugoslavije in Mednarodne demokratične ležili tudi člani delovnih kolek-stopnikov Ljudske mladine Jugoslavije se bodo seminarja ude-federacije mladine. Poleg za-tivov naših največjih tovarn in podjetij. Prvi predavatelj na dubrovniškem seminarju bo predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Josip Vidmar. Predavala bosta tudi predsednik Kulturno-pro-svetne skupnosti Srbije Zdravko Vukovič in sekretar Kulturno-prosvetne skupnosti Jugoslavije Miloš Nikolič. V razpravi o mladini in sodobni kulturi bodo sodelovali tudi Oskar Davičo, Marko Čele-benovič, Ljubiša Jovanovič ter drugi kulturni in javni delavci. ni dober in zanimiv. Njegova moč je -ostala v osnovni zamisli, v nekaterih detajlih in v dobrih igralskih kreacijah (Milan Sr-doč, Žarko Mitrovič, Petar Vujovič, Joviše Vojnovič i. dr.). Razočarala nas je Snežana Mi-hajlovič. S svojo drugo filmsko vlogo je vzbudila sum, da bo ■ ostal njeni prikupni, sveži nastop v filmu »V soboto zvečer« le enkraten uspeh. V poplavi kratkih filmov na temo likovne umetnosti, ki jih je priklical na platno lanskoletni Hladnikov uspeh, je gledalce prijetno presenetil film o slikarju Petru Do-broviču (režija: A. Petrovič, V. Raspor, spremni tekst M. Krleža). V svojem filmsko domiselnem in likovno-umetniškem jasnem prizadevanju, komentirati opus markantnega kolorista,- je našel pot do gledalcev: Arena mu Je ploskala. Prav tako je gledalce navdušila spretno montirana reportaža Ota Deneše »Od monarhije do republike« (Zastava-film), uspela je tudi z živahno domišljijo in humorjem risana satirica »Veliki strah«. V stranski ulici festivalskega programa so »pastorke« — dokumentarne' filme danes odrinili na še nekoliko slabše mesto, od dopoldanske projekcije na popoldansko. Umakniti so se morali tujim, francoskim, indijskim in drugim dokumentarcem. Tako bodo izvrstno risanko »Nocturno« v družbi »Happy en-da« in' »Lažnega kanarčka« pokazali ob vroči peti popoldanski uri .. . Z omembo včerajšnje živahne tiskovne konference časopisa »Filmska kultura« in prihoda režiserja De Santisa, ki se bo udeležil nocojšnje premiere svoje »Ceste, dolge leto dni« (njen »rojstni list« oziroma »državljanstvo« že dolgo vznemirja festivalske debate), je današnji festivalski dnevnik končan. S. G. Svetovna mladinska skupščina Beograd, 30. jul. (Tanjug). V Ne\V Deliti je danes odpotoval član mednarodne komisije CK Ljudske mladine Jugoslavije Teodor Olič, ki bo kot opazovalec prisostvoval konferenci Svetovne mladinske skupščine — (World Assembly of Jouth). Konferenca bo v New Delhiju od 3. do 14. avgusta, zasedanje mladinske skupščine pa od 16. do 19. avgusta. Konferenca mladinske skupščine je vsako četrto leto. nik stavbe ne pristane na prezidavo ali dograditev, tedaj hišni svet lahko zahteva, da zadevo pregleda stanovanjski svet občinskega ljudskega odbora. Proti odločitvi o prezidavi in dograditvi pa se -lahko vloži pritožba svetu za stanovanjske zadeve okrajnega ljudskega odbora. Proti dokončni odločitvi tega sveta ni mogoče sprožiti upravnega spora. Hišni svet je dolžan sporočiti sklep o prezidavi ali dograditvi nosilcem najemniške pravice. Nosilec najemniške pravice, ki na skupnosti stanovalcev ni bil za prezidavo oziroma dograditev, lahko v petnajstih dneh, ko je bil obveščen o sklepu hišnega sveta, zahteva od stanovanjskega sveta občinskega ljudskega odbora, da odloči o prezidavi oziroma dograditvi. Proti Oklepu tega sveta pa je možna pritožba svetu za' stanovanjske zadeve OLO. Tudi v tem primeru proti dokončni odločitvi tega organa ni možen upravni spor. Za plačilo stroškov dograditve najame hišni svet v imenu hišne skupnosti investicijsko posojilo pri banki. Posojilo bo banka izplačevala neposredno tistemu, ki opravlja dela pri dograjevanju stavbe. Odplačila investicijskega posojila gredo Iz sredstev posebnega sklada, ki se formira za vplače\'anje posojila. Sredstva sklada pa se formirajo iz posebnega prispevka, ki ga plačajo nosilci najemniške pravice, ki uporabljajo dograjena stanovanja ali druge dograjene prostore. Višino prispevka določi z odločbo stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora. Zasebni lastnik ’ stanovanjske stavbe tudi lahko dogradi stavbo. Svojo pravico pa lahko prenese na drugo osebo. Imovinski odnosi, ki nastanejo z dograditvijo stavbe v zasebni lastnini, se regulirajo s posebnimi predpisi in pogodbo med lastnikom in osebo, ki izvaja dograditev. Del stavbe, ki jo je zgradila hišna skupnost pa postane družbena lastnina. Hišni svet lahko v imenu hišne skupnosti najame pri banki kredit za pokritje stroškov, tekočega vzdrževanja in popravil stavbe. Za najetje kredita pa je potrebno odobrenje stanovanjskega organa občine, ki lahko svoje pooblastilo za izdajanje odobritve prenese tudi na izvršni odbor Sveta stanovanjske skupnosti. Banka bo sredstva iz najetega kredita izplačevala neposredno izvajalcu del, zaradi katerih je bil kredit najet. Hišni svet stavbe v zasebni lastnini lahko v imenu hišne skupnosti, vendar po prej dob- stavbo in na zemljišče, na katerem je stavba. Lastnik stavbe v zasebni lasfnini pa ima pravico od hišnega sveta in banke zahtevati podatke o sklenjenem posojilu. Lastnik stavbe v zasebni lastnini ima pravico zahtevati izbris hipoteke na stav- skega organa občine, s katero se tudi odredijo pravice in obveze lastnika kot nosilca najemniške pravice, kot jih navaja ta zakon. Pravica razpolaganja s stanovanji v stavbi, ki se ne smatra za : jvo in ni na mestnem ali industrijskem področju, pripada bi oz. zemljišču za tisti znesek lastniku stavbe. Vendar pa ima posojila, ki je bil porabljen v okrajni ljudski odbor pravico druge namene, a ne za popra- odločiti, da se tudi na take stav- vila m vzdrževanje stavbe. be ali samo na določene katego- Načrt zakona o upravljanju s r^e *'e^1 na atke stavbe stanovanjskimi hišami govori _sam° določenem področju tudi o upravljanju zasebnih stanovanjskih hiš, ki niso pod družbenim upravljanjem. V načrtu zakona je rečeno, da zasebno stanovanjsko hišo, ki ni pod družbenim upravljanjem upravlja njen lastnik. Lahko pa lastnik stavbe s pogodbo poveri servisu, ki ga je ustanovila stanovanjska skupnost, da le-ta lahko zanj opravlja določene posle upravljanja stanovanjske stavbe. Pravica razpolaganja s stanovanji v novi- stavbi, ki je uporabljajo zadevne odredbe tega zakona. Pogodbo o uporabljanju stanovanja z nosilcem najemniške pravice sklepa lastnik stavbe. Zakonski načrt pravi, da stroške tekočega vzdrževanja in popravil stavbe nosi lastnik stavbe, razen1 stroškov, za katere zakon posebej pravi, da gredo v breme nosilca stano-anjske pravice. Glede tekočega vzdrževanja in popravil se mora lastnik SML I Jc stavbe držati predpisov _ v zasebni lastnini in ki ni pod ° tehničriem vzdrževanju in po- | družbenim upravljanjem, pripa- Pfav,f1 stanovanjskih hiš, ki g da lastniku stavbe. -16 Predpisal stanovanjski B _ svet občine. Ce lastnik stavbe M Pravica razpolaganja s stano- ne opravi potrebnih del za te- 1 vanji v stavbi, ki se ne smatra koče vzdrževanje ali popravila E za novo in je na področju mest- ki gredo v njegovo breme, lahko 1 ta dela opravi nosilec najemni- g ške pravice vendar pa ima le-ta §f tedaj pravico, da stroške za to 1 delo odračuna od najemnine. ŽIČNICA IN REDNE AVTOBUSNE ZVEZE Z LJUBLJANO OBRATUJEJO OD 3. AVGUSTA DALJE Delavnik Sobota Ljubljana odhod 7.00 7.00 15.00 2ičnica prihod 7.55 7.55 2iSnica odhod 17.30 17.30 Ljubljana prihod 18.25 18.25 15.55 20.00 20.55 Nedelja 5.00 7.30 10.00 5.55 8.25 10.55 18.00 19.00 21.00 18.55 19.55 21.55 nega - ali industrijskega naselja, pripada stanovanjskemu organu občine. Stanovanjski organ občine pa lahko te pravice v celoti Voznina žičnice v Jobe smeri 150 dinarjev Voznina Ljubljana—Žičnica 100 dinarjev. L Srt. 17« _ si. julija 1958 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 3 Fanfani potuje Italijanski ministrski predsednik in zunanji minister fanfani se te vsestransko vroče dni mudi v Washingtonu. V egov obisk je toliko pomembnejši, ker sovpadajo ita-:- atlantske skupnosti. Zato ni nikogar začudilo, če bili Italijani ob prvih ve-o izkrcanju, ameriških ■"arines* v Beirutu veprijet-r > presenečeni. V tem neugodnem položaju niso ostali asamljeni, kajti isti občutek je ' ;o moč opazili v Bonnu, ki 7 -i še danes ni popolnoma jasno, kako je mogoče v okviru določenega zavezništva 'i 'dvzeti tako pomembno ak-brez predhodnega posve-"uvja z vsemi zavezniki. Miri o občutka užaljenosti pa ima tudi. Zahodna N em.čija na Srednjem vzhodu lastne gospodarske račune, katerih uspešnost je odvisna predvsem od miru in ustaljenosti na tem področju. Ali so Američani pripravljeni poslušati italijansko mišljenje? To bo morda, pokazala bližnja prihodnost. Dejstvo je, da so podobne stvari, kot Italijani., povedali tudi mnogi vplivni Američani, in da je Fanfani na povratku iz Wa-shingtona povabljen tudi v London in v Bonn. italijanski premier je pred odhodom s Ciampina izrazil prepričanje, »da njegov obisk ne bo razočaral Italijanov*. To izjavo Pa je moč tolmačiti samo ' smislu »atlantska, toda reali-ftična politika*. -mš Kdo bo prvi priznal? Grčija kot prva članica NATO in Iran kot prva članica bagdadskega pakta, priznali iraško republiko — Francija in Britanija napovedujeta skorajšnje priznanje B a g d a d , .30. jul. (AFP—Reuter). Bagdadski radio je danes sporočil, da je iranska vlada priznala novo iraško republiko. Listino o priznanju so danes izročili iraškemu zunanjemu ministru Džamadu. Iran je prva država, članica bagdadskega pakta, ki je priznala novo iraško vlado. Tudi grška vlada je priznala novi iraški režim in tako postala prva članica NATO, ki je to storila. Zastppnik State; Departmenta ZDA je izjavil, da1, zdaj proučujejo možnost priznanja republikanske vlade v Iraku, da pa mu ni znano, kdaj se bodo ZDA za to odločile. Pripomnil je, da nihče ne namerava blokirati iraško premoženje v ZDA, ki je sicer malenkostno. Zastopnik ni hotel komentirati novice, po katerih je britanska vlada storila neke korake, da bi preprečila pošiljanje vojaškega materiala v Irak. Zastopnik ameriškega obrambnega ministrstva pa je izjavil, da so ZDA ustavile pošiljke vojaškega materiala Iraku takoj po "noglavljenju Fejsalovega režima. Pošiljke vojaškega materiala Iraku so se začele takoj po sueški krizi. Od lecembra 1954 je vojaška pomoč Iraku znašala kakih 30 milijonov dolarjev. Zastopniki ministrstva za trgovino : -.javljajo, da niso dobili še nobenih navodil za ustavitev izvoza v Irak. Danes v Londonu niso potrdili vesti, da bo Velika Britani-kmalu priznala iraško republiko. Obenem pa teh vesti niso zanikali. Med konferenco sveta bagdadskega pakta, ki sc je včeraj končala v Londonu, so pri Veliki Britaniji opazili nagnjenje do takšnega koraka, čeprav so se nekatere članice pakta temu upirale. Tukaj sodijo, da bri- Rtomski plebiscit Karlsruhe, 30. julija. (Reuter). Zahodnonemško sodišče ie danes razglasilo za neustavna plebiscita, ki sta napovedana v pokrajinah Bremen in Hamburg o tanska vlada proučuje možnost za ta korak, ker je več drugih držav že priznalo novo republiko. V Londonu so opazili izjavo f- 'oskega zunanjega ministr- stva, da bo izmed zahodnih držav Francija morda prva dala pobudo za obnovitev odnošajev z Irakom. V Londonu menijo, da ZDA in Velika Britanija ne bodo hotele zaostajata. Danes so v Karačiju uradno sporočili, da je pakistanska vlada priznala novo iraško vlado. Kakor poroča DPA, je Zahodna Nemčija danes priznala novo iraško vlado Zelja Brazilije Rio de Janeiro, 30. jul. (AFP). Brazilski zunanji minister de Lima je izjavil, da njegova država ne more ostati ravnodušna do dogodkov, v katere je zapleten Libanon. Ponovil je, da želi biti Brazilija zastopana na konferenci na najvišji ravni. Pripomnil je, da je Brazilija tesno povezana z Libanonom in da je v Braziliji zelo močna libanonska kolonija, katere člani igrajo pomembno vlogo v življenju države. Ko so ga vprašali, kakšno je stališče Brazilije do raznih predlogov za sklicanje konference o Srednjem vzhodu, je minister de Lima izjavil, da je stališče njegove vlade znano po brzojavki, ki jo je predsednik Kubitschek poslal predsedniku Eisenho\verju, v kateri je razločno povedano, da želi biti Brazilija zastopana na konferenci ne glede na to, ali je ta konferenca v Varnostnem svetu ali kje drugje. V svojem odgovoru je predsednik ZDA povedal, da obstaja soglasje med glediščem Ria in Washingtona, da oborožen spopad v katerem koli delu sveta zanima vse države. Doseženo je bilo tudi soglasje, da ne more biti odsoten kontinent, na katerem je 20 držav — je dejal de Lima. Na koncu je izjavil, da Alternativni naftovod sta bili o glediščih brazilske vlade obveščeni tudi vladi v Parizu in Londonu. Scharf povabljen v SZ DUNAJ, 30. jul. (AFP.) Predsednik avstrijske republike Adolf Scharf je prejel povabilo, naj bi uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Predsednik pre-zidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Kliment Vorošilov je poslal to povabilo predsedniku avstrijske republike med nedavnim obiskom kanclerja Raaba v Moskvi. Zapora guatemalske meje Guatemala City, 30. julija. (AFP) Sekretar predsednika republike Guatemale je izjavil, da misli vlada zapreti mejo med bivanjem Miltona Eisen-howerja, brata predsednika ZDA Dwighta Bi«enho-werja. I Množijo se glasovi, po katerih naj bi bila anglo-ameriška intervencija v Libanonu in Jordaniji začasna. Po nekaterih izjavah sodeč bi bile ameriške čete baje pred tem, da se umaknejo. Z druge strani pa je slišati, da nameravata Jordanija in Velika Britanija skleniti sporazum, po katerem bi britanski vojaki lahko ostali v Jordaniji pet let-. Jordanska vlada je to zanikala in v sporočilu poudarila, da so Britanci v Jordaniji samo začasno. Medtem pa je na amanskem letališču pristalo 12 amerišk ih prevoznih letal z opremo in strelivom za britanske vojake. To pa ne pomeni, da bi se Britancem v Jordaniji pridružili Američani, katerih navzočnost vzbuja v Libanonu večkrat množično radovednost prebivalcev, kot je razvidno iz slike, ki prikazuje ameriške vojake med odmorom. AH bo Pariz res presenetil ? (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) JERUZALEM. 30. jul. Ka-oborožitvi zahod- ^.or poroča AFP. se je Izrael začel pogajati s podjetji o graditvi naftovoda med pristaniščem Eilat ‘v Akabskem zalivu in Sredozemljem. To naj bi bila -alternativna pot k nafti«, v smeri Evrope, če bi bila prekinjena tradicionalna potVKapaciteta novega naftovoda bi se povečala na kakih 25 milijonov ton nafte letno. Trenutno pa ni na izraelski predlog, doslej bil poslan noben konkretni odgovor. nonemških oboroženih sv! z atomskim orožjem. Sodišče je tudi sporočilp. da zakonodaja, ki sta jo sprejeli socialistični večini v obeh mestih in po kateri naj bi bil plebiscit, ni v skladu z ustavo. Sodišče je tudi podprlo pritožbo zvezne vlade proti pokrajini Hessen, ki je dovolila krajevnim skupnostim, da -so organizirale plebiscit o atomski oborožitvi. Pariz, 30. jul. V mednarodni politiki napredujejo stvari po polževo, če sploh smemo reči, da napredujejo. Toda danes se pričenja vztrajno širiti po francoski prestolnici šepet o možnem francoskem koraku, ki bi v resnici pomenil »majhno revolucijo«. Morda ne gre za nič drugega, kot za alarmantno vest, ki nima realne osnove. Toda vest je tako zanimiva in bi utegnila imeti tako dalekosežne posledice, da kljub vsej potrebni previdnosti ni moč odoleti izkušnji in je vsaj začasno zamolčati. TELEGRAMI NEW YORR — Predsednik vlade Gane dr. Kvarna Nkrumah je izjavil, da »mora svet enkrat za vselej razumeti, da ne bo niti prebivalstvo Afrike niti prebivalstvo Azije dolgo trpelo imperializma, plemenskega razlikovanja in kolonializma«. HELSINKI — Predsednik finske republike Kekkonen je razrešil dolžnosti generalnega sekretarja ministrstva za obrambo polkovnika Karla Lehmusa zaradi »dejavnosti, ki ni združljiva 7. njegovimi dolžnostmi«. O tej razrešitvi niso objavili nobenih podrobnosti. BERN — V Bernu so sporočili, da je švicarska vlada razglasila za »persono non grat-o« češkoslovaškega diplomata Jarosla-\va Antosa in zahtevala, naj odide iz Švice v 24 urah. V sporočilu je rečeno, da se je tretji sekretar češkoslovaškega poslaništva Antos ukvarjal z vohunstvom proti Švici. BONN — Francoski zunanji minister Couve de Mourville se je pogovarjal v Bonnu z zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem. Pogovor se je v glavnem sukal okrog Srednjega vzhoda. NIKOZIJA — Sest članov turške manjšine je bilo ranjenih, ko so neznanci na cesti, zahodno od Nikozije, streljali na avtobus, v katerem so se vozili Turki. Avtobus je vozil nočno izmeno iz ameriškega rudnika bakra. MIAMI — Člani zvezne policije so aretirali 16 oseb, med katerimi so trije ameriški državljani. Aretirane osebe so v najetem letalu prevažale orožje za Dominikansko republiko. Te osebe bodo obtožili zaradi kršitve zakona o nevtralnosti. DJAKARTA — Indonezijska vlada proučuje možnosti za nacionalizacijo več nizozemskih podjetij in rudnikov z odškodnino. Baje gre za 12 nizozemskih firm. MOSKVA — V Moskvi se je začela peta konferenca mednarodnega odbora tretjega geofizikalnega leta. Konferenci v zgradbi moskovske univerze predseduje Sidney Chapman, predsednik mednarodnega odbora. Nekateri politični krogi ne izključujejo možnosti, da bi Francija v najbliž.ii bodočnosti priznala novo iraško vlado. — Irak je po sueški krizi prekinil odnose s Francijo, pokojni Nu-ri El Said je bil ob tej priložnosti celo na čelu tistih, ki so obsojali francoski napad in politiko Francije na Bližnjem vzhodu. Taka poteza bi — priznajmo — dokazala neverjetno dinamičnost De Gaullove zunanje politike, dinamičnost, ki bi se mu utegnila v tem položaju izplačati. Pozicije, ki bi si jih Francija s tem pridobila v primerjavi z ostalimi zahodnimi veleslilami, ne b; smeli podcenjevati. Čeprav mnogi opazovalci napovedujejo, da bosta to storili tudi Amerika in Velika Britanija, ni moč opaziti nobenih zunanjih znakov, k{ bi potrjevali to domnevo. Oprijemljivejši znaki za to pobudo - manjkajo tudi v Franciji. Edino če ne pripišemo take vloge vestem, zabeleženim v tisku in objavljenim po radiu — propagandnih orožij, ki ju Soustell sedaj krepko nadzoruje in drži na vajetih — kj nam že nekaj zadnjih dni »nevsiljivo« servirajo različne, Franciji naklonjene izjave novih iraških voditeljev. Spet ponavljamo, da gre zgolj za domnevo. Toda želja prehiteti zaveznike, k; naj bi svetoval7 enak korak ostalim članom Bagdadskega pakta, ne bj bila v protislovju z načeli de Gaullove diplomacije. Njegovi zadnji stiki z Rimom in Bonnom so ga utegnili prepričati o oportunosti take usmeritve. Ta odločitev bi razen te- ga koristila Picotu, ki je trenutno na posvetovanju v Parizu in bo od ponedeljka predsedoval Varnostnemu svetu. — Prav tako. bi ta odločitev koristila tudi Mourvillu, ki namerava v zvezi z dogodki na Bližnjem yzhodu prihodnji teden obiskati Tunis in Rabat, pri čemer ni izključen kratek obisk v Madridu. Francoski odgovor na pismo Hruščeva še ni pripravljen. Razumljivo, da se je de Gaulle počutil zelo počaščenega zaradi ruskega strinjanja, in da sedaj ne bi hotel z napačnim korakom zapraviti terena, ki ga je osvojil. Toda pritisk iz Washingtona in Londona ga bo morda le prisilil k temu, da se približa proceduri, kj jo predlaga Ei:senhower (priznanje Iraka bj bilo v tem primeru protiutež). Stalni svet Atlantskega pakta je bil danes obveščen o vsebin; Ikovega pisma, in po dobljenih podatkih ta vsebina ni naletela na večja nasprotovanja. V bistvu gre za ponavljanje starega predloga: seja Varnostnega sveta naj določi kraj, čas in udeležence tega sestanka. Vendar bi bilo zaradi potrebnih priprav srečanje izvedljivo šele med 10. in 15. avgustom. Pred novo ustavo Končno je izdelan prednačrt nove ustave. Člani konstitucij-skega komiteja in tisk so dobili včeraj drobno, 39 strani obsegajočo, v rdeče vezano knjižico. Do 15. avgusta bodo razprave končane. Ce je že treba prezreti vso to naglico, pa ni moč prezreti tega, da je načrt končan sredi poletja, to se pravi sredi vsesplošnih počitnic, in da bo Francozom, ko se bodo v začetku ali sredi septembra .vračali k svojim vsakodnevnim opravkom, preostalo' malo časa, da bj se posvetili temeljitemu proučevanju besedila. Njihov »da« ali -me« na referendumu, bo torej v večji meri posledica čustev, ki jih goje do de Gaulla. kakor pa želja ali ne, za bodočo obliko svoje države. Konsultativni ustavni odbor je danes pričel delo pod predsedstvom včeraj soglasno izvoljenega 'Paula Reynauda. Te včerajšnje volitve vsiljujejo dvom v način bodočega dela. Eden od članov je namreč po seji izjavil, da sam ne ve, ne kdaj ne kako je bil Rejnaud izvoljen, kajti če bi se zavedal, tedaj rezultat ne bj bil: izvoljen soglasno. Sicer vlada in državni svet nista prisiljena sprejeti sklepov odbora, morata pa jih vsaj upoštevati in v tem primeru bi bilo zaželeno, da pomenijo ti sklepi resničen, demokratičen odraz mišljenja vseh članov, ki v odboru zasedajo. Nova ustava se po vsebini bolj približuje tisti iz konca 18. stoletja, kot ustavi na kateri je temeljila Četrta republika. — Popolnoma razumljivo, kajti revolucionarna ustava je delegirala predsedniku republike daleč večja pooblastila kot vse kasnejše. Besedilo potrjuje vse vesti, k; so se širile že mnogo prej, predno je bil projekt izdelan, in ki so se nanašale na široka pooblastila predsednika republike ter zmanjšano vlogo parlamenta in vlade. Kot značilni zunanji znak zadostuje že to, da je delom, ki se nanašajo na ljudske predstavnike in njihove odnose z vlado, dodeljeno šele četrto in peto poglavje, dočim so v prejšnjih ustavah zavzemali drugo in tretje, takoj za poglavjem o suverenosti naroda. Težko bi se bilo takoj spuščati v podrobnejšo analizo celotne ustave. Ustavimo se zato pri stikihj ki naj bi vezali Francijo in druga področja. Tudi konsultativni odbor se je odločil, da prične z razpravo tega poglavja, kar mu narekuje preobrat, ki je nastal v Co-tonouju. Grožnja kongresa, da bodo Afričani bojkotirali referendum. če jim ne bo zajamčena takojšnja neodvisnost (torej ne zadostuje priznanje pravice na neodvisnost) in da nameravajo razen tega glasovati samo o vprašanjih, ki se nanašajo nanje, ker se jih prav nič ne tičejo notranja vprašanja prestolnice. T; izjavi dokazujeta. da nova ustava nevarno zaostaja za sedanjim razpoloženjem afriških ljudstev. De Gaulle jim nudi nominalno avtonomijo in svobodno upravljanje z lastno usodo, razen — toda lista teh »razen-« je nenavadno dolga, daljša kot se to navadno dogaja, kadar je govora o avtonomiji. Vprašanja, ki so izključena iz te avtonomije. se ne nanašajo samo naj vojsko, denar in zunanjo politiko, temveč tudi na pravosodje. viš.io izobrazbo in izkoriščanje strateških surovin. O reakciji Afričanov torej ne more biti več dvoma. Vida Hreščak Redukcija embarga LONDON, 30. jul. (Reuter). Britanski podsekretar za zunanje zadeve lord Gosford je danes napovedal bistveno zmanjšanje omejitev v trgovini med Zahodom in Vzhodom. Dejal je. da je konsultativna skupina, v kateri so zastopane Japonska in vse države NATO, razen Islanda, sklenMa na sestanku prejšnji mesec v Parizu. znatno skrčiti seznam blaga pod embargom. Seznam blaga, ki tudi v prihodnje ne bodo izvažali na Vzhod, bodo objavili 15. avgusta in bo veljaven od tega dne naprej. izem ali pesimizem Kairo, konec julija. V Geziri, v Kairu, nenavadnem kosu /.emlje, ki so ga Britanci nekoč zazidali s svojim posebnim smislom za »životarjenje«, se vodijo te dni hude razprave. Pod razbeljenim soncem, v pravljičnem dekorju sonca in sence na »britansko - zeleni« travi, v bazenih, kjer je barva vode podobna barvi zelenih orhidej, v senčnatih kotičkih, kjer v platnenih in pletenih naslonjačih igrajo bridge in pijejo cocacolo — povsod se ljudje delijo na optimiste in pesimiste. Seveda gre za sedanji položaj. Zakaj je treba omeniti prav' Geziro? Zato. ker prihajajo semkaj vsi tisti, ki nekaj pomenijo v politiki, v športu ali v družbi. Semkaj prihajajo diplomati. novinarji ter ugledne osebnosti odtod in odondod. V Geziri lahko človek sliši marsikaj zanimivega — če zna poslušati. Za tole gre: vprašanje je kratko in jasno: ali sedanji položaj nudi razloge za optimizem ali pesimizem? Vprašanje je samo ob sebi jasno, čeprav — kakor bomo videli — skriva v sebi izredne nevarnosti, globoke analize in nevidne pasti. Gospoda v Geziri — imate besedo! XXX Prva tema: Konferenca na najvišji ravni v Varnostnem svetu. Ni dvoma, da že načelna privolitev prizadetih pomeni mnogo in daje povoda za številne upe. Tukajšnji časopisi so zaradi tega optimistično sklepali, da so »naposled prešli z vojaškega ozemlja na diplomatsko«. To drži in daje upanja. Toda davi so prišle novice o nekakšnem omahovanju Zahoda, o novih predlogih, po katerih naj bi bila konferenca v Ženevi, v Parizu ali v Rimu, o tem, da »nihče nima pravice določati datuma in kraj konference, Varnostnega sveta«, o glasovih, da bodo povabili tudi Izrael. »The Egiptian Gazette«, — uradno vladno glasilo, je davi napadlo Zahod, ker zavlačuje pogovore in ker za to navaja kot opravičilo sestanek bagdadskega pakta v Londonu in atlantskega v Parizu. Časopis očita Zahodu, da ponovno načenja polemike, zdaj pa »ni čas za polemike«. Treba se je usesti za zeleno mizo in rešiti zadeve. Ni dvoma, da dogodki terjajo naglico. Tukaj so nenavadno dobro sprejeli hitri odgovor Hruščeva, poudarjajo pa, da bo predsednik Naser, če ga bodo novabili v New York, prav tako hitro odgovoril. On se je voljan pogovoriti in prispevati k svojim tolikokrat izraženim prizadevanjem po miru. Tudi v svojem nedavnem govoru v Kairu je Naser posebej poudaril svoj obisk v Jugoslaviji in deklaracijo, ki je bila tam podpisana kot temelj politike ZAR v tem trenutku. Zato ni naključje, da je hudo obsodil politiko sile, razdvajanje sveta na bloke in se zavzemal za mir ter nove napore v tem smislu. Tudi Naser je izrecno podprl konferenco na najvišji ravni. Toda Se bo Zahod povabil tudi Izrael, je dvomljivo, če bo sploh kateri arabski državnik navzoč na konferenci. Ta poteza Zahoda bi jo utegnila spodkopati. Sklep se glasi, da ni razloga za optimizem, da pa je položaj boljši kot je bil. Druga tema: splošni položaj. Optimisti trdijo, da bo vse skupaj gotovo v »nekaj mesecih«. Anglo-ameriške čete se bodo umaknile; Irak pa je priznalo doslej nad 20 držav. Režim se je tam okrepil in od zunaj ni nevarnosti za intervencijo, ker je Zahod v tem smislu dal slovesne izjave, Zahod bo kmalu priznal Irak itd. Pesimisti pa trdijo, da v zraku »nekaj visi«. Nnjihovi argumenti so: nadaljrije kopičenje britanskih in ameriških čet, položaj v Jemenu in v 18 razmajanih šeikatih na jugu_, zaskrbljenost Zahoda zaradi Kuwaita, izjave državnikov Izraela o potrebi krepitve vojaških sil in kapacitete Izraela itd. Oni so prepričani, da Zahod ne bo tako lahko opustil »osvojenega oporišča«, ker se je prepričal, da se na tem področju lahko obdrži samo z vojaško silo. Iraške lekcije ne bo verjetno nikoli pozabil: v zaspanih jutranjih urah, v trenutku usodne neprevidnosti, se je vse zrušilo in izginilo kot sen. Da je takšno sklepanje Zahoda, dokazuje tudi njegovo stališče do konference na najvišji ravni. Pesimisti se bojijo dogodkov, ki bi nudili Zahodu povod za nove intervencije. Bojijo se Koreje, ki bi v današnjem položaju najbrž ne mogla ostati samo Koreja. Še vedno so živi spomini na Teto 1956, ko Britanija in Francija »nista napadli Egipta, ampak samo pomagali Izraelu, ki je resnični napadalec«. Pesimisti se boje, da se ne bi to ponovilo danes na sirski meji. Jordanija je prekinila diplomatske odnošaje z ZAR. Libanon je izgnal veleposlanika ZAR. Prav tako je prekinil odnošaje z opazovalno skupino OZN. baje zato, ker ta ne »nadzoruje dveh tretjin sirske meje«. Vse to so dramatični koraki, ki polagoma trgajo živce pazljivemu opazovalcu. Ali je to priprava na novo agresijo, ali pa morda opravičilo stare. To se iz črne kave ne da razbrati_____ XXX , V Geziri je še tretja skupina ljudi. To so realisti, ki se ne spuščajo v domneve, ampak menijo, da je teetoa postopoma napredovati in nekaj ukreniti. Dejstvo je, da se razmere ne morejo urediti, dokler bodo tuji vojaki na Srednjem vzhodu. Torej je prvi korak to. Kako to doseči, s kakšnim mehanizmom in sredstvi,ni toliko važno. Vojaki morajo oditi. To je temelj za pomiritev. Vse drugo bo prišlo samo ob sebi. Ce bodo gledali na ugled in na to, kdo si je pridobil več propagandnih točk. mora nujno priti do polemike in obtožb. Realisti poudarjajo potrebo po delovanju sil miru prav v tej smeri: konkretno, praktično je treba reševati problem za problemom. Irak in ZAR sta v tem pr gledu dala izredno lep zgled Mirno, toda dostojanstveno, stu obsodila intervencioniste, jih opozorila na posledice njihovega dejanja ter na pravico arabskih narodov do samoodločbe — ne da bi kogar koli sramotila, in ne da bi se spuščala v kakršne koli izzivalne-poteze. XXX Gezira je danes kratkomalo prepravljena z razpravami. Kdo ima prav? Optimisti ali pesimisti? Realno bi bilo reči: realisti! Z. Božič 4 sfc. / SLOVENSKI POROČEVALEC / >»«-«• JTTllta ism RAZSTAVA SODOBNEGA GOSPODINJSTVA V OKVIRU »i Gospodinjski pripomočki ki jih je vredno ogledati Skoda, da ni v is namen paviljona na samem razstavišču — Kje je sokovnik domače proizvodnje? V okviru letošnje gospodarske razstave -Mariborski teden- je odprl svoje prostore tudi mariborski Zavod za pospeševanje gospodinjstva — ki ima sicer zaslužene počitnice — saj je v času od svoje ustanovitve avgusta 1956 opravil znatno gospodinjsko - pospeševalno. izobraževalno in propagandno delo na terenu mariborskega okraja in na svojem sedežu v Mariboru, kjer ima obratne prostoru. Vsi prostori so odprti obiskovalcem, zlasti pa obiskovalkam Mariborskega tedna. Škoda le, da ti prostori niso na samem razstavišču, marveč je potrebno prečkati več ulic. preden prideš do njega, kar je zlasti za zunanje obiskovalce že ovira, zaradi katere se marsikdo od- ki so jih gospodinj-' reče zanimivostim, pripravile spretne ske izvedenke. Vendar se pot do. Maistrove ulice, kjer je sedež Zavoda, izplača. Brez vstopnice si ogledaš vse obratne prostore, od učilnic, kjer je ponazorjen pouk gospodinjstva, ter razstavljeni praktični gospodinjski pripomočki, do lepo pripravljeni! pogrinjalkov v jedilnicah, sodobne kuhinje, kjer nameščenke Zavoda pripravljajo enolončnice, okusne namaze, primerne za šolske kuhinje, sadne sokove in še marsikaj, pa do lepo urejene mehanizirane pralnice, likalnice in ekonomično razporejene kleti za zimske shranke. Med razstavljenimi gospodinjskimi pripomočki vzbujajo rotenje dveh nest Ero&fčtmi v Frcmdfi in Francozi v Kranju kjer je ve-levičarsko so oboje-dopisovanje mestoma je Pričelo se je pred dvema letoma, ko je župan francoskega mesteca ob Sredozemlju La Ciotata (16.000 prebivalcev), g. Graille obiskal s skupino francoskih socialističnih županov naše kraje. Tedaj je vzklila misel o tesnejšem sodelovanju med Kranjem in francoskim mestom La Ciotat, čina prebivalstva usmerjena. Sledili stranski obiski in in povezava med dobivala vedno stvarnejšo podobo. Gre za dejansko sodelovanje med mestoma za izmenjavo izkušenj na tem in onem področju, za obiske raznih skupin meščanov obeh mest, za izmenjavo kolonij, za športno in kulturno sodelovanje in pa — ali pa predvsem — za mednarodno sodelovanje, ki ne] prispeva k tesnejšemu in enakopravnemu sodelovanju med narodi , k pobratenju vseh ljudstev, k dokončni zagotovitvi miru v svetu, k uresničenju davne želje vseh poštenih; »ne vrag. le sosed bo mejak.« 14. julija, na dan francoskega nacionalnega praznika, sta se po- mesti La Ciotat in Kranj bratili tudi formalno. Tega dne je vodja kranjske delegacije predsednik ObLO tov. Franc Puhar podpisal v La Ciotatu obenem z županom te občine posebni pergament o sodelovanju in povezavi. Kranjsko delegacijo so v Franciji navdušeno sprejeli. Lokalni tisk je posvetil dogodku izredno pozornost. Tudi sprejemi, pci-reditve, ognjemeti in drugo je pokazalo, da čutijo prebivalci La Ciotata velike simpatije do naše zemlje. Drugi del slovesnega pobratenja obeh mest pa bo 1. avgusta v Kranju, ko se bo fran- 1 coska delegacija udeležila proslav ob kranjskem občinskem prazniku in otvoritve VIII. gorenjskega sejma. Prepričani smo, da bo sodelovanje med mestoma dalo obojestranske koristi, saj nam. to mnenje potrjujejo že prvi stiki. Med kranjskimi meščani je vzbudi! izredno navdušenje odhod 40 kranjskih pionirjev v Francijo in prihod blizu toliko francoskih fantičev v Kranj. A. C. pozornost nekateri, ki so jih izdelali na svojo pobudo podjetni »nestrokovnjaki" v gospodinjstvu. Tako sušilnik za posodo »Onko«, proizvod mariborskega upokojenca. Zelo koristna zamisel, ki prihrani gospodinjam brisanje posode. Upajmo, da bo zares kmalu v prodaji in poceni! Lahka, praktična smetišnfea z podaljšanim ročajem in zaklopcem, ki preprečuje razprševanje smeti na prepihu, bo gospodinjam prihranila naporno pripogibanje in vdihavanje prahu. Izdelal jo je obrtnik iz Domžal. Potem je tu še domač pletilni stroj, praktična posoda vseh vrst, likalna deska z vsem po-, trebnim priborom, izdelek »Slovenija les«, najrazličnejši mešalci in strojčki vseh vrst, domači in uvoženi. Za pogrinjki, ki opozarjajo, kako je mogoče z malo cvetja in domiselnosti olepšati mizo in izboljšati tek bodisi članom domače družine, ali delavcem v obratnih menzah, pa je vsekakor najzanimivbjša za vsakega obiskovalca kuhinja. Prijazne »kuharice« ne le da ponudijo obiskovalcu vse, kar pripravijo, marveč tudi povedo, kako poceni in ekonomično je mogoče pripraviti razno hrano. Enolončnice, kuhane v loncu »Ekonom« so deležne vsega priznanja. Obiskovalke so zlasti navdušene nad tem, da je mogoče v teh »loncih tako skrajšati čas kuhanja. Kako primerni so za zaposlene žene — ko bi le bili nekoliko cenejši! Namazi, ki jih nudijo, so pripravljeni samo iz mleka in sira, ki ga prejemajo šolske kuhinje kot pomoč »CARE«. Vmešan paradižnik, peteršiljček in podobna zelenjava jih naravnost poplemeniti. K temu pripomore seveda mešalec domače proizvodnje. Vendar je mogoče pripraviti takšen namaz tudi brez mešalca in zato bi bilo prav, da bi prišli na to poizkušnjo vsi, ki pripravljajo malice v šolskih kuhinjah. Marsikje se otroci polivajo z mlekom in se naveličajo vedno enakih prigrizkov. Z malo volje pa je mogoče tudi z razpoložljivim materialom pripraviti okusne spremembe. Nemalo pozornosti vzbuja pripravljanje sadnih sokov. Iz lonca - sokovnika teče nenehno sadni sok. Obiskovalci ga hvalijo z navdušenjem. — Je to domač sokovnik — se ču.je često vprašanje. — Ne, ta je uvožen, toda Tovarna emajlirane že ima v prodaji enake — odgovarja uslužbenka Zavoda. — Kako to, da ne uporabljate domačega sokovnika?- — sem zaupno vprašala upravnico. Bila sem prepričana, da mora biti uvožen boljši. — Ker nam ga niso dali — mi je odgovorila, v moje veliko začudenje. Ali ima tovarna res tako malo smisla za učinkovito reklamo za svoje izdelke? Zdaj, ko je najprimernejši čas za vkuhavanje in pripravljanje sadnih sokov in ko se je tudi že v mariborskih trgovinah pojavil »Sokovnik«, je med gospodinjami razumljivo veliko zanimanje zanj. Če je še kakšen dvom • o uporabnosti »Sokovnika-«, kjer bi ga lahko najbolje preizkusili, če ne prav v prostorih Zavoda za pospe- • sevanje gospodinjstva? In sploh — neštetokrat so gospodinje že izrekle nujno potrebo, da bi se določil kraj, kjer bi mogli vsak gospodinjski stroj ali pripomoček tudi preizkusiti pred nakupom. Menim, da je Zavod za to najprimernejši. Kaže pa. da vsa naša podjetja ne čutijo potrebe, da bi skupno z Zavodom delala za pospeševanje gospodinjstva in hkrati za svojo korist. To je verjetno tudi eden glavnih vzrokov, da ni bilo dovolj sredstev, da bi se uredil na samem razstavišču primeren paviljon, kjer bi praktično prikazovali uporabnost vseh strojev, ki jih pri nas že izdelujemo. kar bi bila pravzaprav prvenstvena nalosa takih prireditev, kot je Mariborski teden in podobne razstave. (jp) ipisi 11 lliliill času trajanja »Mariborskega tedna« je tudi razstava gospodinjskih pripomočkov na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva Tretje tekmovanje izložbenlli aranžerjev Slovenije Dne 2. avgusta t. 1- bodo v Kranju že tretjič pomerili svoje znanje, im spretnost v aran-žiranjiu trgovinskih izložb aranžerji iz raznih krajev Slovenije. To bo ena izmed najpomembnejših an najlepišiilh prireditev. ki bodo v Kranjiu organizirane v okviru 8. Gorenjskega sejma. Tekmovanje - izložbenih aranžerjev Slovenije o-rg-ainiiziira Trgovinska zbornica Kranj z namenom, d® pokaže trgovskim kadrom kakor tudi širi javnosti, do kakšne višine se je povzpela kvaliteta našega izložbenega aranžerstva in kakšni so naj-novejši dosežki v tej, za detaj-listično trgovino, tako važni dejavnosti. O tem priča tudi geslo »Sodobna izložba« pod katerimi bo tekmovanje potekalo. Prirejanje republiških mov-anj aranžerjev ima v tek- Kra- nju že majhno tradicijo, saj je bilo prvo že leta 1S35, drugo pa leta 1953. Od tega leta naprej bo Zbornica prirejala ta tekmovanja vsakih pot let, ker je to razdobje, v katerem je šele mogoče prikazati dejanski napredek tako zahtevne stroke. V drugih republikah tekih tekmovanj ni in hi bilo moirda pravilno, da bi se na prihodnjem tekmovanju pomerili tudi izložbeni aranžerji iz drugih republik. Doslej se je prijavilo za tekmovanje 29 aranašerjeo, od teh kar 14 iz Ljubljane, 3 iz Mtribona, 4 j,z Celja, 2 iz Ptuja 1 iz Brežic in 5 iz Kranja. Prijavljanje pa še ni zaključe-- s skupaj 120 stanovanji. Cb njih pa je v grobem že dokončan 16-stano-vanjski blok. V neposredni bližini gradi za svoje delavce 6-stanovanjsko hišo jeseniško gradbeno podjetje »Sava«. Tudi železnica ni pozabila na svoje uslužbence, saj gradi na tem področju zanje kar 24 stanovanj. Nedaleč proč pa bo menda že letos vseljivo poslopje Zavoda za socialno zavarovanje. V njem bodo upravni prostori zavoda in 18 stanovanj. Okolica Plavža je torej pravo mravljišče stanovanjske gradnje. Med trgovskimi objekti pa moramo omeniti novo poslopje trgovinskega podjetja »Zarja«, ki je zraslo nasproti občinskemu poslopju. V njem bo razen poslovnih prostorov menda že letos tudj 5 stanovanj. Najpomembnejša pa je graditev nove tržnice nasproti železniški postaji. Najpomembnejša ni samo zato, ker je Jeseničanom tako potrebna, temveč tudi zato, ker bo po legi, ureditvi in videzu ena najboljših pri nas. Bo paviljonskega tipa (prve stene paviljonov že kažejo njeno prihodnjo podobo), stala pa bo blizu 40 milijonov dinarjev. Z odstranitvijo sedanjih neokusnih stojnic in barake, ki jo zdaj uporabljajo železničarji za bivalnijo, bo tudi trg pred novim železniškim poslopjem dobil lepšo podobo. Kaže, da bodo barako že kmalu podrli, saj je nova železničarska bivalnica že skoraj dograjena. Da bi odpravili težave zaradi pomanjkanja šolskih prostorov, so Jeseničani pričeli graditi tudi novo šolsko po- slopje, v katerem bosta menda dve osemletki. Gradbišče, kjer je že precej zraslo betonsko ogrodje nove šole, je na Ukovi, na sončni rebri tik pod karavanškimi gozdovi. Ob šolskem poslopju gradijo tudi dvoje stanovanj za učitelje. Ko govorimo o šolah, pa moramo še omeniti, da bodo te dni odprli novo poslopje osemletke v Žirovnici, ki čedalje bolj postaja jeseniško predmestje. Med ostalimi objekti pa naj pmenimo novi nadvoz čez železniško progo pri Fizkultur-nem domu. Novi nadvoz, ki je za razliko od prejšnjega raven in precej širši, bo že te dni iograjen. Pod Mežakto, v nekdanjem u.ietniškem taborišču, pa pripravljajo vse potrebno za odstranitev trhlih barak in postopno graditev novih stanovanjskih poslopij z več kot 50 stanovanji. Pri graditvi bodo menda zaradi pomanjkanja delovne sile v gradbeništvu so- delovali tudi prebivalci teh barak. Nazadnje naj omenimo še, da si gradijo jeseniški upokojenci na »Mirci« novo manjše poslopje za družabno življenje. Graditev sta z milijon dinarji podprli občina in žele-zrana. Pri prostovoljnem delu pa sodelujejo razen upokojencev tudi mladinci, gasilci in pripadniki predvojaške vzgoje Vsekakor je to pohvalno sodelovanje. O gradbeni dejavnosti na Jesenicah bi še lahko govorili saj nismo omenili niti naraščanja novih »četvorčkov« na Javorniku in Koroški Beli niti številnih gradbišč privatnih hi šic. Še več pa bi lahko pisal o tem, kaj bodo gradili v prihodnje, o čemer Jeseničani že sedaj mnogo govore. Največ govore seveda o rekonstrukciji cestnega omrežja in elektrifikaciji proge Jesenice—Ljub liana A < Plavalni ssl Kratke iz Maribora Kitaristi in pevci iz Faragva- ja, k: prvič gostujejo v naši dr-žavi, bodo nastopili v Mariboru ■ perek 1. avgusta, in sicer na centralnem igrišču v Ljudskem - rtu. Nastopi:ia bo skupina, znane pod imenom »Augustin Bar--'•"•s y sms companeros«. Pri nas ; o poznamo zaenkrat samo z no mariborsko prireditev že nad 402X10 ljudi. Največja privlačnost pa n.so iepo urejene razstave, marveč zabavni park s helikopterji razglednim kolesom in cirkusom. Večina zunanjih obiskovalcev se bo po ogledu razstave potegne z žičnico na Pohorje, da preizkusijo iudii to novost. Resen opomin! Avtobus rnari- - gramofonskih plošč. Za nastop --ga južnoameriškega ansambla, bonskega avtobusnega podjetja, 7 uc.va velik sloves-, je veliko k; vozi na progi kolodvor—vzpe- z animanje. Dober obisk na Mariborskem fcrlr.u. Lepo vreme, popust na železnici in radovednost privafo-i ■ ;o na Mariborski; teden vsak dan številne obiskovalce. Do “dr: obiskalo to tradicional- Stovenske Kcnjioe Tc :?den se je v konjiški ob-čin začelo flucrografiranje j..: istva. Posebna skupina je zstela delati v Konjicah, nato pa bo obšla še vse večje, z avtomobilom dostopne kraje v občini. Skupina bo obiskala tudi večja podjetja, tako da bedo zaposleni čim manj časa izostali z dela. » X Setev se bliža v konjiški občin: koncu, razen v pohorskih legah. Precej dela je letos opravil kombajn, ki ga je nabavna kmetijska proizvajalna poslovna zveza. Ugodno vreme 'e omogočilo, da so žita sprani suha. V kratkem bodo začeli mlatiti, saj so mlatilnice ie pripravljene. x Mladi zadružniki pri kmetijski zadrugi v Slov. Konjicah so pregleda!: svoje dosedanje dsio in ugotovili, da postaja nihova organizacija vse bolj pomembna pri razvijanju in utrjevanju naprednega kmetijstva. x Usnjarski kombinat »Konus« : Slov. Konjicah bo kmalu začel graditi dvanajst-stanovanj-ski blok. Računajo, da bodo stavbo do zime dogradili v surovem stanju, do-končno pa naj bi bila urejena v prvi polovici prihodnjega leta. Podjetje ima za letos že odobren kredit iz občinskega stanovanjskega skla" da. L. V. Stiles V žalski občini se je začela obširna akcija za obnovo ljud-sko-p rosvetnih knjižnic, ki jih nameravajo obogatiti s sodobnimi deli. Akcijo izvaja Svet za prosveto pri žalski občini, ki bo dobil iz proračunskih sredstev za nabavo novih knjig 480.000 din. -vzpe njaca, se je na Pohorski cesti proti vzpenjači srečal s traktorjem. Zaradi ozke ceste je p-rii križanju zaneslo avtobus v obcestni jarek, kjer je obtičal. Spretnosti šoferja je pripisati, c!a se avtobus ni prevrnil, kar bi lahko 'imelo z-a posledico hudo nesrečo. To je resen o-pomin, da je treba to vse bolj obremenjeno cesto čimprej urediti, utrdfti in primerno razširiti, da ne bo kake večje nesreče, Zlasti; ob sobotah in nedeljah je na tej cesti vellik promet in so avtobusi preobremenjeni. Saj se je na primer preteklo nedeljo natlačilo v avtobus, k: ima prostora Za 60 ljudi, nič več kot 132 potnikovi Koristna in potrebna novost. Ob nesrečah in raznih kaznivih dejanjih je izredno važno, da je o tem po najkrajša pob; obveščeno Tajništvo za notr. zadeve. ■mmm Nov Andrejev doni. ki nosi ime po prvoborcu Andreju Stegnerju in ki ga je zgradilo planinsko društvo iz Šoštanja na Slemenu med Uršljo goro in Smrekovcem je gotovo ena najbolj obiskanih planiških postojank v Karavankah. Dom ima poleg solidne postrežbe iu lepega razgleda tudi to prednost, da leži ob kar dobri prometni zvezi, ob tudi z avtomobili prevozni cesti Črna—Šoštanj Prvenstvena tekmovanja v plavanju in vvaterpolu v jugoslovanskem vrhu se bližajo prvemu zaključku. V nadaljevanju prvega dela pr.venstvenega turnirja za državno prvenstvo v waterpolu je v Zagrebu ekipa domače Mladosti premagala drubrovniški Jug 6:1 C 3:0). Ta visoka zmaga Zagrebčanov je nekoliko presenetljiva, vendar so Dubrovčani v tem srečanju res imeli zelo podrejeno vlogo. Na Reki ,ie domače Primorje zapravilo zadnje upanje, da bi prvaku države v tei igri odneslo vsaj eno točko. Ko je Jadran vodil 3:2, je imelo Primorje enega igralca več, česar pa ni znalo izkoristiti, marveč je celo Jadran povečal razliko na 4:2. Pako je reška ekipa odigrala zadnjo tekmo in je v vseh srečanjih rešila eno samo točko, in sicer v dvoboju z zagrebško Mladostjo. V Splitu ,ie domači Mornar v lastnem bazenu izgubil dvoboj z Jadranom iz Hercegno-vega 2:4 (0:2), tako da ima slednji odprto pot do dokončne osvo-litve letošnjega naslova državnega prvaka, v plavalnih srečanjih za pokal Jugoslavije sta se v Zagrebu ekipi Mladosti in Juga iz Dubrovnika razšli z neodločenirh izidom »5:55. Zelo dobro je med gosti olavala državna prvakinja Cajer- ieva, ki je zasedla kar tri prva mesta, Odličen čas. in sicer boljši od državnega mladinskega rekorda, je postavil mladinec To-mičič s 1:15,8 na 10 m prsno. Pri- morje z Reke ie v lastnem bazenu s 60:50 premagalo ekipo Jadrana iz Splita. Med doseženimi izidi je posebno dober čas Dorči-ča na 100 m hrbtno (1:07,5), pa tudi oba sprinterja na 100 prosto Mušnjak (Primorje) in Pirc (Jadran) sta plavala izvrstno — 59.8. Mladi član Primorja Dobrina je na 100 m z metuljčkom premagal nevarnega tekmeca Kambija iz Splita s časom 1:11. Plavalni dvoboj med Mornarjem in Jadranom iz Hercegnovega se ie končal z zmago Mornarja 67:43. Enega najboljših izidov je postavil Ko.sač (Jadran) na 100 m hrbtno z 1:13,4, kar je 'nov črnogorski rekord, mladinka Bajko-vičeva pa je na 100 m z 1:19.0 plavala v novem jugoslovanskem času. KEGLJAČI SE ZBIRAJO ZA EVROPSKO PRVENSTVO V Milnchesi pojde Grem in .. *! Zagreb, 30. jul. Po dvodnevnih borbah se je danes končal prvi del izbirnega tekmovanja za sestavo moške kegljaške reprezentance Jugoslavije, ki bo od 3. do 8. avgusta v Miinchenu nastopila v tekmovanju za pokal Evrope. Najboljši kegljači Jugoslavije (13) so v tem prvem delu z 2x200 lučaji mešano pokazali premalo ustaljeno formo Najbolj se je izkazal prvak Jugoslavije Smolja novic, ki je s 1822 podrtimi keglji zasedel prvo mesto, drugi za njim pa je bil elan Rakeka Grom, ki je s 1779 ke.glji prišel na drugo najboljše mesto. Oba kegljača imata tako vozovnico za pot v Nemčijo malone že v žepu. O ostalih pa bo imel zadnjo besedo drugi del enakega tekmovanja, ki bo v petek in soboto v Ljubljani — za še preostalih pet članov reprezentance. Slovenski kegljači so Jutri mednarodna kolesarska dirka Roga v prvem delu kegljali koma: zadovoljivo. posebno slabo pa sta se plasirala Martelanc in Likovnik:, sa) sta se morala zadovoljiti z 11. oziroma 12 mestom. Razen ti ga pa Kranjčan Starc zaradi nenadne visoike mrzlice ni mogel nastopati.-No^vse izide je precej neugodno vplivala huda vročina teh tal. Vrstni red po prvem delu je bil takle: Smoljar.ovič (Grm) 1822 (928 in 893). Grom (Rakek) 1779 (8S9 in 890). Dobrilovič (Trnje) 1720. Hladnik (Grm) 1711. Pogelšek (Grm) 1708. Buneta (Part. Bgd) 1705, Lukas (Split) 1674. s. Steržaj (Ljutomer) 10(57 (839 in 828) . . U. Martelanc 1608 (775 in 833), :2. Likov- nik (Lj) 1591 (794 in 797) itd REPUBLIŠKI POLFINALE V ŠAHU V Mariboru: Guzelj ra dr. Šmigevc V Mariboru: Guzelj in dr. Snugo Z mariborskim polfinalnim šahovskim turnirjem za prvenstvo Jutri ob 13. uri bo na Cankarjevi cgsti start za tradicionalno (IV.) mednarodno kolesarsko dirko "Roga«. Za to zadnjo preizkušnjo pred dirko -Po Jugoslaviji- ie precejšnje zanimanje. Iz tujine bodo namreč na startu Belgijci, ki so prispel) sinoči, ter Avstrijci in Nizozemci, ki jih prireditelji pričakujejo danes. — Iz jugoslovanskega kolesarskega ta- JOHNSON — NOVI SVETOVNI REKORDER V DESETEROBOJU Ameriški atlet Ilafer Johnson je na meddržavnem atletskem dvoboju med ZDA in SZ v Moskvi postavil nov svetovni rekord v de-seferoboju. ko je zbral 8342 točki. Tudi prejšnji uradni svetovni rekord te v^ste je bil v lasti Johnsona s 79S5 tn-rkemi. v tei dobi je sicer to znamko Izboljšal Rus Kuznecov na 8014 točk, vendar fa rezultat doslej še ni bil uradno priznan za rekord. Zanimivo je. da je Johnson prekosil svetovni rekord že po opravljenih devetih disciplinah, medtem ko je v zadnji disciplini deseteroboja, to je v teku na 1500 m prispel na cilj šele četrti in zadnji. Spet smrtne nesreče Te dni se je pripetila huda pro- Njego-va telefonska številka 02 je metna nesreča na cesti med Sp že splošno znana Da bi tako IdrU° ln Gorenjo Tribušo. Po ~ x ,• . "... tei cesti je vozil Franc Peternel sporočanje Čimoolj poenostavili unimog s prikolico, naloženo z je TNz ODremiio pet javnih te- gramozom za. graditev mostu v lefonsfcih go-vorilmc s posebnimi Gorenji Kanomlji. Na vozilu je r . , , = imei tudi neka.) sopotnikov. V napravami. Kdor bo hotel preko strmem klancu ie kar naenkrat javne govorilnice prijaviti ne- začela prikolica drseti' navzdol srečo ali knzn'.vo dejanje, ne bo več potreboval dveh petdina.r-skih kovancev, marveč bo le pritisnij na gumb na plošči, ki je pr:črjena na telefonski aparat. V trenutku bo dobil zvezo z dežurnim v Tajništvu za notranje zadeve. Zloraba se bo seveda kaznovala. KO prikolica drseti in pri tem potegnila s seboj še unimog Sopotnikom je pravočasno uspelo poskakati z vozila, voznik p=. je ostal v kabini. Vozilo se je ustavilo šele v narasli Kanomliiei prevrnjeno. voznik pa je bil povsem zasut, tako da ga ie voda. ki .ie vdrla v kabino unimoga zadušila Sopotniki so mu sicer priskočili na pomoč vendar je bilo že prepozno. Na njegovi zadnji poti so e« ISIBUei »RIBE« IZ SOLE ¥ EGIPTU Pred dnevi so odpluli iz Izole z dvema ladjama — z »Golobico« in »Ovčico« ribiči podjetia »Riba« v Egipt. Ministrstvo za kmetijstvo Združene arabske republike je namreč zaprosilo našo državo za pomoč pri raziskovanju egiptovskih voda. Tako sta odpluli ti dve ladji v Egipt, ker je podjetje »Riba« iz Izole eno izmed najboljših in najbolje opremljenih ribiških podjetij v Jugoslaviji. Ladji, ki sta odpluli v Egipt, sta opremljeni z najmodernejšimi ribolovnimi napravami, z močnim; neon- skimi mrežami in ultrazvočnimi iskalci rib. Namen te ekspedicije je — če smem raziskovanje naših ribičev v egiptovskih vodah tako imenovati — proučiti, če so tam ugodni pogoji in kako kaže za razširitev ribolova v egiptovskih vodah. Naši ribiči bodo dolgoletne izkušnje posredovali egiptovskim ribičem v enem letu, tako dolgo se bodo namreč mudili v egiptovskih vodah. Naloga, ki so jo zaupali »Ribi«, pomeni spet novo priznanje temu podjetju. kč:. , '.- mmmm * -j L. r č*-; - MM-: : spremljali številni stanovski tovariši in drugi. Ob odprtem grobu pa sta se od pokojnika poslovila direktor Poslovne zveze Frane Štucin in direktor zadružnega prevoznega podiet.ia Franc Breče —ar Preteklo soboto je. kakor običajno, odšlo več voznikov iz Dolenjskih Toplic in okoliških krajev v roške gozdove, da bi natovorili smrekove hlode in jih odpeljali na železniško postajo Med njimi ie bil tudi Stane Strniša iz Dol Toplic. Ko so s skupnimi močmi naložili hlode. so odpeljali v dolino. Pri vozu Staneta Strniše, ki ie vozil drugi, pa zavora ni bila prav dobra in trdna, zato je sam z nogo pritiskal nanjo. Medtem pa je konj priskočil in krenil nekoliko vstran. tako da je voz potisnil voznika ob drevo. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, toda poškodbč so bile tako hude, da je že na poti v bolnišnieo umrl. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bil je dober in varčen gospodar ter priljubljen med sosedi. D. G. * Po Ptojski cesti v Mariboru se je peljal s kolesom pravilno po desni strani Slavko Marguč. V bližini tržnice je opazil na drugi strani ceste prijatelja in zapeljal proti njemu, ne da bi pogledal, če je vožnja čez cesto varna. Na nesrečo je prav takrat pripeljal po cesti osebni avtomobil in tako je prišlo do trčenja, vendar je utrpel kolesar k sreči le lažje poškodbe. * Po cesti iz Celja proti Laškemu je vozil osebni avtomobil voznik-amater Ignac Gobec. Vozil je zelo hitro in v Debrem spregledal prometni znak, ki omejuje hitrost motornim vozi- lom. Ko je le uvidel, da vozi prehitro, je v ovinku pritisnil na zavoro Ker mu je ročica za plin zastala, pa ga je pričelo zanašati po cesti. Porušil je več smernih kamnov, nato pa pbtičal v obcestnem iarku. Poškodb k sreči ni utrpel, na vozilu pa le za okrog 150.000 din škode. SMRT ZARADI NEPREVIDNO STI. V Dražen vrhu napeljujejo elektriko in postavljajo zunanji vod. Pri tem je pomagal med drugimi Vinko Sever iz Žic. Brez vednosti monterja, ki vodi dela je splezal na drog, da bi zvrta! luknje za izolatorje. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da je z glavo zadel ob žico, ki je bila pod napetostjo. Električni tok gs ie na mestu ubil. * UMOR V STE AŽUNSKE.tl GOZDU. Pretekli ponedeljek so našli v Stražunskem gozdu pri Mariboru umorjenega žeiezostru-garja TAM Draga Samardžija Za storilcem ni biio nobenega sledu. Organi TNZ so bili pred navidezno nerešljivo uganko Nihče ni vedel povedati drugega kot to, da so pokojnega zadniič videli v nedeljo zvečer. Organi TNZ pa so umor v najkrajšem času pojasnili in ugotovili, da ie morilec 25-letni Stefan Dokl i Maribora. Le-ta je v nedeljo po pival in na poti domov skozi Stražunski gozd nadlegoval neko dekle, ki je klicalo na pomoč Klice je slišal pokojni Samardžija, ki je takoj prihitel in reši! dekle nasilneža. Ko je pospremil dekle in se vračal proti domu ga je Dokl napadel in z nožem zaklal. Kprva je svoje krvavo dejanje tajil, pod težo dokazov pa ie naposled priznal. Pokojni Samardžija je bil pri svojih sodelavcih zelo priljubljen. Grdo dejanje obsoja vsa javnost in zahteva strogo kazen za zločinca RO bora bo na startu vsa jugoslovanska elit-a z državno reprezentanco pa čelu. Prireditelji pričakujejo tekmovalce na cilju po 17. uri. Prva nagrada na tej priljubljeni dirki moštev in posameznikov je športno kolo tovarne Rog. To nagrado bodo podelili; samo v primeru, če bo kdo izmed tekmovalcev prekolesaril pot do Ilirske Bistrice in nazaj s povprečno hitrostjo 38 km na uro ali več. Razen številnih drugih nagrad bodo še -leteči cilji" v Postojni, v Pivki in Logatcu. Bo <20 kolesarjev na startu Danes pričakujejo v Ljubljani prihod prvih udeležencev letošnje XIV. kolesarske dirke po Jugoslaviji. Po vsej priliki bodo prvi v našem glavnem mestu izbrani kolesarji. Nizozemske. verjetno pa bodo prispeli tudi še Belgijci. Obe ekipi bosta šli jutri na dirko Ro-ga od Ljubljane do litrske Bistrice, ki bo nekakšna zadnja preizkušnja za veliko osem-etapno med narodno dirko po t’.-asi nekdanje dirke po Hrvats-ki in Sloveniji. Čeprav prijave za udeležbo na letošnjem jugoslovanskem Touru še niso zaključene, računajo poznavalci, da bo šlo na pot okrog' 90 kolesarjev. LRS je list-a udeležencev letošnjega šampionata Slovenije zaključe™ na. Zadnja štiri' mesta s.o zasedli Guzelj, dr. Smigovc, Njegovan in prof. Hočevar, vsi člani Z5K Maribor. Četrto mesto je bilo oddano šele v nadaljevanju odločilne partije med prof. Hočevarjem in Plavčakom (01ympia). v kateri je prvi potreboval samo remi. drugi pa zmago ki bi mu hkrati prinesla tudi kandidatski naslov. Chaissa je bila na strani prof. Hočevarja. Rezultati zadnjega kola Njegovan - Guzelj in prof. Hočevar — Plavčak remi. Štefe — dr. Smigovc 0:1. Mavrič — Mikunda. Sitar — Mišu ra in Aeko — Tomšič remi. Končni vrstni red pa je takle: Guzelj in dr. Smigovc 7 1/2, Njegovan 7. prof Hočevar 6 1/2, Plavčak (Olimpija) in J. Tomšič (I-.SK) 6, Mikunda 5. Mavrič 4 i /2. Ačko (vsi »Mariborj, Mišura (Izola), Sitar (N. mesto) in Stefek (T-v:4 točke. F R. MLADINSKO PRVENSTVO !-RS Po ITT. ko'lu šahovskega prvenstva Slovenije za mladince — turnir je v Sloveni Gradcu - vodi s 3 točkami prvak Gorenjske Drolc Na drugem in tretjem mestu sta Fajfar (Ljubljana) in Za-23r (Maribor) z 2 1 /2 itd LOMBARDI’ — MOJSTER V 7 MINUTAH Namesfo L-andlcapa. Olafssona in Lombardyja z Ljubljanskimi šahisti. kot so slednji »odpovedali«, je bil organiziran brzoturnir z udeležbo obeh gostov in 12 Ljubljančanov Igralni čas je bil določen na 7 minut vsakega igralca v eni partiji Zmaga je zasluženo pripadla z 11 točkami svetovnemu ■mladinskemu prvaku Lombard v ju (ZDA). Drugi ie bil Olafsson (Ts-land) 9 1/2. vtem ko sta naslednji dve mesti zasedla domača kandidata Crepinšek in Vospernik z 8 1/2 točke. F. B. KVflLIFIllCIJE 21 Rudar : Msialac 7:1 (3:0) LIGO KULTURNA DEJAVNOST V KRIŽEVCIH ■ ■ '■ ■ ■ • ..... ■ ..-.v..-.. ...... Kojsko v Goriških Brdih — (Foto: šelhaus) Člani sindikalne podružnice Križevskih opekarn so pred nedavnim uprizorili na domačem odru češko ljudsko igro »Hajduk Janušik«. To je bila prva, toda uspešna uprizoritev, ki so jo križevski opekarji pripravili sami s pomočjo vešče režiserke Ivanke Došlerjeve, Igralci s-o svoje vloge podali zelo dobro, čeprav so bili posamezniki tokrat šele prvič na odru. Z igro »Hajduk Janušik« so križevski opekarji doslej gostovali v Bučkovcih, na Cve-nu, pri Tomažu in v Lokavcdh, nameravajo pa še na odrske deske na Kapelo in v Veržej. Na vseh dosedanjih dramskih predstavah je opekarska družina beležila dobro udeležbo gledalcev, kar jo samo še bolj vzpodbuja, da bo s svojim delom nadaljevala in tudi na kul-turno-prosvetnem področju ponesla sloves križevskih opekar-jav v svojo, izrazito kmečko okolico. 2e sedaj so se namrei križevski opekarji začeli pripravljati na proslavljanje letošnjega Dneva republike; pripravili bodo pester kulturni program in do takrat naštudirali tudi slovensko ljudsko igro »Miklova Zala«. Revija folklornih skupin v Bohinju Turistično društvo v Bohinju bo priredilo 10. avgusta popoldne pod Skalco ob Bohinjskem jezeru revijo folklornih skupin in pevskih zborov — oktetov z Gorenjskega, sodelovala pa bosta tudi dva pevska zbora Slovencev s Koroškega. Turistično društvo želi s to prireditvijo prikazati domačim in tujim gostom lepoto gorenjskih narodnih noš in plesov, izpopolnjeno z narodno in umetno pesmijo. Pevci s Koroškega bodo peli predvsem koroške navadna paasai. J. J. TRBOVLJE, 30. jul. Na tukajs-».lem stadionu sta se danes pomerili nogometni enajstorici domačega Rudarja in Metalca iz Siska Rudar je bil v tej pomembni borbi vsekakor tavorit, toda tako visoke zmage nad gosti iz Siska pa vendarle ni nihče pričakoval tembolj, ker jeNRurlar na tekmi proti Odredu v Ljubljani pokazal v napadu enake slabosti kakor njegov nasprotnik. Toda napadalni kvintet Rudarja pa je to pot zaigral s polno močjo in izkoristil domala vse priložnosti za zadetek. Gole so dali: Knavs 3, Podlesnik tor Majcen po 2 Častni zadetek za goste pa je dal Pavelič. Gledalcev je bilo okrog 20no. -ne Branik : Elekfrasiroj 0:0 MARIBOR, 30. jul. Moštvo Bra-nika je danes poceni prepustilo zagrebškemu Elektrostroju dragoceno točko, kajpak po zaslugi neučinkovitih napadalcev, ki niso znali najti žogi pot v črno niti tedaj, ko so bila vrata prazna. Tako je Elzner v začetku dvakrat zapored streljal mimo gola. Tudi njegovi soigralci so ga posnemali v začetku drugega polčasa, ko je imel Branik precejanjo premoč na igrišču. Tekma je bila nezanimi-in na trenutke tudi groba. Okrog 3000 gledalcev je zaman vzpodbujalo svoje ljubljence, da PRVENSTVO FLRJ V BALINANJU Polje prvak, Žaba druga Na Reki je bilo pred dnevi ekipno državno prvenstvo v balinanju, na katerem je razen šest hrvat-skih moštev tekmovalo prav toliko ekip tudi iz Slovenije. Slovenski zastopniki so tudi na tem prvenstvu — kakor že vrsto let poprej — dosegli zelo lepe uspehe. Balinarski klub Polje je namreč zasedel najboljše mesto in osvojil naslov novega jugoslovanskega prvaka, BK Žaba (oba iz Ljubljane) pa je zasedel drugo mesto. Borbe za letošnji naslov so bile izredno zanimive in lepe, hkrati pa zelo utrudljive za vse tekmovalce. V prihodnje bo treba — ob taki številni udeležbi — tekmovanje izvesti vsaj v dveh ali pa treh dneh in ne več v enem samem dnevu. Kvaliteta igre je namreč prav zaradi tega precej trpela, čeprav je mnogo boljša kakor pred leti. Za »Polje« so letos tekmovali: Drago Govednik, Jože Prunk, Franc Hreščak, Andrej Požrl, Karlo Požrl in Jože Klavs. Osvojitev letošnjega državnega prvenstva na Reki ni prvi uspeh teh odličnih slovenskih igralcev. 2e pre.i — 1. . 1954 in 1955 — so razen najlepših domačih lovorik osvojili tudi že dvakrat državno prvenstvo. Uspeh in napredek ie temu UUi bu precej omogočila domača ob čina, ki kaže za ta rekreacijski šport vse razumevanje. V Sežani bo v nedeljo izbirno •ekmovanje slovenskih balinarskih dvojk za letošnje državno prvenstvo* bi se dokopali clo zasluženih dveh točk. Sodnik Vukotič iz Zagreba je bil slab. f/Isleilac : Segss*a 1:1 (1:1) Varieks : Šibenik 3:0 (1:0) Atletski »dvoboj stoletja« med reprezentancama Sovjetske zveze :n ZIJA v Moskvi se je končal v moški konkurenci z visoko zmago ameriških zastopnikov 126:109. dvoboj, v ženski kokufehci pa so od-ločiJe v svoj p na domač.nke (64:44), ker je v ameriški vrst. manjkalo več odličnih atleunj Izidi drugega dne: deseteroboj: Johnson (ZDA) 8302 (nov svetovni rekord). Kuznjecov (SZ) 7897 točk; troskok: Rijakovski (SZ) 16.59 m (nov s v s lovni rekord); 1500 m: Grelle (ZDA) 3:46.7, P.p.n (SZ) 3:47,3; 3000 m zapreke: Rž šč.n (SZ) 3.42,9, CoJemann (ZDA) 8:47,7; kopje; Kuznecov (SZ) 74,67, Valinan (SZ) 74,49 m; 5000 m: Piarnakivi (SZ) 14:23,4, Delanger (ZDA) 14:23,6f 4x4uj m; ZDA 3:07,0 SZ 3:11,7. .Med pripravami strelske reprezentance v Kragujevcu so včeraj poslednjič za kontrolo streljale s precizno puško malega kalibra tudi ženske. Zmagala je Ke-roldova z 823 krogi pred Radivo-jevičevo (816) in Dozetovo (313. Člani državne reprezentance so ta čas tekmovali v angleškem matchu, v katerem je v članski konkurenci zmagal mladi Lončar s 584 krogi, v ženski kategoriji pa je bila najboljša Markovičeva s 578 krogi. Na prvenstvu vojne mornarice v plavanju in waterpolu je za leto 1958 zasedla prvo mesto garnizija Splita s 7191 točkami pred Melji-nami (6700) in Dubrovnikom (5385). V \vaterpolu si je zaslužila naslov prvaka JRM ekipa garnizije iz Meljin pred Splitom. Fviio. Visom i±d. SAP |UUBL3AHA| AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA telefon 30-642 Ljubljana organizira, prevoz o-bi. skovali:::ill VI. Mednarodnih 'avtomobilskih in motociklističnih dirke na Ljuheij dne 3 Vin. 1958 z odhoden avtobuso- 7. Ljiili iaan oh e.on, 6.30. 7.00. 7.30 in 8.00. uri ter s povrafkom iz Ljubelja cb 14.00, 14.30. 15,00, 15.30 in 16.00 uri. Vozovnice in vstopnice bodo v prodaji v avtobusih. Sap-Turist hir-o Ljubljana. Ean2HZ3HD KOLEDAR Četrtek, 31. julija: Ignac. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom SISKA: Zdravstveni dom £išk.a. Černetova 31, tel. 22-331. Zdravstveni dom CENTER: OBVESTILA darske organizacije naj pošljejo svoja naročila najkasneje do 31. julija, ker kasnejših naročil ne bomo mogli upoštevati. Knjiga stane 300 din. (Iz vsebine: Problematika izvajanja ocenitve delovnega mesta v I. in U. fazi. Navo- dr. Kotnik. Sonja, Miklošičeva dila o točkovanju in rangiranju, Koriščenje analitične ocenitve za organizacijo dela v podjetji! in njene kadrovske službe). O RAZPIS Komisija za razpis mest dir ek-Navodila za m. fazo analitične tor jev pri Občinskem ljudskem ocenitve delovnega mesta, izredna odboru Črnomelj, razpisuje mesto publikacija strokovne knjižnice upravnika Kmetijske zadruge Sta-»Delo in varnost«, ki jo izdaja ri trg ob Kolpi Zavod za proučevanje organizaci- pogoji: agronom-kmetijski teh-je dela in varnosti pri delu LRS nik ali zadružni delavec z naj-v Ljubljani. Parmova 33, bo izšla manj 5 let prakse v upravljanju te dni v omejeni nakladi. Gospo- kmetijske zadruge. 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom VIC: dr. Jež Janez, Prešernova 36-1 V. tel. 32-740. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Bartol Ivana, ZD Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Mal Miran, VVolfova 3, tel 22-684. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od IS ure da- lje. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Setina Miloš. Velikovška 4 tel. 31-281. Pred vsako jedjo ali po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec. ki ga morda zdravite brezuspešno z raznim- medikamenti. Najbrž pa še niste poiskusiili s preizkušenim in učinkovitim pri-rodnim zdravilom; rogaškim — DON AT — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, pri »Prehrani«, in »Mercatorju«. ZAHVALA Vsemu osebju bolnišnice za kostno tuberkulozo v Valdoltri, še posebno pa dr. Grobelniku, dr. Grbce vi in dr. Martincu se zahvaljujem za uspešno ozdravitev moje težke bolezni. Hvaležna jug Frančiška, Ljubljana MLADI TRANSVERZ ALCI POZOR! Mladinski odsek Ljubljana-matica priredi izlet preko POHORJA v dneh od 5.—9. VIII. -Prijave in informacije v pisarni društva. Pridružite se nam! Mladinska! od .vek fc* uta) Dt>5, Pa6. ,S4 (4) X A LOGE STE V. 4 - 2. K d 6: K f 6 je pat!) Kg7 Drobiž S8S - remi mmim jn 1. predlog. 2. grška črka. 3. tovarna koles v Ljubljani, I. hrib, 5. gozdar. «i. na.jveč.ja opica, 7. igrati na neki inštrument. 8. ameriški krokodil, n. borilec pri javnih borbah v starem Rimu. n e site v k r i Z a n k e \ odoravno: ]. Bagdad. 7. organi. P. km. G. NDH, 10. saper, 12. tesen. 14 kuč. 15 ja. 16. uraden. 18. ns- ra v a - Ameriška družba Curtiss -j Wright se pogaja s Komisijo za j atomsko energijo o gradnji ve_ Irke tovarne za konserviranje ! hrane z žarki — gama. Polnih sedem let.so izdelova-; li v ZDA model človeške celi-I ce. V modelu je vgrajenih sko-| 1 aj 2000 m posebnih plastičnih j cevi. 1500 m električne ži*ce in | na stotine drobnih z roko izde-I ianih delčkov. V Sovjetski zvezi dela nad 40 televizijskih postaj. Po načrtu se bo to število povečalo v prihodnjih sedmih ieiih na 300 Pred rlnevi je izvolila Sovjetska akademija znanosti okoli 30 tuj ih znanstveniko-v iz vi različnih držav za častne čla ne. Meri nogometno tekmo na nekem stadionu v Leningradu se le pojavil na igrišču — severri jelen. Sodnik je mor«! tekmo prekiniti, dokler niso »štirinožnega nogometaša« z velikimi težavami spravili s stadiona V Antvcrpnu je ušel iz živalskega vrta orangutan Kobus Policija in gasilci so ga nekaj časa lovili po strehah, kar jr žb o! tako razdražilo, da ie za čela metat n gledaipe na cesti Strešnike Škodo cenijo na mo.itoo belgijskih frankov Žival so morah naposled na strehi usti eiiti. lip« -•H* k: : z*#:*:::;:;: J-ugozlova-ni s-o s-e že nek-daj £ -| ^ zanimali za kulturo drugih narodov. kar je razvidn-o pred- Jlo je posnetek, ki ga je napravil leta 1934 kmet Grant s teleobjektivom Po t n e nog* ? Uporabljaj ^ P€DIŠAL PUD€R, Ari vpija znoj in preprečuj a neprijeten duh. Lekarne — Parfumerije ribičev. Po njihovem pričevanju je imela '»stvar« nekakšne plavuti ali šape. O »stvari« so takoj po končanem ribolovu obvesti H z 0*01 o ge. POSLOVNI ZVEZA ZA GOZDNO i SN LESNO GOSPODARSTVO | KRANJ | ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM | IN DELOVNEMU LJUDSTVU OBČINE g KRANJ ZA OBČINSKI PRAZNIK i Vojna pošta 7040 Ljubljana razpisuje 1 i ci t a c i j o z javnim natečajem 1. okrog 410 jahalnih sedel raznih modelov; 2. okrog 250 tovornih sedel raznih tipov; 3. okrog 45 tori raznih medeninastih odpadkov; t. okrog 30 ton raznih železnih odpadkov; 5. okrog 60 ten lesenih odpadkov (razni zaboji); 6. okrog 1 tono kartonskih odpadkov; 7. grafitni modeli pozitiv dimenzije 10x550 mm 810 komadov; 8. grafitni modeli negativ di menzije 13x520 mm 1000 koma do v; 8. grafitni modeli negativ dimenzije 11x330 mm 453 komadov. Licitacija bo 25. avgusta 1958 ob 8. uri na POLJANAH. S-ent-vid nad Ljubljano. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vsa gospodarska podjetja, delovne zadruge in obrtne delavnice. Predstavniki p-odjetja naj prinesejo s sebe j predpisana pooblastila od podjetja in potrdilo od Narodne Komunalne baqke O' razpoložljivih denarnih s rite -stvin :n v kakšni količini jih posedujejo. vsem iz bogate prevajalske tradicije. Vendar prevajale; niso imeli zmeraj tako ugodnih prilik kot dandanes. Hrvaška kne? Krsto Frankop-an je pripravljaj z-arot.o proti avstrijski monarhiji, 'a kar so ga zaprli in kasneje obsodil; na smrt. Obsodbo so izvršiti v Wiener Neustadtu leta 1671. Medtem ko je čakal v zaporu na sodbo, je Frankopan prevajal Mollieroveda »George Dandina«. Ta prvi prevod velikega francoskega komediografa ie v kaikavski hrvaščini. Vri e Takšno senco so zagledali ere plašeni ribiči z ribiške ladje »The Bival« na zaslonu radarja, kako je plavala v globini 15e :a pod gladino lih živali, ker zaradi zmanin. nja temperature niso mo s: -stati. Po pripovedovanju in pn nekaterih posnetkih ni jo. da gre za diplodrta ri-»lasmoz.au ra Mil MQ¥S SVr Peter in Jim, glavna junaka naše nove slikanice. ' gozdu nista našla le malin, borovnic, drevja in tihotapce Skoraj na vsakem koraku sta srečala tudi živali in seve«]: jih boste v slikanici srečavali tudi vi. Tabor u' lovila in imela pri tem delu precej uspeha. T najlepše lovske trofeje spada vsekakor RO SOMIH •: a s t a j led njui Kakor je rosomah nevarna iti krvoločna žival, je tudi koristna. To bi vam vedel najbolje povedati Peter, ki je dobil iz njegove kože lepo srajco. Sicer pa vam bo o tem in še o marsičem drugem začela jutri pripovedovali r risbami Mikija Mustra naša nova slikanica ri »'z 'L I f " J iGj % J{A-, fa fg ^ mm Mii m li. nIs) 20. KOVČEK Slišali sta me odkleniti vrata in pritekli sta iz kuhinje v vežo. Z eno ‘roko sem pobral Carol, z drugo pa sem objel Esther. Carol me je poljubljala na lice, medtem ko sem se skloni! glavo, da bi poljubil Esther. Bil sem doma. »Očka, kje pa si bil?« je vprašala Carol. »Zakaj pa te tako dolgo ni bilo?« »Delo sem imel, ljubica.« »Postavil sem Carol na tla in prijel Esther za boke Bila je popolnoma izčrpana. Zahlipala je, se stisnila k meni in jaz.. »Očka, Allen Gillette pravi, da te bo policija zaprla.« Carol me je vlekla za rokav. »Allen je lažnivec, ali ne, očka?« Poskakovala je na eni nogi. »Policija te ne bo zaprla, kaj? Kaj, očka?« »Nihče me ne bo zaprl.« Ne da bi se odmaknil od Esther, sem potegnil iz žepa pest drobiža. »Hotel sem ti prinesti darilo,-Carol. pa nisem utegnil. Tu imaš nekaj denarja trgovino, pa si kaj kupi.« »Vse to zame?« Mrzlično je štola denar. »Dolar in triinštirideset centov. Ali si lahko kupim sladoled, mamica?« Esiher jo je pogledala. »Kmalu bo večerja, dragica. Kupi si rajši igračo.« »Naj si kupi sladoled,« sem rekel. Carol.« »O, očka!« Njene tenke noge so zaloputnila in Carol ni bilo več. se je zanimala samo za svojo reportažo in da mi je precej dražila živce. »In ves ta čas je bil kovček v omari v gara-ži,« sem rek >1 Ko bi bil vedel, bi si lahko prihranil vse, kar ,em preživel od p o n e d e 1 j k a naprej.« »Eli KR S T R da je bil v omari? Boža! sem jo Pojdi v »Kupi si, kar hočeš, poskočile, vrata so se Esther mt je pogledala. »Kako pa ve: Saj ti nisem povedala.« »Kje drugje v garaž.i pa bi mogel b; + i?< »Kdo. oa- ga je dal tja?« je vprašala. »Jasper Vital, tik preden je bil ubit.« laseh »Ni me treba več sumiti, dragica.« »Saj te nisem!« Umolknila je. nato pa slabotno nadaljevala: »Tako sem bila zmedena Vsi so bili prepričani da ima-š kovček ti In ko sem ga našla skritega v garaži, še bolj pa, ko notri ni bilo drugega kot orodje, s kakršnim imaš ti opraviti pri svojem delu . .« »Kako si ga pa na-šla?« sem vprašal. »Davi je Allen Gillette prosil, če mu posodim črpalko, da bi si napihnil^ žogo. Rekla sem mu. da je v garaži, pa je ni mogel najti. Šla sem z njim in pogledal? v omaro Saj veš. kako je nagnetena s starimi plašči, cunjami in vsemi drugimi stvarmi. P.remetala sem jo in našla črpalko. Prav na dnu v kotu pa sem našla tudi kovček.« »Kje pa je sedaj?« Vstala .je in odšla sva v vežo. Kovček .je bil skrit globoko novih evidenčnih tablic. To so bili majhni strojčki, kakršne uporablja prometni urad. razen tega je bilo v kovčku tudi posebno črnilo in formularji za registracijo iz vsaj dvanajstih d rž a v »Le s tem so mogli tako temeljito spremeniti ukradene avtomobile,« sem rekel »Serijske številke na avtomobilu so nekaj takšnega kot človeški prstni odtisi To je edini zanesljivi način Za tazpoznavanje Številke so vtisnjene v motorje, v šasijo ali kam drugam, kar je pač odvisno od znamke avtomobila in leta izdelave. Tudi vplinjači in generatorji so oštevilčeni Te številke so vse zbrisali, vtisnili nove, spremenili evidenčne tablice in vdelali nove vplinjače in generatorje. S tem so dejansko spremenili poglavitne razpoznavne lastnosti avtomobilov.« »Toda nove številke niso bile registrirane v prometnem uradu,« je pripomnila Esther »Ne, toda to je zadostovalo za vsakdanje namene. Takšen avtomobil je zdržal navadni policijski pregled Celo strokovnjak kot Booth Mawrey je spoznal, da mu seznam s številkami ukradenih avtomobilov ne koristi, ko ga je primerjal s številkami avtomobilov pri Til!y Registracija, prodajni list, V se :ačel jemati orodje ven. »Za to gre, seveda,« sem rekel. v in kmaf“"“A- S1J” se-.’Nise“ mlslil' da je bom hotel tako prerezala kovček "pri vrhu TvigjiiAvig^hi ga Tdoe"'?!™ JTSE h"^l Sr,^E:.P0B,edaI S™ ESther' 'Ali -nUn° S0b0' P°”Ži' "» ** oclprAo' »Oh, dragi, za-ka.j pa nisi telefoniral vsai meni? Niti misliš Si "nSAf " PreS“l‘ t “Adam, kaj hočeš reči. da je to orodje tako dragoceno?. io ]° 'L -T™ S 36 US6del V naslanjač in »Zanje je bilo bolj dragoceno, kot če bi bil kovček poln jo posadil na kolena Stisnila se je k meni Pripovedoval sem zlata.« ji o zadnjih treh dnevih Ne' vsega. Najhujše stvari sem Razložil sem ji, za kaj gre V kovčku je bilo orodje za izpustil Zlasti tisto, ko sva bila zaprta Pa tudi o MoIIv Crane odstranjevanje serijskih številk na motorjih 'jn za vtiskavanie nisem pievec govoril. Povedal sem, da je Molly novinarka, ki novih številk v motorje in na šasije, pa tudi za izdelovanje dovoijenjev serijske številke, vse je bilo na videz v redu. to pa samo zato, ker so imeli to orodje. Zato tudi niso delali, »O sem bil jaz ta-m. Saj niso mogli, ker niso imeli kovčka in vse bi dali. da bi ga dobili nazaj.« »Jaz^ pa sem mislila, da je to samo staro orodje.« Esther se je začela smejati. Ko se ni mogla nehati smejati, sem jo s resel. Zravnala je glavo in globoko vdihnila. »Vse te dni sera se koma: zdržala histerije,« je rekla Pa^ vzroka zanjo,« sem rekel. »Vsega je konec. Kovček imava Veva pa tudi, kdo je ubil Jasperja Vitala.« »Ali veš?« »George Moon « Nj-? d),da je Čelo » I oda to sva menila že takoj v začetku, pa nekako ni bilo videti prav.« i f/ i