%l‘-v ciiotsiiti co eosiuajt *o nalraiiitet. ***** ,, --------------------- ,,a»ko ------------- Za inozemstvo: telo leto pol lete. 'elri leta ca mesec K 400*— r 200 -,, 100-- 35 - GUreclnifeivo )e v Ljubljsm, Frančiškeneka štev. 61. Telelon štev. 360. — Upravništvo ie na Marivhemtrgu "■■— štev. 8. Telelon štev. 44. — ' ' .... ■. .^5 Izhaja vsak dan zjutraj, FC£firezra Številka velja 1 krčno. Vprašanjem glede mscratov i. dr. se naj priloži za oUgo-vor dopisnica ali znamka. — Dopisi nai se Iranuroio — s^sn_ii!'T - Rokopisi se ne vračajo. 266. štev. mn hh—i—ii m—— isrHUtr Veija v ljubi sni in pa pošti: ato let« ... K ?49*-pel let* . . » I98-— (etri tet* . . . 69-— u »este . . 29*— V Ljubljani, petek 5. novembra 1920. FoStnins ptacana r gotovini. jg|.^ Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolar}« četrtletno. . . 2 dolarj* Jadranska delegacifa odpotuje danes. Beograd 4. nov. (Izvirno ooroči-k».) Naši delegati za Jadransko konferenco niso odpotovali v Italiio danes kot Je bilo prvotno določeno. Vzrok rnJeoditve odhoda Je bil ta da se še ni mogla vršiti skupna sela ministrskega sveta nod predsedstvom re-venta. ki ie nrišel na noti domov ko-mai dp Niša in dosne v Beograd šele hitri zlu'ral. Ministrski svet se sestane iutri onoldne in bo na sestanku se enkrat pretresel iadransko vorašano »stratevične« razprave k ra?nim generalom. Do-č*m olše^ociialistično glasilo o pogajanjih večinoma nevtralno, a vendar ne proti iinnerilalističmm tendencam se nacionalistično časoolsfe s »Pic-colom« na čelu z vsemi močmi zavzema za čim Širšo italijansko eks-nanzivnost. V današnJem x,Piccolu della sera« «e oglaša general R. Ben-civenva z obširnim člankom, v katerem nazorno nredočule Kal pomertJa za Italiio sedania prenjlrna črta. Ben-civervova IzvaJapJa temeliik) na trditvi. da se mora ltaliia čred Juuo-slavilo zavarovati Iz stratevičnih ozirov Pisec dokzuie. da bi črta. ki lo hoče imeti Inooslavlia na nekaterih mestih bl)s» OddaUena od volovih točk (Trsta in Gorice) komai 20 km. dočJm znaša sedanJa črta od Lopato* do LktbHane 22 km. Genera-Vva izvaJania izzvenevato z zahtevo: Snežnik. Reka. Dalmaciia co londonskem pakta nat nrlnadelo ha-1*11- 'k! sl mora zagotoviti konceslte tudi v AlbaniJi To te no generalovem mneniu celo vnrašadle italijanske obrambe na vzhodu. Polfska in mala antanta. Varšava, 4.novembra. (Izviru« poro- ko.) Tukajšnji list), ki se zadnje čas« obširno pečajo i razmerjem Poljske do male antant«, so naprtim politični misiji ronttm-skesa zunanjega ministra, Tak« Jatiesca celo hladni To, hladnost povzroča posebno tešinjsko vpraSanJe, katerega Poljaki nikakor s« smatrajo ta rešenega. Tisk očita JJaUs Cehbslovakom, da so so za časa poljsko - ruske vojne držali pasivno ter da ■Iti sedaj ■« mislijo na tshreno svežo a Poljsko, Zato povdariajo, da M moral bHl olicljelnl odgovor poljske vlade glede vstopa v malo antant« odkooHen. V zvez) s timi tendencami se te pojavil« celo vest), da bo odgovor, ki ca Izroči poljska vlada Take Jooesca tekom daoainjaca dneva, prijazen, toda odklonilen. *Kuryer War-szaoskl«, glasilo demokratov. Je sa zvez« Poljske z Avstrija Pariza Varšavi hi Bo-fcareštu naj M se pridružil v te) politični smernici tud) Dunaj. STRUJE PROTI MADŽARSKI TRIANONSKI POGODBI. LDU Budimpešta 4. nov. Danes Je bila v mestni hiši skupščina ki Jo Je priredilo več društev, med njimi Društvo »bajajočih se Madžarov. Z votlklm odobravanjem so sprejeli resolucijo, v kateri se naproša na-rodna skupščina ■») odkloni ratlflkacMo mirovno pogodbe. Po zborovanju so odšli zborovalci pred parlament, kjer le depn-teclja Izročila prctisedclkn narodne skup-Ičlne PO zborovanju sprelete resolucija Z velikim odobravenjem se Je sprejelo sporočilo. da bo električna cestna železnica ob enajstih dopoldne ustavila v znak protesta obrat za po» are bi do so vsi želez alškl vlaki po vse) deželi prekinili vožnjo sa deset minut. Wrangel razpada. Dunaj 4. novembra (Izvirno poročilo.) Iz Londona poročala da le položa) VVranglove armade resnejši, nego se Je po prvih vesteh o porazu domnevalo. Wrang-hi grozi popolno uničenja Njegova armad« la prebita In pot na Krim Je prosta LDU Pariz, I. nov. Ruski poslanik v Parizu naznanja, da Je moral gen. YV rente! vsled pritiska botjševišktb Čet. ki so v premoči, umakniti svoje oddelke v boljše postojanke. Štiri uredbe ministra za SOC! 1ALNO POLITIKO. Beograd. 4 nov. (Izvirno poročilo.) Na včeraJšnil seli ministrskega sveta Je predložil minister za socUal-no politiko dr Kukovec 4 uredbe fci so bile sprelete Prvi predlog se tiče ustanovitve delavskih zbornic druei nastavlianla delavskih poverjenikov v industrijskih nodietlih tretli obsega izpremembo uredbe o 8 urnem delavnem času. Ta uredba pooblašča ministra da v malih obrtniških nodietlih ukine* 8 urni delavni čas In ga oodali-Ša na 9 ur (kar se bo dosralalo na predi mr inšpektorata za delo.) Četrti predlne se tiče zavarovanja delavcev v Bosni in Hercegovini oo vzorcu v Sloveniti. SEIA MINISTRSKEGA SVETA. Beoorad. 4. nov. (Izvirno poročilo.) Včeral popoldne se le vršila sela ministrskega sveta. Na seli ie minister Kovačevič predlagal, na) se Radič izpusti iz zapora. Radikalci so se napram tel zahtevi pokazali indiferentne dr. Korošec pa se Je iziavil nroti predlogo. Ministri so dal le razpravljali o notraniih vprašanjih in o Jadranskem problema VOLILNI BOI V SRBIJI LDU Beograd. 4. nov. Volilna borba v Srbf:i se čimdalle boli razvila. Tudi v naJbofl zakotnih vaseh le nabitih nolnn letakov. Tvf le novost za Srbiio Opaža sc. da hoče narod voliti Hudi iz svoie sredine. VPRASANIE madžarske vojske V ANGLEŠKI ZBORNICI. LDU London 3. nov. V poslan- ’ skl zbornici ie stavil Kenworthv državnem« nodtrlmku za z.unanie stvari 1’armsMuorthu vprašani© glede sočasnega Kt»nfa madžarske voiske. Državpl nodtaintK »e odgovoril, da sme no členu 104 trianonske mfrovne pogodbe madžarska armada obstajati le Iz «88.000 mož všt^vši častnike m uradnike Po členu 102 iste pogodbe se moralo madžarske čete te-Vom treh mesecev, potem ko stool pogodba v vellavo. znižati na to Število. RUSKO-POL »SKA POGAJANJA Z4 MIR. LDU 1 ondon. 4. nov. Po bržolavkl Iz Rive se bodo seda! no prevratu Jo-Peia z Moskve fznova Pričela poea-iania za končnoveliavni mir. MUSLIMANSKA PROTIDRŽAVNA AGTTACIIA V BOSNI. LDU Zagreb 4. nov. Veleizdatni-Rkc mahinaciie mostarskih muslimanov ki so širili letake za nravo samoodločbe muslimanov in poslali tudi tozadevno noto mirovni konferenci v Pariz, so zavzele senzaetio-nalen »načal. V torek noooldne se le vršila preiskava v uredništvu »Pravde« in v stanovanfu glavnega urednika Korkuta. Policiia le zaplenila v n'esovem staniu več spisov. V noči od torka na sredo le bila preiskava pri druvih pristaših muslimanske or-gamzaetie. Več oseb ie bilo aretiranih/ M. Zčvaco: KraFev vitez- 2*o*o v inski roman (Dalje.) ixiospoda.« te delal s krepkim glasom, »na volvodo Angoulčmske-ga se PC tnojemo več opirati...« »Oho!« se *e zdrznil Capestang. »ntari le Gizelin oče odstopil?« »O Ouisu.« le nadaljeval Rohan. »Da vemo da krši dano besedo ter snuie za našim hrbtom, brez nas *n Preko nas. Pravično ie tedai. da ravnamo na lastno pest.« »Da! Da!« so zavpili zarotniki kakor en mož. Princ Condčški le ©stal fdini bled in hladan. »Gospoda.« le povzel Rohan. »zakal nas vara vojvoda Guiški? *Zato. ker ie m »stana Guisa. vedia katoliške stranke. Ml oa. gosooda. i7.nreobrnJeni ali ne smo še vedno protestantle smo hugenotle?« »Tako le!« so zarohneli navzoči s srditimi glasovi. »Borba, ki se vrši sedal, ni nič drugega kakor priprava za novo Jemeiovo noč. Gospoda, marl nal se damo iztisniti iz lavnega živlienia in morebiti celo poklati? V to le treba samo. da gledamo križernrok kako postane Ouise francoski krali. Ge bo vladal on. gosooda. vorie protestantom, izrreobrnienim ali nel« Drget sovraštva le tenreletaval zborovavce. zakal Rohan le govoril suho resnico, ki to le vedel slehenti izmed niih. »Gospoda.« le nadalleval Rohan. »bol med Gttlsetn In Conddlem ni preneha! nikoli. Da bi ga končali ter združili Avoio »žMiorc .v zmazfi nJe- Oovltpe« niitfak le zadnJK postavi! no* termimis, k! icio dobro označi velik del naših rojakov. Imenoval Je »okiobriste* vse ona Junaške može, katerih slovenska oziroma Jtieoslovanska narodna zavednost datira iz meseca oktobra leta 1918. Število teh naših oktobrlstov ni majhna nahajajo to povsod v različnih žlvljenskih položajih. Bavttl te moramo z njimi, ker zavzemajo nekateri Izmed njih važna, vplivna mesta hi ker za sigurnost naše bodočnosti n) vseeno, ali |ib pustimo na njih visokih mestih ali začnemo borbo zoper nje. Koliko Je oktobrlzme med takolmeno-vanim preprostim ljudstvom, o tem ne bomo govorili Prvič nam naš splošni položa) tega še ne dovoljnje, drugič pa nam •« vrste oktobristi v normalnem razvoju stvari sploh niso nevarni Kajti široke plasti ljudstva vzgajajo razmero sama JU> vzgajn čas sam. Seveda, če Hb bo tako vzgajal kakor se to vrši tl dve teti, k| smo |lb preživeli od oktobra 1918, bo klavrno. Toda ml brez posebnega optimizma zaupamo bodočnosti bi bo polagoma naše notranje zadeve postavila v normalni tir la takrat bo tudi enostavnemu zabavljanju In primerjanju s lepšimi starimi časi zmanjkalo virov. Movn generacija bo dobila nove tradicije; dolžnost Inteligence pa le poskrbeti da so to a*odi čim preje, Um . hitreje. | K*r pa loil aa inteligenci dvojna na- ! loga, pripravljati Idejno bi dejansko boUia ) doba zato Je njena, odgovornost napram zgodovini, napram narodu, talko večja. Toliko bolj pa Je utemeljena hi naravnost nujna od naše strani ostra kritika vsega, bar opazimo v te) tntelbtencL Ako vidimo, da Je v njenih vrstah, na vplivnih mestih, preveč oktobrlstor, mož, ki s svoiini av. strljsklm mišljenjem oviraj« razmah prav* narodne vlada tedaj Je naša dolžnost, da Jih odstranimo. Zavedajmo se, da naše mesto med narodi nikakor še ni absolutno zastsurano, da smo še na sredi razvoja, ki lahko * nepredaljnl dobi pozove na tehtnico našo narodno silo. Da bomo mogli skušnjo uspešno prestati ne zadostuje, ako Imamo par prebujenih, modernih ljudi marveč moramo Imeti vsega duha Inteligenca narodnega voditelja pripravljenega m osveščenega Kake moram« npatl. ds bodo v takem stanja ako se nahaja oktebrtetov. skl dub na toUka vodilnih mestih la še zastruplja zdravo okolico? Zgodilo se Je, da Je prevdaren mo* napisal bojno napoved nemškutarseUm uradnikom, ki JHi držim« m najvažnejših mestih. Doživeli srna de Jih odločltnr čini. tel) brani a motivacijo, da Je prizadetega smatrati sa vrednega Slovenca »ker se I« nekdaj, kot avsknltant, udeležil Izleta slo. venskega drnštva Pravnik« I Ljudje božJl dokler so bo pri nas spahi nastopati s takimi argumentacijami tako dolg« Smo v srcih i« daleč prod oktobrom. Temo tinhn moramo napovedati najbrezobzirnejšl boji NEMŠKI MONARHISTI PRIPRAV. L.1AIOPUC, Dunal. 4. novembra. (Izvirno poročilo). Po. poročilih jz Berlina se Drj-pravlfctlo na Pomertanskem. v Slezih. Vzhodni Prusifl. v Brandenburgu In na Bavarskem protirevotacilnnarne monarhistične vnlaške orvanizad-e. Napad se pripravila bale kz Bavarske. _______ HARDTNG ZMAGAL Z VELIKO VEČINO. Berlin, A nov. (Izvirno poročilo.) Iz New Vorka poročala da Je predsedniški kandidat republikanec Hardlng zmagal nad demokratom Cos«m t nepričakovano vo čina Zn Hardtnga Je bilo oddanih okrog 0000.000 glasov Kakor poročajo uadaVa sta VVIlson In njegova lena glasovala Pismeno, HOHENZOLLERNCL LDU Berlin, 8. nov. Pravni odsek pruske deželne zbornice se Je bavD t na Črtom glede dogovora s Hoheozollerncl. Zastopnik Hnančnega ministrstva Je glede tega poročal: Meseca januarja 1919 Je bivši kralj prelel en milijon holandskih goldinarjev, meseca avgusta 1919 zopet on mtlt-|on 138.1*0« mark, meseca oktobra pa 19 milijonov mark. Ko Je bilo prodan« posestvo na Wlthetmstrasaa Jo prejel razkral) 40 mlliionov mark, ki so se deloma porabili za nakup gradn Doom, Za ta grad se J« nabavile meseca avgusta 1919 tudi po hlštvo. Bivanje bivšega kralja pri grolu Bentlneku le veljal« dnevne 1009 holandskih goldinarjev. Bivši princi so prejemali svoje apanaže do meseca lullia 1919 Iz kronske. blagajna kasneje pa Iz hišne zakladnice. Sedaj prejemajo I« še dve tretjini svojih prejšnjih apanaž. BRZOIAVNA ZVEZA MED VECll. Ml EVROPSKIMI MESTL LDU Praea. 4. nov. Predvčeraj-4ulh te bfln vvrvpstavllena neposredna breotovna zvena med Prasro In Bu-d*mneSto. Beogradom.. Zagrebom. Trsrom. Dunafem. Monaknvem. Hamburgom. LinsVem. Draždani. Berlinom. Bukarešto in VarSavo. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. (4. novembra.) Valute In tJevtee. Zagreb: Deviz«: Berilo 187—189, Italija 843—848, London 818-823, Nem Vork 117, Pariz 918. Praga 199—168, Švica 2189-2399, Dunaj 32-50—32.79. Vatu:«! dolarji 147—148, avstr, krone 36—39. če-ihoslov, krone 190—198, Irana Iranki 9Mb napoieondor) 498—892, mark« 182—192, Krc 840-848. Cnrib: Berita 8.97M«, Ne« Vork 94«, London 21.98. Parke 39.70, Mtlaa 22.87’ Praga 7.18, Budimpešta 1-39. Varšava 1-90, Dunaj 1.97, avstrijske krone IJt. Dunaj: Zagreb 399—329, Budimpešta 93—103, Praga 809—839, Varšava 119— 130, češkoslovaško kron« 897-^337, dinarji 1220—1270. Praga: dinarji 249, marke 116.28, švicarski Iranki 1434.59, Ure 329, francoski Iranki 670.59, luntl 311.89. dolarU 88JM, av. sirijske krone 19.29. poljsko mark« 24J& Efekti Zagreb: Banka sa Primorje 978— 109«, Eskomptna 1490-1898. Kreditna l»00 1928, jadranska 2100, Jugoslovanska 618— ! 630, Ljubljanska kreditna ittlO—102N. Pr«. 1 štedlona 9109—9209, RIJečka pučka 418— I 429. miških pravic nad samolastno prevzetnostjo monarhije smo bili vsi. pristaSi Guisevi in DristaSi Condč-Jevi odobrili predloge stareva Cinq-Marsa ter snreieli 'Kandidaturo voi-vnde Aneoulčmskesra kot srednip ! pot. Zdai pa. ko An«oulčme ne pride več v oo^tev —« j »Kako da ne?« se j« vprašal , Capestanv. *— zdai. erisnoda. nam preostane le še nieč 'kJ so up vihtili naši nčetie! NanreJ. tovariši! Udarimo, j kakor so udarili oni nri lamacu in ’ Mmcontouriu. Napadimo or vi. porazimo Oulsa. in Franciia le naša!« Glnšeči brun. ki so ga zagnali poslušava ob teh besedah. Je mični. da korual čakam bnta Tu sredi odobravamo s* le oglasil klic: »Bruno doli! Brgno doli!« »Gospoda!« ie zaiecHal prfiie Cftmičš&i .vts bled in vstal..* " »Bruno dolil Bruno doli!« »Da da!« te zavnil Rohan. »Bruno doli! Gosooda. živel kralJ!« To rekši te objnil lepenko s Con-dčškim grbom, katero ie bil poprej obesil na zid. Pokazal se le isti grb. toda brez bruna. "Ki te ločilo Condčško velo od kralievske! Ploskanie ve zaerrnelo od vseh strani: -meči so zleteli Iz nožnic oborožene desnice so se dvignile v znak prisege, in krik ie počiL kakor salva Iz arkebiiz: »?.ivcl krali!« »Oho!« le zarenčal Capestang. »živel krali? Kateri neki? Menda niti ne več Karel X.. volvoda An-gouiemski? Ludvik XIII. gotovo n©-Udi. baš o nravem času m! orihala na um. da sem kraliev vitez! Požar. Canestang: prilika, da se povzpneš kvišku in zadohiš Gizelo. se nudi!« kV. izbi ie biLjtaviadal juk. im Ra- han le končal: »NJeeova Visokost orlnc Con- dčški se mora odločiti še nocoi.« Vsi oovlcdi so se unrli v princa: toda Condč le bil prav malo podoben pretendentu ki te prioravlien zmagati ali nmreti. »Gospoda*. Je de4nl »vaša šfVat Je tudi mola. Naš zvesti pruateH voivoda Rohanskl naJ dokaže, da ie usneh zaeotovlien. V tem slnčaiu sem nriDravIJen tvegati svoie živ- Hente.« ............... Rohan sc te naklonil z jedva prikritim nasmeškom. »Sire«, ie začel... Grmeč »bravo'* le pozdravil to besedo »Sire.« ie novzel Roban, »evo ukrenov. s katerimi sem zagotovil uspeh državnega udarca. Jutri navsezgodaj se začne valiti »e mestu šoki« Jfcšdi...« Njim, ki nas pošiljajo domov. (1* učitelisklb krogov.) l.ah le zasedeno Primor le takol po preobratu v bivši Avstriji hermetično zaorl in v strahu ored konflikti z ©roženi interniral naš živeli kar v masah dasi stoii nanram Istemu v fl^očkratnl premoči. Inteligenco ie aJi naravnost nodil Iz služb, ali rva šikanira! tako dolgo. dokler se m« niso mnogi na katere se ie bil še oosebno soravil umaknili v Jugoslaviio Naravno da le unorabiln to oknlnost hu1l veliko korsJ«lovcev hi straho-BCtrev ter nrjdrlo semka' le radi ne-hania ra udobnostmi Vsak izmed no-sledailh ie nrišel v Jugoslavijo oborožen s kakim večlim ali manišim romanom o laških grozodelstvlh. Vate-reva si ip bi) izmislil no noti z namenom da doseže ž niim tukai več ttsmillenla in bollše mesto. Kaos. ki le 7 nastal vsled teza le onlašil še one ki žive tnkal že izza voine 'not begunci tako da se marsikdo še danes ne uoa vrnit' domov čenrav bi to rad storil. Polaz vsera delalo Italiianl beguncem še neumestno ovire Dri dovolie-nHh za novraletr in Hm odrekalo službe navzlic tem«, da so nrizadeti rrlen! in nr'stolni v zasedeno ozem-Ke ter so tam d« izbruha votne tudi definitivno služili. Dokaze »mamo v rok«h o slučahi. ki ae ie zooet pripetil baš »e dni Torek če »e n« mora vrniti niti tisti, ki Ima dobro volio. ki se svoli službi v zasedenem ozemliu ni odoo-vedal niti se nmaknil od ram satno-golteo marveč vsled voinih dogodkov te mobifizacile za bivše Avstrile bi «e vsled laške oknnacile: dahe niti tisti katerera celo Italiten* sami do danes še niso odslovili a mt« vkliub tem« službe ne dalo kal Dotem še hočeta od nas e rodoMubl ki jemHete bari fari katere Vam nredlavalo nerazsodni liudia m soha deistva in kot nsnešne pripomočke zoner burVo ki va-lia ameriškega Hudstva da noče več biti rešenik Evrooe. da se nikakor noče radi Evrone Izpostaviti novi vninl. Hardine se 1e Izrekel proti Zvezi narodov Cox le bil odločen pristaš Lice narodov in zato so šli Ame-rikanci za onim ki »e niib temelinl zahtevi bližji v danem slučaju ravno Harding. Važno vlogo le dalie igralo vnra-šanie abstinence. Harding se le Izrekel za nrohibiciio (nrenoved točenla alkoholnih niiač) Cox se v tei točki ni hotel izreči, dasi so ga nievovi nri-latelH rotili ker ing le bil za orohihi-cHo in nri poizkusnem vlasovanlu pa se le izkazalo, da ima lug z ženskimi glasovi večino. Cox je bil dalie kandidat stranke, kateri prinada tudi Wilson. torel vladne stranke. Radi teva se le mt)-ral večno braniti proti iznadom ooo-ziciie ki le imela v slabem gospodarskem stanju dežele silne argumente za sebe Znatno na so končno nrinomogli k zmaci Hardinga ameriški Nemci, ki so se tako revanžirali Wilsonovi stranki za nien vston v voino. Proti koncu volilnega bola so znatno nosevli v boi farmerli in delavci. ki so nastopili v neodvis. skun-ni stranki z izrecnim socHallstčnim programom. Nova stranka sicer ni mogla prodreti ori teh volitvah, ali dosegla, ie velike uspeha in ponekod premagala republikanski In demokratski stranki vsled česar sta se obe meščanski stranki strnili Droti niel. da se obvaruieio nred boliševizmom. Nastan in nikakor ne tnali uspehi nove stranke ie edina senca v sicer siiaini zmagi Hardinga. Angleške gospodarske reforme. Angleške politične stranka, delavske liberalne ko tudi konservativne se pošteno trudilo da naideto rešitev za slabo gospodarsko sta-nle Angliie. Dočim oa se konservativci bore predvsem nroti naihuišim izrodkom slnheva sedameva soci-lalneca stanla kot oomamkanb stanovanj in brezposelnosti, kar mislilo odpraviti ootom široko organiziranega nasebevania no koloniiah sn Izdelali liberalci in delavci cel program za sanacilo gospodarskega živlienia. Angleški neodvisni liberalci so s snreietiem slovitega bolnega proračuna l lovd Georga in voellavo so-cdalnega zavarovani« zavrgli svoie stroro individmlistčno nadziranie in pod vodstvo A s a u i t h a snreieli nov program, ki se glasi: 1. Industriiska nodtette naf postanek* skupna m>«est vodilnih ua-slavliencev. delavcev kapitalističnih oodietnikov. konsumentov In snlošnosti. Nnjieden teh faktoriev nai ne ima navlade. V>da vsi nai ima-lo pravič*n drVž na orodukciii In na kontroli orodukclie 2. Dobičlra kapitala ie treba ome- litl. 3. Snlošnnst nai bo sodeleina dobička nosebne dobiČKanosnib indu-strfi zato se na nai odoravlio davki na volne dobičke. 4 Vsaka industrijska nanora mora sama tmehranitl svoie brezoo-selne. 5. Rudniki ia železnice »« nat podržavilo. 6 Vsaka aezasiužena pridobitev vrednosti zcmlie nrinade snlošnosti 7 Da se zniža io visoki davki se nai vnrhe davek na nosest. ki se dvig* od Kanitaia Proti temu programu te postavila delavska stranka ta nrogram: 1. Prizmtie narodnega eksistenč- nrv* minimum« »• 2. Demokratska kontrola ifldM-ftrifr 3 Davčna reformo. U prAasti večia posestva snlošnosti. Tl cilil gredo daleč narazen ali dnsež<*nn »e da 'e rvnlan« zdrava osnova za pozitivno rešitev anrlo-škeža narodnega gosotidarstva G a r v i n eden od naibolfših poznavalcev angleškega eosn'*dar-stva označuje nalogo gosnndarskm delavcev sledeče: »Naš novled mora iti v nrihodnlost: kanltal In delo se morata zaiedno * sniošnostlo kot tretio stranko združiH v skunni te-meliito deluioči konferenci ki nat nalde not no kateri se more doseči stalno ledinstvo Končno formulira dvo’e vesel ki done skorat kot nov nrogram Llovd Georga: »V politiki ali parlamentarizem ali sovleti v Industriii ali »naciio-naini konkordat ali kaos « Kdnl pričnemo ml s podobno resnosti« reševati našo eosoodar-sko mizerilo? Ideje italijanskih futu-ristov. Sotrudnik tržaškega »H Piccolo della Sera« le imel pogovor z vodite-iiem laških futuristov. Marinettilem ki ie obširno razlagal svoie izvlede na živlienie politiko in umetnost. Ti nazori so mestoma tako divni da bi storili greh če Hh ne bi privoščili svofim čitalcem. Marinetti nravi: Vsi umetniki smo več ali mani obdarjeni s silo stvarla-nia in ženialnimi ideiami. Naše zelo številne grune so poseiane oo vsei Itfllifi. Dasi so brez D^ave strankarske discinline. tipično italijanske, razvi-laio veliko delavnost, sicer mani vidno toda zelo občutno. Naše noltične ideie na so: Želimo osvoboditi italiio od naoeštva mon-arhiie senata, zakona in parlamenta. Hočemo tehnično vlado brez narla-’ menta. oživotvorieno od sveta nal-mlaiših. Hočemo odstranitev stalne voiske. sodišč, ooliciie in zanorov. ker more naše nleme razvili naivečio množino naisvobodneiših. hrabrih delavnih, novotarskih in hitrih ženitev. Mi smo veliko boli revoluciio-namf ko oficilalni sociiallsti In naša revolucija gre nreko niihove. Odločno smo vprašali sociialiste ali bodo radikalno odpravili sodišča. Doliciie kvesture In Ječe? AU odgovora ni ' bilo. Marinetti opisule nato intimne od- nošaie futuristov z ruskimi boiiševlkl. 2e Lenin sam se le čudil, zakaj niso laški sociiallsti futuristl ki so do Leninovem mnenlu boli revolucionarni ko sodobni socialisti. V Rusiii so vsi futuristl bollševiki hi v Rusiii se oficiialno goli samo futuristična kultura ftakozvanl »nrolet-kult«. on. ured.). Pri maiski proslavi so izdelali načrte futuristični kinaril In • slikarji in vsi Leninovi vlaki fnotuio-j če aritačn« kniižnice) so okrašene od futuristov. Končno fe povedal Marinetti še načrte futuristov za bližnio bodočnost ki misliio velike razstave konference in koncerte v Rimu in v Parizu. Konfuznost !aških»futui4stov se vidi posebno iasno v niib stališču do iadranskeva vnrašanla Marinetti oo-vdar*a. da so futuristl v nalvečiemna-sr.ro^hi s fašisti, ki da so prikriti klerikalci In lavni monarhisti proslavila Da z naivečiim slavospevom D’An-mmzila in se Drl tem oovzone do go-rostasnostl da pomen* italijanska Reka- osvoboditev' «vseh narodov razredov in posameznikov in razrušitev vseh hegemonij in vsakega konser-vatizma. Resnično, večie neslanosti ni mo* vH deiatt niti laški futurist. Beležke. Dr. Tavčarieve kavke. Spomnili smo se na dr Tavčar-levo orimero o pozlačenih svetnikih in nesnažnih kavkah ko smo brali včeral v »Slovencu« »nilskega odvetnika dr Brumna nanad na dr. Tavčarja. Omeniem' rosood odta dr. Tav-čarhi. da ie kot poslanec nrevzel odgovorno uredništvo »Sl Naroda« zrol! iz vzroka da »imunizira vse na-nsdr na osebno čast in nošfenip tistih oseb ki niso trobile v aievov rog.« Ako prelistavam« »Sl Narod« iz tistih dni. na naletimo orav »ogosto na Članke in donise ki Hh ie noši Hal dr, Brumen v imenovani list baš zato, ker ga tam vsled imunitete odgovor« nega urednika rd moglo doleteti sodno Dreganianie. Kdor ni z IDS le zjočiitec na naši državni konsolidaciji — do mnenlu uredništva »Jutra«. Včerai.šnie »Jutro« piše v uvodnem članku: »Ta mož fdr. Rvbaf) se le pridružil stranki, katera ie neškodljiva klerikalcem in sociialistom in ki hoče živeti le. da uniči demokratske stranko. Seveda se li to ne bo oosre-* čilo. Vendar že sama pomoč orl te: Rameri je zločin na naši državni konsolidaciji.« — Dalie izvaia. da se demokratska stranka bori s separatizmom vseh vrst od Triglava do Bi-tolia iPotemtakem »e tudi predsednik JDS dr Kukovec zločinec na naši državni konsnlidacii« ker le proglasi! in propagira za Štajersko In Prek-mnrie separatizem!) Ce pade demokratska stranka nade foo mnenlu Ju-trovcf*v) tudi lugosiovansko shvače-nk* našč države in kdor ie zoner JDS ta indirektno nodnfra neodrešeni«do-movinf nenrilazno oriientaciio države. — Če bi ne imeli volilnega bola, kier le vsako sredstvo dohro. bi mislili. da so gotovi rosnodie zhnleli kakor nravi Nemec na »Grdssen-wahnu«. Čudno da gospodle JDS še ne kličeio orožnikov in volaštva na nomnč svoli državotvornosti Besedo so res lene. vredne Hudi. ki se ime-nu'eio državotvorne a niih delama govore drngjiče. Lfndstvo bo sodilo 2fi. novembra no deianlih vse stranke klerikalce In liberalce it* socllalne demokrate ki so bili doslel na vladi Imeli moč a niso storili niti za kon-solidacHo države niti za neodrešeno domovino ničesar. Prepirali so se med sehol kdo bo na vladi povz.ro-čnli ministrske krize in — dravinio. a seda* ko nrihala dan ko ho llndstvo Izreklo svo«kovl4 |e dal (lede srbdoe volne od Bkodatne aredaiStvu »PotitOre« te-ie po- datke: Anglija )e »nigitfžala svoje »dacot ke od 25 na 22%, Francija pa od U na 32%. Ko« naravna *o«*fdk:» t««» i« tudi »TianiJan!« aaMb ed«KXkov od t aa 5.55% Po re« spora.-'*«*« srna boril i* prvih 155 miliisrd tz spioancta reveraetj-skega »klada zaia»4«nib 5.55%. *d prikod. ■iib 155 aiHliard ali reč. kolikor se bo dobilo od Nemčiie. na I« za nas didočrtiik 4.W%. Sedal so vodb* »aknadao uotaia-aia. da se pride do pocMivaega ro*«Unta, Ra?na poročila, Pomen Hardingove zmage. LDU Amsterdam, 3. okt. »holiands Nleuws Burean« poroča tl New Yorka: Po razglasitvi rezultata votitve predseduj ka, so demtdtratski voditelji sploSno Izjavili, da je U odločitev toliko, kakor posebni mir s Nemčijo te da sabotira zvezo narodov. Merniki Usti o ameriški politiki LDU Berlin. 4. aov. Tukajšnji ilstl v svoiih člankih o volilnem Izidu v Zedinjenih državah svare. naj se a e misli opti mistično o položaju Skoraj vsi so uver-tenl, da bodo Zedinjene države vztrajale pri politiki nevmešavanja v .evropske od-aoiaje. Vsekakor pa smatralo za napredek, da harding v svoji politiki ae bo nastopal zoper Nemčije. Rnsko-poUske zadeve. LDU Varšava, 2. nov. Joffe Je brzojavil poljskemu podminlstru Dambskemu, predsedniku poljske mirovne delegacije, da pride v Rigo prve dni meseca novem bra. Poljska mirovna delegacija se pripravlja na odhod v Rige. Clanl deželnega zbora v delegaciji ne bodo več zastopanL Število Izvedencev se bo povečalo. Vrnitev bolgarskih ujetnikov. LDU Beograd, 3. nov. Po Izvršitvi $ 105 mirovne pogodbe z Bolgarijo Je ministrstvo za zunanje stvari Izdalo pristojnim oblastem naredbo, da se repatriirajo bolgarski uietnik.1, v kolikor že niso bili re-partriirani pred ratifikacijo mirovne po godbe. Anglija te Albanija. LDU London, 3. aov. V poslanski zbor. niel Je odgovoril državni podtainik za zu-aaaie posle Harmswortk aa tozadevno vprašanje, da aaglHka vlada Alhanife de lure še ni priznala, ker še nima poročil da |e tiranska vlada v Mami, gospodovati nad ozemljem, katerega sl prilašča. Glasovanja anglaiklb rudarjev. LDU London, 4. nov. Pri glasovanji rudarjev se Je Izreklo 338.1145 glasov za to. da se sprejme prošli teden ukrenjena pogodba, a 346.1)01) glasov proti temu Določbe rudarske zveze predpisujejo, da se stavka ne sme proglasiti, ako sc zanjo RO »zreče dvotretjinska večina. Z »žirom na to Je rudarska konferenca Izjavila, da ie stavka končana in nasvetovala rudarjem, naj začno nemudoma z delom. Angleška-italijaaski spor. LDU Beograd, 3. nov. »Politika« poroča tz Trsta: Iz Rima javljalo, da je angleška mornarica v Črnem morju zadržala Italijanski parnik »Ancono«, kt Je hotel prepeljati živila boliševikom v Novo-losijskem. Parnik »Ancono« so poslali pod spremstvom v Datum. Kakor se trdi. bo Ita "=ka vlada protestirali pri angleški radi ..-držanja »Ancone«. Ruska poaudba Caboslovakom, LDU Praga, 4. nov. Minister dr. Be-neš Je na včerajšnji seji odseka za zunanje posle med drugim naznanil, da Je sovjetska vlada ponudila Češkoslovaški politično In vojaško tajno pogodbo, da Jo Je pa Češkoslovaška odklonila. Gospodarstvo. Oretull trgovcev v Ljubljani opozarja svoje prizadete člane na brzojav Iz Beograda tukajšnji carinarnici s katerim se dovoljuje uvoz luksuznega blaga proti 100% povišanju carine in 10% doplačila na vrednosti. Prizadeti trgovci dobe v gre-ntijalni pisarni natančneja pojasnila ln pa Izkaz predmetov, ld se smatrajo za luksus. + Vagoni U so poslani v Budimpešto * ftojttavilo, w gotovi ia čakajo prevzotia. 4- Konlereuca aašili la ameriških delegatov glede sporazuma o direktnih železniških zvezah med Beogradom, Zagrebom ter Budimpešto se Je pričela 3. t. m. v Subotici. + Cena pavolo v Ameriki pada. V sred! oktobra Je stal angleški funt (to Je 45 kg) pavole v New Yorku 21 centsv. Lani y. istem času 35.5 centov. { £66. žtWi . im1 i ' ■.«— Dnevne vesti. **- Naredba o rastavah naše voj- Ji&e. Podpisana te naredba n zastavah «a^e voiske Po tel naredbi tmaio vst »rhotid in konliški tvoM ter diviziie v »perstivni in rezervni voteki. kakor hidi Dovcliništvn reiokuoncva orožni-5tva svoie zastave. Zastava se daru-Sa z »kasom ki va oodniSe krali. Zabave tvori državna troboinica K trakovi Na teh trakovih se nahal? oblika dvoglavega belega orla ter držav-pcra rrba. Na nrvi stratji imaio letnice na drinri strani ns nanls v cirilici »Veruiem v Boea — za kralia l otačbino« Na traku se nahala tudi venec s krono in kralievimi znaki '«a-lwr tudi ime edinice H ima zastavo. — Sekvestrl na bnetiu šaših dr-fovlteucv v Avstrlil. Naše poslaništva na Dunaju le obvestilo ministrstva za zunanie stvari da avstriiska vlad* noče odnraviti sekvestrov na naših državiianov. ker tudi naša vlada noče preklicati sekvestrov m bnetiu avstrilskih državiianov. — ffsummie se da krši ta čin avstriiske vtette »tiirnvtto pogodbo ker služi sekvrster na hnetle avstriiskih državi te*ov 'vič »j poljski geuacal. kakor se poro-Ml Ma«<. »ez* ktrM rasM oficir, ki s« le srotač»M»a kori atamnj z JtdiMiM proti MtfevikoM. P« (Mrazu Judenočeve vo!*ke H jo preUH g**ertJ Balabovič z svojimi 6e «a Poljska, le-zr j« us««va] mak« aa-kWvovoli«ke armado, ki se k bo. afla « peti »e« vottk« prmtt »wmm. P« rtrlpajraam mir« v Risi so morale čc«e ■aoerala BtHak Baiahovlča zapustiti Poi|-Hm io se h oni« sodpj na ruski zemlji po-Pstsani« saNKetaM. Nuroditi odbor ameriškega Rdečega križe p Wasbt«sMM j« edlBcaval s 14 tr ohromi la 2 broeoetbna kolajnama več uMi osebnosti, U so pripomogle k tem«, ia je asicriiki Rdeči križ kar najbolje motel razviti svoj« delovanje v Srbiji po beašani vojni. S srebrno kolajno so bili ■od drugimi odlikovane: ^vojvoda Mišič, Ljuba Davklovlč, general Hadžič, minister dr. Korošec, s. Lazarevič ler goseo Lazarevič« va ia Krujičeva. — Poplav« «««., dve. bi dejetkron-sfeib bankovcev. V zadnjem času je opažu*, da se aabaja pri nas, zlasti v Ljub Kani, velikanska množina omenjenega debati*. Kakor aans poročajo. Je poplava teh bankovcev zato tako velika, ker žigosanih oatroma koiekovanlb eao-, d v o- in doortkrotiskii] bankovcev v Celovcu ne aproiemajo m radltega prihaja Iz preJSnje een« A ve* ta deaar semkaj. V Celovcu sprejemajo samo kroosko-dinarske bankovce. — Prepoved«* bolgarski list Minister ca mtranje stvari )« prepovedal raziirje-aje bolrarskega Km* »Rabotnlčeskaja pro-srota«, ki izhaja v Ameriki, ker plie proti Interesom naše države. — Posebna takse na tujce hi trsevske napise v Beogradu. Ministrski svet le po trdil sklep občinskega odbora. Iti se nanaša aa uvedbo posebnih taks na tujce In trgovska napise. Odredba stopi takoj v ve-Uavo. Po tej odredbi mora vsak tujec za Ivanja v Beogradu plačati za vsak dan ** dva dinarja, če pa stanuje v hotelu 1. WS, v hotelu 2. vrste 6% In v bo-. T«iTrst® ** vt>lačane vsote za so- aiI denarne zavode znaša 300 f *i' “i*»d. ta,i„ ..p,, 7 d l ftlh. p* «00 dlnar|cu. IsM.ko K, vme Marjev, 2. vrste 60 dln,rjev 94 dinarjev letno. — Prezgoden mraz. Leto* Je skoraj po vat Evropi nastopil Izredno hud mraz. Take poročajo z Dunaja, da že od leta 1775. «i UBo v tem času takega mraza. Zadnie 1*1 oktobra so aainreč imeli na Dunaju 9 itopki pod ničlo. Mrzlo Je bilo sicer tuJl leta 1RS0., ko je kazal toplomer na Dunalu •>•2 stopinj. Sedaj že mraz povsod zopet s*>i*«luj«. — Državna posredovalnica za delo. Nf vseh pod ra rak: ah »Drž. posredov. za v Ljubljani, Mariboru, Ptuju iu Mur-^ Soboti, Je Iskalo v preteklem tednu od ‘A do 30. cktebra 1920. dela U>J. pv^kih la 99 ženskih delavnih moSL Delodajalci to pa iskali 103 moških hi 79 ženskih delavnih mod. Posredovanj aa Ja izvršUo 141. — Posebni vlak na progi Maribor— Sp. Dravograd. Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Od nedeljo, 7. nov. 1920 dalje vozi do preklica na progi Maribor gL k. — Dravograd-Meža vsako nedeljo In vsak praznik posebni vlak št. 4)7. Vlak odliaia Iz Maribora ob 13.20 in pri haja v Dravograd-Mežo ob 15.07. Na progi Dravozrad-Meža—Maribor gl. k. vozi do preklica od nedelje dne 7. nov. dalje vsako nedeljo In praznik posebni vlak ŠL 416 Odhod Iz Dravograda Meže ob 20.06, prihod v Maribor gl. k. ob 21.45. — Iz ruskega ujetništva se Je vrnil po 6. letih dr. Rok Jesenko. — Gospod Jakob Zidarič se prosi, nal Javi svoj naslov, ali pa naj pride sam ps svoie stvari, ki Jih |e hitel shranjene v Puli, in ki se nahajalo sedaj prt g. Andreju Cotiču, železničarju na glavnem kolodvoru v Mariboru. — Natakarsko napitnino so odpravili v Pragi. Natakarska organizacija le sklenili, da se bo namesto tega zaračunavalo go stom 10% za natakarje. — Posnemajmo m Lfiihijana. = Značilna Izlava. V včerafšnlem »Naoreiu« se le oelasij e. Rudolf Golouh Nanisal te lenmurastom v odeo-vnr in nouk med drugim tudi sledeče značilne besede: »Ves kotmtnstični Dokret v ImroslavHI io le delo reak. cHe. Ekstremisti vrraio incroslovanskt oroletariiat In varaio ruska sodrane.« Kotnetitaria te besede ne ootrebuieio. = Število voliJcev v LJubllani lo volišča. Liulilianski volilni Imeniki so dovešeni in iznonolnieni. Vpisanih le biJo naknadno še 592 volilnih tmravi-čencev katere so nosamezne stranke reklamirale. Prvotno te volilni ime-r»iK vseboval 10.643 voliicev sedal r>* tih ie 11.235. V LiubllanJ se bo vnJilo na 14 voliščih, k nrvotnim M so bila dodana še tri volišča. Snodnia Šiška volt ni dveh voliščih. Polianskemu tu Šcrttnkohsknn* oicraki ho dodelteno še t>r» em volišče. — Kriza v dram. gledališču. Sinoči se Je testaIo hlleu 109 abonentov In tjubite-Hcv glod. »matsiostl v mali dvorani Nar. doma. Nekateri gled. Igralci b teraik* se aotasalU »por la veroke »tavke. ki le v prvi vrsti MMatsiOco »taaovsial In ge le v drugi vrsti mezdna. Zoper ruske igralce Hlma afhče alč. a krivično le. da ded. vod »tvo očitno protežira Rnse tat n poeta vita domačine Slovence Ker pride Iz Beograda borni sita, M preišče In razsodi spor med glod. »pravo hi Igralci, se Je sklonBo. da se abonenti ne bodo vmešavali v ta spor. zahtevali pa so burno, da vrSe predstave predvsem v slovenskem to/.fk« m ne v ie-zlku, ki le večini nerazumljiv, četudi Je bratski ruski. Občinstvo zahteva tudi. da m vrše slovenske predstave dovolj naštudirane h) dostojno opremljene. Nadaiie se Je gralalo tudi vodstvo opere, ki le tekom 2 mesecev dalo komaj eno novo opero, ter »krmi« obiskovalce opere t samim potre tim lanskim in predlanskim »zeljem«. — Kontno se le Izvotli petčlanski odbor, ki bo sklical shod vseh gled. abonentov, da stavijo svoie zahteve na gledališko upravo. Abonenti hočejo Imeti sedaj dobre redne predstave, ne pn potem v poletni vročini, ko noče nihče posečatl več Iz-venabonmajskih predstav. = Glede stanovati! na HtiblJansVetn irradu nam na našo tozadevno notico iz zaneslljve strani ooročalo da ni bilo na raznolairo nikakih zračnih sob Kot Jedilni shrambi se unorabllata samo 2 celici ki na za stanovamte nista ne dovoli zračni ne ivetli Končno te treba omeniti še sledlče: Pred ne-fcal meseci te nostavil Stanovantski urad več strank v bivši' cukrarni na cesto da nanravi nrostor za snuiočo se tovarno..Mestna občina se ie usmilila netih strank ki lim dala vse še raznojožliive nrostore na eradu kot stanovania. Mestna občina te dala celo kolikor movoče vse nedostatke odnraviti. Vse stranke so bile hvaležne O Jančicai iih te tudi ODozoril. da se v vseh Drostorih ne da.kuriti. kar rih Da nrav nič ni motilo. — Iz teem sledi da so vse pritožbe sdede zanostavlia-nia vofnvih ^trank neopravičene. — Policliskemu ravnateljstvu. Policij sko ravnateljstvo Je svoječasno prepovedalo podrejenim oddelkom In posameznim organom, da ne smejo dajati časopisom Informacij ter obenem odredilo, da se vsak an Izdajajo za uredništva enaka izvestia V 0*0r'0 1« Imelo policijsko ravnateljstvo za svojo odredbo tehtne vzroke in naše uraJnfštvo »e Je tudi takoj uklonila Toda 50 ‘zadevni fascikli dan na dan prazni - včasih tudi P0 ves teden - prinaša eden ljubljanskih dnevnikov vsak dan policijske vesti z navedbo Imen prizadetih organov. Kdo kril odredbo ravnateljstva? Enaka onvica g« vsel Scioh pa ge y. ce- lom policijskem rajona gotovo vsak da« pripeti kaj takega, kar bi zanimalo Jav-,nost Prosimo torej za doslednost la vzajemno uthižnost! — »V mest* stanujoči slepci...« Notica pod tem naslovom objavljena 30. oktobra se ne nanaša na Ljubljano, v katero rubriko Je pomotoma zašla, (temveč na Maribor. Toliko v opozorilo onim, ki se Jih tiče, da ne bodo mislili, da Jih Je kodo po ftgnil. — Splošna morala v Ljubljani Zadnje čase se sumljivo množe tožbe na ločitev zakona. Baje Je bilo v tekočem letu predlaganih in Izvršenih več razporok, kakor pa sklenjenih novih porok. Glavni vzroki datirajo v medvojne čase. Sploh le vojna moralo zelo zrahljala, in sicer glede žensk še bol!, kakor glede moških. Priložnost de la pač največ grehov. Mnogo pa pripomorejo tudi hudobni, obrekljivi Jeziki — Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« se je vršij v soboto, dne 30. oktobra t. I. Prediednikom Je bil izvoljen g. Josip Pran k. Nadalje Je bil Izvoljen nastopni edbor, ki se Jj konstituiral sledeče: podpredsednik g. Josip Skalar, tajnik Ivo Peruzzi, Magajaik Karel Lasbaher, arhivar Josip Cerar, odborniki gg. Josip Cvek, Vinko Stegnar, Matija Golobič. Ivan Završan. Ferdinand Juvanec, Vladimir Pelan, dr. Josip Cepuder in Ferdinand Palovec. Damski odbor: aačeinica gdč. Klementina Hrovatinova, namestnica ga. Danica Pav j čič, tajnica ga. Marija Golobič, blagajničarka gdč. Jelka KtimeU, odbornice: ga. dr. Ceitka Cepuder, ga. Ana Jakše, gdč. Jožica dakie, gdč. Ljudmila Rapi, gdč. Helena Mlinar, ga. Eda Grobelnik, gdč. Iva Jurca ln gdč. Ema Gantar. — Opozarjam« aa današnje predavanje društva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani, ki se vrši v fberaici na (Miverzl (deželni dvorec) ob «. zvečer. Predava g. orel. dr. Mantuani »o knjižni cah « Prodaja vs*ep«ic od sedalih dalje na trni verzi. — Osrednja zveza Javslh nameščencev Ju upokojencev ima nujno edborevo sejo v soboto, 4«e 6. t. m. ob 20. v običaj, aem lokalu. Seja je važna, zate naj se »e •delež« vsi gg. detegatje. k — Mestna zastavljalnica ima tameeeč-*o dražbe marca Iv20 zastavljenih predmetov 11. novembra popoldne. — Člani kluba »Seče se vabije k predavanju, ki se vrši v soboto, dne 6. aevem-bra 1420 «4> 20. mrl (8. url zvečer) v pro Merili restavracfl* Fantini - 4»id, Oradl-šče št. 2. Predaval bo g. prof dr Čadež • velikih «?•*•»*. OuMN dobro««*M. _ Oibv. g — Razne enkratne uateaeve za revno aevoperočeako iu za reveže razpisuje ma gistrat. Oklic I« aoblt na rotovž« la bi razglašen tudi pe cerkvah. — Nora vinska klet v LJuMlaal. Vlada le svaje dni sklenila, da se nove gostilniške koncesije ne podele, temveč se po možnosti š« skrči število že obsioječlh koncesij Od takrat pa nam ni znan »biča', da M bOa katera gostilna prenehala, pač pa se je »tvorite več novih gostiln, vino toče v In vinskih kleti. Zadnje čase le otvorU aovo viucke klet v Gledališčni ulici kočevski Nemec K., ki le vzgojil svoie otroke v aemške aacljimalnem duha. kar se |e opctovaao pokazalo med. vojno. Mož pa končno tudi It socialnih ozirov ni potreben takšne protekclje. — Konec stavke brivskih pomočnikov. Stavka brivskih pomočnikov v Ljubljani, ki Je trajala cel teden, se Je včeraj nehala. Pomočniki so pristali na predlo* mo*-strov, da tim zvišate tl za 33% mesečno plačo. — Tedenski Izkaz za ljubljansko občino izkazuje 29 novorojencev in 23 umrlih. Za grižo sta umrla dva, za Jetiko štirje. — Tatvina v vojaškem skladišču. Ste fan A. Je kot vojak odnesel kz vojaškega skladišča 1 vrečo ovsa. Obsojea Je bil na 5 dni zapora. Maribor. 7 medministerllalno komlsito. o člie Drihcdu v Maribor smo že Doro-čali se bnsta o zadevnih načrtih radi ureditve uradov nosvetnvala delegata noštne linrave nadsvetnik dr. Gre-eorič in svetnik dr. Vaeala. 'iti sta nriSla sem iz I.iubllane. Rlr^ovni oromel med nami In Avstrik) te začasno ukinlen. ker so avstriteire železniške Droge orena-nolniene z vagoni. Z novimi DoŠiliat-vami se Drične. čim se iznraznilo tiri. Za nastanJfev Dcrštno-carlnskcgn 5n Izmenievalneva urada ie ooštna unrava kunila hišo 58 na Aleksandrovi cesti od luž. žel. za 1.300.000 kron. Poslonie sr nreuredi za oba urada. »Pri zlatem konlu« v Ventrinlskl ulici sta se radi civaret snrla brata Vinoenc in Matiia Kobula. Matila te vrvel Vincenca iz gostilne na ulico. Dri čemur te dobil slednli lahne telesne poškodbe. Dragocen dežnik Iz Črne svite, s srebrnim Doziačenim ročem te bil med nakunovaniem na Glavnem trmi MiiiwS2 m*Ww‘ s“roel Kontrolno In srebrno uro i verižico vredno nad 1000 K so neznani tatovi ukradli nočnemu čuvahi v skladišču lužne železnice Blažu Fischerju, Celie. »Jugoslovansko Matico« so minule dtil ustanovili v Vojniku pri Celju. Minister dr. Kukovec se Je odpeljal minule dni v Beograd. Koncem tega tedna se vrne, in bo prepotoval Maribor ln mariborsko volilno okrožje. tlajlanje Iu tuljenje raznih nemških pobalinov po naših ulicah in bližnil okolici le postalo v nakaterib nočeh za prebivalce dotičnlh delov mesu že neznosno. Opo-zarlamo našo policijo, da poaveti pozornost tem ponočnim razgrajačem. Ruska opereta v Celju. V našem mestnem gledališču se vrši gostovanje ruskega operetnega društva »Chat Nolr« pod vod-•tvora ravnatelja Jakoba Dolžinskega dne 7. In 8. novembra. V nedeljo dne 7. nov ob 20. uri se igra vesela In šaljiva opereta S plesom v treh dejanjih »Noč ljubezni«. — V pondeljek dne 8. novembra Istotako ob 20. nr! opereta v treh dejanjih Iz Indijskega življenja »Duhovnica ognja« Tudi ta •pereta bo nedda občinstva mnogo ameba la zabave. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v CcIJn se preseli v pondeljek 8. novembra Iz svojih dozdajnlh prostorov na Kralja Petra cesti v lastne prostore na vogala Kralja Petra oeate ln Aleksandrove ulice, kjer Je bila prej kavarna »Merkur«. Iz te hiše Je nastala vsled prenovljenja lepa palača, ki krasi enega najlepšlh delov mesta. Angtešbo-fraacMki klnb nameravajo eanovaU v Celja. Nova slovenska trgovina v Celju. O. Dragotin Sirec »tvori novo manufaktnrno trgovino v Cankarjevi trild, v prostorih, kjer se le uahalala poprej aemška trgevina Fabian. Nogometna tekma te Je ▼ sredo popoldne ob l. url vršila med prvakom Dunaja »Rapidom« in celjskimi Atletiki na šport aem prostoru pri »Skalni kleti.« Končala le s rezultatom 7:2 v korist danajskega «Ra-Plda«. Za Olepševalno društvo celjsko le p»-darB »eniški v^etrgovec g. Karl Pertinač 520* kron. Gotovo lep vzgled, ki zasluži, da bi ga posnemali tudi naši slovenski trgovci. Javna dražba posode Iu orodja bivše vojne kuhinje v Cel|u se vrN 8. t m. ob 3. ari pop. aa dvorišč« ceUskcza magistrata. ^■■■^■■»mMMaamBmnaaMtoamanMMaM^MTOnamanmaaaaanmananmmmmmmmnmMBm Volilno gibanje. Dr. Tavčar — slamnat) kandidat. Včerajšnji »Slovenec« piše: »V političnih kro gib JDS. se z vso resnostjo trdi. da kandidira dr. Tavčar samo radi tega, da reši mandat dr. Kramerju. Dr. Kramer Izza časa njegovega ministrovanja ni posebno privlačna sila in zato le treba privlačnejši* mož, ki M utegnili na demokratsko listo zbrati večje število glasov roko dr. Kramer. Ce bi bH ie voljen dr. Tavčar, vsled bolehnosti ne IH bodil v Beograd, ki ni primeren za starejše, bolehne ljudi, marveč bi odložil mandat v prid dr. Kramerju.« Sodrug Golouh eden glavnih ustanoviteljev komunistične stranke na Sloveti skem, se le »spreobrnil« In pristopil zopet v socialno demokratično stranko. Pregovor pravi: ko se začne ladja potapljati. Jo sačnejo zapuščati podgan«. »Jutro« Je postalo »ervozno radi nar. aocijalistične stranke. Ker »strančica«, kakor Jo le ie nedavno zasmehljivo nazlvaio. raste, grozi »Jutro« s osebnimi napadi na dr. Rybafa, ki le nositel) nar. soc. kandi datne liste na Staierskem. To je prokletstvo strankarske zagrizenosti, da začne z osebnostmi ko ne more s stvarnimi razlogi. Mislimo, da komentarja ni treba: sodbo sl bo vsak razsoden že sam naredil. Stranko davkov nazivlje »Slovenec« JDS, zamolči pa, da ao narodni predstavniki SLS ravnotako uspešno delovali v Beogradu kakor poslanci JUS, hi da Je državni proračun podpisal ne le dr. Kukovec temveč tudi dr. Korošec. D v« shoda. V nedeljo 31. oktobra le Imela v Celju shod NSS. Glavnega go voniika dr. Rvbafa Je pričakovala množica že na kolodvoru In ga Je navdušeno pozdravljala. Velika dvorana v Nar. domu Je bila potem nabito polna spoda) In na galerijah. — Drugi dan Je Imela ravnotam JDS shod, napovedan za 9. uro dopoldne. Ob 9. še ni bilo nikogar, ob pol 10. Jih Je bilo 20 (dvajset) in še le proti 10. url se Je nabralo ne čist« 100 ljudi, da se Je lahko vršil »impozanten« shod, kakor sta potem poročala »Jutro« In »Slov. Narod«. Celjani že vedo, kakšna sta bila ta dva_ shoda. Manilestacijskl volilni shod NSS se vrši v nedeljo 7. L m. ob 10. url dopoldne v Unionu. Dnevni red: Volitve v kcmstl-tuanto. Poročajo: Dcržlč, dr. Rybaf in R. Juvan. Za vzdrževanje reda na shodu so določeni posebni reditelji, katerima naj se udeleženci brezpogojno pokore. Za manifestacijo Nar. . socljatlstlčne stranke v nedeljo, dne 7. novembra v Ljubljani Je dovolila Južna železnica za vse ■delcžence polovično vožnjo. Polovična .Vožnja le veljavo* sa &. 1» Ja & novembra j h vse eseone vrne. vožnjo prekinit! a| dovoljeno. One, ki se hočejo udeležiti mani« festacUe, naj »e zglase pri krajevnih or« gatvlzacljal NSS, kjer prejmejo za to Izd*, ne Izkaznice. Brez Izkaznico polovlčn* vožnja ni dovoljena. Ob priliki mBuifeatsege NSS v Ljub« IJanl sc vrši v nedeljo 7. novembra dru U>/»o la solidfcu. stavbeni tehnik ebnctl. Kniejšo irčne tlel*. kupuje v vnaki množini po »ajniijih dnevnih cenah terpeniinovo čistilo za Čevlje Tozadevne prošnje z navedbo dosedanjega službovanja osebnih podatkov in zahtevo plače se naj vpoš-Ijejo na upravništvo lista pod geslo ^Stavbeni tehnik* Anton Šinkovec Grosuplje. Knjigarne In papirnice: Papir V6th‘vrst, pisalni in risalni, konfekcijonalni. Vse pisalne in risalne potrebščine. Trgovske knjige. Sapirografaparate in valjarje. Trakovi za pisalne stroje. Zadočnica. 'S'sSrrjrne En_E*BlJSg©vesf* te©: Tiskovni !n časopisni papir. Siva lepenka. Žica za vezenje knjig. Knjigotrško platno. Marmornati in šagreni papir. Tiskarske barvo. Masu za valjarje. TrgOVCl Sn prodajalci: Papirne vrečice. Stročnice za cigarete ter papirčki Abadie in Jacobi. Smirgl- stekleni-Crep svileni- Tafet-papir. _______________________________________________________________ N O 85 9: za najnižje dnevne cene in tožni postrežbi Pripurcčeite in razšir aite .Jugoslavijo •'JADRAN ■— ^ ■ -----——— DANE SINGER J DRUG, Zagreb, Frsni- opsnska ul. 8. rnapaiiSJa jUuui ztslog* M. TREBAR IJUBL.IAVA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 589. raltl ter takoj »prejme a HMjžHrcicu za eelo olooije, Plača pobra II eni o ata'no. Ofcrto Raj se »pošljejo na gorenjo direkcijo u Poža» reveu. izdeluje po konkurenčnih cenah z moderno opremljenimi stroji ne role mlakti, nete stnei in apaiii. Vrši popravila, ter dobavija iz inozemstva industrijske izdelke. POZOK! Najnižie cene! lOZOR! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE PEČNIK IN DRUG »e priporoča ta vsa v to stroko spadajoča dela sa mali ta modni lok, k*kor vpeljave rlchlr.čne ta avetljavo, naprava telefonov in zvonil ter popravila letih. — Naročila so sprejem«,o pri eleliiroitidkl A. VERBAJS, Lublana, Linhartova ul. 4. samo ne debelo dobite zopet pri tvrdki; Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvi,mi prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko: 1 nf *k v pleskar in ii-ur K. 4 Kregar Ljubi ena Sv. Patra cesta 21 • U. LJUBLJANA. Kolodvorska uiea 6, — Vabilo na subskripcijo delnic Kolinske tovarne kavinih primesi, trg. del. pod etje v P*a^i. Tkanine-perilo-modno blago kalife« satogal TVPdkfi NalaovaJSIvserefI Ralmontfo Mallusa & Co. Trst, konc. špedicijskn podje-tje in caiinska agentura na Jesenicah (Gorenjsko) s« priporoča za vsakovrstne rev kap* dieije, ocarinjen ja itd., pod Bajko lan t-nejšiml pogoji. Glasom občnega zbora delničarjev od 5, Julija 1920 in državnega odohrenja se deluiška glavnica Kč. 12%1K»0.«H 0* — z izdajo 30.000 na »ms se glasečih, f>o-polnoma in v gotovini izplačanih delnic lit. B po Kč. 20(1* - notn., zviša na Kč. 18,low»e«.K»< e. t* vratnega blaga za moške obleke, no vrtalke In suknje, dalje vata za krojačev kosih in na metre. {Priporočam! Cigaretni papir in strežnice, pisemski i apir v mapah in 100 100 {milo, rdečilo, kremo ra čevlje, apreturo, fevljsrsko smolo, olje n šiv. atroje, toaletno milo in drugo blago. — Razpošilja tudi po pošti vanilin sladkor pecilni prašek Emil Plasek i. r. prsdeedaik uprav»tja st»ta. Kolinska tovarna kavinih primesi, trg. del. podietje v Progi. Veled eklapa občnega - zbora dne 18. oktobra 1920 se je doJožila d vidsnda za upravno leto 1919/20 ra de'niso ht. A štev 1 do 5.COO Kf. 100 -, Ht B Stev. 5 CSC d* S5.t09 Ki 50— in itev. 86.000 de 65.000 Ki. 26— Dividenda se taplažuje proti predložitvi dotičnega kupona pri biagajai Kolinska tovarno v Ljubljani in vseh naših zavodih, P , a g a, 90. oktobra 1620. EwlJ pincet: I. r. predsednik spravnega o v« ta. Tlaka »Utlteifcka tlakama« Y Uublianl srni arcditft. Amon Pesti 266. štev. DOBRO VPELJANA TROOVINA debelo v velikem mestu Sp. Štajerske radi gotovih razmer s tundusom proda HlSA Z OOSTILNO, trgovino In pekarijo na vedem Industrijskem kraju na Kranjskem se proda Cena Službe: ZANESLJIVA GOSPODIČNA’ so tfiče k šolarki 2 znanjem klavirja eveii- OB C INSKI TAJNIK begunec s Koroškega z dobrimi spričevali, služboval oziroma vodil samostojno vse Razno: ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITDt