fiOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
FOSKMEZNA ŠTEVILKA Uš DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
@
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečne Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—* — Uredništvo in upraven Maribor. Ruška eesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica m Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Neirankirana pisma te ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din , maU oglasi, U tluMja v stciaUe namene delavstvu ia nam e i£ e n c e m. vsaka beseda Din OJt
Štev. 13	•	Maribor,	torek,	dne	31.	januarja	1939	*	Leto	XIV
Siitimo svoje strokovne organizacije!
Delavske svobodne strokovne orga-nizacije so res delavske in nameščen-ske.
Zakaj?
Zato, ker le one zastopajo neodvisno °d političnih strank, zlasti onih, ki so zastopnice predvseirt drugih interesov,; kakor delavske in nameščenske raz-! redne organizacije.
v Dejanski položaj ne more biti drugačen. V običajnem življenju eni delajo, eni Pa imajo vse gospodarske pomočke v svojih rokah. Oni, ki delajo, se mo-: ra!o boriti danes celo za delo, sicer pa1 za čimboljše plače in druge ugodnejše ®'uVne pogoje, ker lastniki produkcijskih potnočkov nimajo radi, da ne bi sami zaslužili čimveč. Saj smo čitali že Par let poročila o borskih bakrenih rudnikih, kjer spravijo kapitalisti po tristo odstotkov dobička v svoj žep.
Prav tako je v večji ali manjši meri v vsem gospodarstvu. Dobički po deset, dvajset in trideset odstotkov niso redka stvar.
Podjetništvo ali gospodarstvo se rado izgovarja danes na slabe čase ali krizo. Toda taki izgovori so lahko izmišljeni; če so pa resnični, je krivda v gospodarski politiki, o kateri ne odloča delavstvo, ampak oni, večji in manjši kapitalisti in politiki.
Tudi tam bi moralo delavstvo sood-loče^ati v interesu pametnega gospodarstva, ali ga oni ne puste do besede. Kot enakopraven faktor bi moralo delavstvo priti do besede, toda to je mogoče le tedaj, če je delavstvo v svojih organizacijah neodvisno ali samostojno, ker tisti, ki danes delavstvu reže tako slab kruh, ne bo rad sprejemal svetov jn predlogov — svojih delavcev ali kakor pravimo na kmetih — hlapcev.
Če pomislimo še na to, kako nizek je življenjski standard, ki ne znaša niti Polovice predvojnega življenjskega standarda, potem tudi vemo, da so mezde vsaj polovico premajhne in da mo-reio ljudje kupiti le polovico tega, kar so kupili pred vojno. . Ce imajo toliko Premalo plače, kupijo toliko manj in ^a£o, če bi bilo tudi pridelano in izprano, se ne more spraviti v promet. °lovica več pridelkov in blaga bi se ^r°dalo, če bi bile plače vsa; take ka-s,°r so bile pred vojno. In ker niso, za-iJa,a gospodarstvo, ljudje so pa gladni
T
Popf s*anJe bi bilo absolutno potrebno in L^ti. Naloga gospodarske politike tega e t°* Kakor pa vse kaže, se rayr°^ema n°če nihče poznati, ker bolišUl-ere 'prei poslabšujejo kakor iz-kako 1 za^a1 realne mezde padajo,
To' naitl dokazujejo statistike. vati V^rašanje morejo resno razraotri-dela ^e<^vsem svobodne in neodvisne nalorfS C,C str°k°vne organizacije. Njih
Vso pažnj0da tem vprašan>em Posvetii°
BB
Chamberlain napoveduje konec
popuščanja
Demokratične države se bodo sili uprle
V Birminghamu je imel govor ministrski predsednik Chamberlain, ki je naglasil, da naj svet ne tolmači krivo popuščanja demokratičnih držav in zlasti ne misli, da je to popuščanje posledica slabosti.
Zapadne demokracije so volji>e ohraniti mir. So pa meje preko katerih ni mogoče. Tudi popuščanje ima tako me-
jo. Chamberlain je povdaril, da se bodo demokratične države uprle nadoblasti sile. Pri tem je podčrtal, da so zapadne države v tem sporazumne z Zedinjenimi državami severne Amerike.
Tudi francoski finančni minister trdi, da je Francija pripravljena in da se ničesar ne boji.
Francoski finančni minister Reynaud je govoril po radiu in naglasil, da je Francija gospodarsko in finančno docela pripravljena na vse možnosti. Zlata ima na razpolago v izobilju. Zlato pa je tista kovina, ki koncem koncev odloči vsako vojno. Kajti za vojno je treba denarja, denarja in še enkrat denarja.
Okrnjena samostojnost Češkoslovaške na zunaj in znotraj
Posledice monakovskega sporazuma v Češkoslovaški republiki postajajo vidne
šele sedaj.
fe^naSp^o^ ^ S°..za ta bo> sposob-mostojno \rS^aiVZaciie, ker delajo sa-
sko pJlitiklr^zn^il^ na l0SP°dar-mezde, važno da n Se lzbolišuiel°
n*.. Najbolj' virp «r2ab,a/l' “t
organizacije, da so samostoine 1
*	sc livarne ter pretehtajovi V*" šanja s čisto praktičnega stališ* v.pra' vso iskrenostjo in ljubeznijo do Viu-S°v m sodružic kakor tudi do skun.
doKa V1Š’ega <ril>'a* ki )'e Pri nas zaenkrat-ra2rreeda socialne razmere delavskega
^Zaradi teh važnih nalog mora delav-vilu ?,krepiti sv°ie organizacije po šte-nas x°ian^va jn. SV0P notranjosti, ker a ajo težki boji, ki jim delavstvo
^ Z monakovskim sporazumom je Češkoslovaška republika izgubila svojo neodvisnost. Primorana je, da se prilagodi novim razmeram. V zunanji politiki.se je morala nasloniti na Nemčijo. Nemčija pa se s tem ne zadovoljuje, ampak zahteva, da ji Češkoslovaška republika nudi tudi garancije, da bo ta politika zbližanja trajna, da bi v slučaju kakšnih zapletljajev ne izskočila in. se mogoče postavila celo proti Nemčiji.
Da je temu res tako, pričajo besede ministrskega predsednika Berana, ki jih je izpregovoril te dni. Rekel je, da nevarnosti, ki groze ČSR, še niso odstranjene in da se ne kaže udajati iluzijam ali pa misliti na kakšno čudežno spremembo. Češkoslovaška mora naprej po poti, na katero je bila prisiljena kreniti z monakovskim sporazumom.
Veliko pozornost je vzbudila v svetu vest, da je Češkoslovaška dovolila prost prehod nemški vojski, kadarkoli se to zazdi nemški vladi potrebno. V slučaju kakšnih mednarodnih zapletljajev, je Nemčija vsak čas v stanu, da radi
svoje varnosti okupira Češkoslovaško.
Nemški pritisk se čuti tudi v notranji politiki. Nemški tisk zahteva, da Češka uvede totalitarnost po vzgledu Nemčije, t. j. da sme obstojati samo ena stranka in da nasilno zatre vsako levičarsko opozicijo. Te zahteve so naperjene proti narodni stranki dela, v katero so se združili nekdanji socialni de-mokratje in pa del narodnih socialistov in ki je edina opozicijska stranka na Češkem. Tozadevno prednjači Slovaška, ki je zahtevam Nemčije po totalitarnosti takoj ustregla in jo danes nemško časopisje stavlja Češki za vzgled.
Sile, ki se upirajo totalitarnosti v ČSR, so sicer še vedno znatne, toda vprašanje je koliko časa bodo vzdržale pod pritiskom s severa in v boju proti totalitarnim stremljenjem v lastni državi.
Monakovski sporazum je razbil ne samo Češkoslovaško kot zunanje politično silo v Srednji Evropi, ampak jo je podredil vplivom velikega soseda, ,
*	- -	• 1 V tem pravcu se raz-
vijajo razmere v ČSR.
Fašistična zarota v Rumuniji»
»Železna garda« v Rumuniji
Vesti iz Rumunije povedo, da so oblasti prišle na sled novi zaroti članov »Železne garde«.
Baje so njeni voditelji nameravali zanetiti revolucijo in se polastiti oblasti na ta način, da bi bili napadli vsa javna poslopja v Bukarešti s pomočjo metalcev plamena in jih zažgali. V splošni zmedi bi se bili potem pririli na površje.
še vedno ni odložila orožja.
En častnik, ki je izdeloval bombe in metalce plamen kar v vojno tehničnem zavodu, je bil aretiran in se je obesil v zaporu. Drugi vodja »Železne garde«, ki je bil namestnik ustreljenega fiihrer-ja Codreana, Caro Vasil Cristescu, pa se je po svojem pobegu iz koncentracijskega taborišča skrival v Bukarešti. Tu so ga sedaj zalotili. Namesto, da bi se bil predal oblastim, se je raje ustrelil.
Kaj so dogovarjali o delavskem gibanju?
Gospodje, ki se jim hoče totalitarnosti,
V št. 24 »Slovenca« čitamo o namerah zelenih delavcev tudi toTe:
»ZZD prevzame v svoje roke vse socialne ustanove na svojem teritoriju, kolikor jih še nima.
V primeru, da pride do prisilne enotne državne delavske organizacije, prevzame funkcijo te organizacije ' ZZD.«
Stari Rimljani so poznali pregovor: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec.
Nova vlada v Turčiji
Nekaj časa je izgledalo, da bo pod novim predsednikom republike Inonijem prišlo samo do manjše izmenjave vlade. Take izmenjave v posameznih ministrstvih so se tudi izvršile. Sedaj pa je naenkrat nastopila nova vladna kriza. Za ministrskega predsednika je bil imenovan dr. Rerik Saydam, doslej notranji minister. Nova vlada pa ima že pooblastilo za razpust parlamenta in nove volitve. — Ne smemo pozabiti, da je Turčija diktatorično vladana republika in da ima v takih državah smrt diktatorja za posledico spremembo vsega aparata. Kajti vsak diktator mora imeti okoli sebe samo svoje ljudi, ako noče, da bi doživel presenečena.
Anketa o trošarini na sladkor
Finančno ministrstvo skliče anketo, ki bo obravnavala trošarino1 na sladkor.
Na anketo bodo povabljeni kmetijsko ministrstvo, sadilci sladkorne pese, kmetijske zbornice, sladkorne tovarne, finančno ministrstvo in fiskus.
Trošarina na sladkor je pri nas največja, konzum sladkorja pa skoraj najnižji, čeprav je sladkor važno hranivo.
Strahotne vesti iz potresnega ozemlja v Čile
Trdijo, da je ubitih okroglo 30.000 ljudi.
Iz potresnega ozemlja v republiki Čile v Južni Ameriki prihajajo še vedno nova poročila o grozovitem razdejanju, ki ga je povzročil potres.
Cela vrsta mest in vasi je docela uničenih. Pod razvalinami pa je na tisoče mrtvih in ranjenih. Ako smemo verjeti poročilom ameriških agencij, je bilo pri tej potresni katastrofi ubitih 30.000 ljudi, 50.000 pa ranjenih. Dasi bodo te ste-
po vsej naravni zahtevi in pravici ne sme kloniti zaradi svojega — višjega ideala — socialne pravice na svetu. Zato, okrepite svoje organizacije!
vilke najbrž pretirane, pa nam vendar predočujejo, kako grozna nesreča je morala doleteti prebivalstvo.
Poročila omenjajo, da je potres v zvezi z izbruhom nekega ugaslega ognjenika. Podrobneje vesti topogledno pa še vedno manjkajo.
Koliko je Židov v Palestini? V Palestini je bilo 30. septembra 1938 1,420.259 prebivalcev, od teh 403.497 Židov, 895.144 muslimanov, 103.831 kristjanov in 11.787 Druzov. Židov je bilo tedaj v Palestini 28 odstotkov.
V ameriških tovarnah je zaposleno 8,5 milijonov delavcev
Porast števila delavstva — zmanjšanje števila obratov.
V	industriji za predelavo surovin v Zedinjenih državah Amerike je bilo leto 1937. zaposleno 8,569.518 delavcev ali 19 odst. več kot leta 1935. Na mezdah je dobilo delavstvo izplačano 10.113 milijonov dolarjev ali za 35 odst. več kot leta 1935. Izdatki za surovine in ostali obratni stroški so dosegli vsoto 35.536 milijonov dolarjev. Vrednost proizvodnje je v letu 1937. narastla na 60.750 milijonov dolarjev ali za 35- odst. napram letu 1935. Število podjetij kaže nazadovanje in sicer je bilo: leta 1937. 166.793 podjetij napram 167.916 podjetjem v letu 1935. in 139.325 podjetjem v letu 1933.
Republikanci ne mislijo na
predajo
Govor ministrskega predsednika Negrina po radiu
Ministrski predsednik Negrin je irnel v Geroni, kamor se je preselila vlada po padcu Barcelone, govor po,radiu, v katerem je dejal, da je položaj republikancev s padcem Barcelone izredno težaven, vendar pa nihče v republikanskem taboru ne misli na predajo. Katalonska armada je bila takoj po padcu Barcelone reorganizirana, ojačena z novimi četami in opremljena z novim orožjem. Razpolaga pa tudi z velikimi količinami streliva. Tako čete, kot tudi orožje in strelivo ie dobila katalonska armada iz srednje Španije, od ko-
njo katastrofo, ako se bodo združili vsi resnični prijatelji demokracije.«
Nova fronta Po umiku republikanskih čet proti severu in severozapadu iz Barcelone, poteka nova fronta od obale Sredozem-nega morja pri Arenysu del Mar preko Granolersa, Sabadella in Vivera do gorovja Sierra del Cadi. Republikanska vojska ima v hrbtu francosko mejo in je torej s te strani zavarovana pred presenečenji.
Preko stotisoč beguncev
»Vse organizacije so delale izven okvira naše j in niti najmanj izzivalne. Med tem je v Fran-narodne skupnosti.« To predrzno trditev je na- j ciji začela druga propaganda, ki prav': ako pisal »Slovenec«. Naj nam pove ta list, ali Italija ne izprazni Španije, potem je treba za-more vzporediti eno samo izjavo kateregakoli sesti španski otok Menorco v Belearih in dele svojih s tivolsko resolucijo socialne demokra- j španskega Maroka, da bodlo ostale varovane cije iz leta 1909. tako po vsebini kot po da- | pravice Francije na Sredozemskem1 morju. —■ tuimu. Kadar bo to dokazal slovenski in jugo- I Proti tem francoskim zahtevam nastopa itali-slovanski javnosti, potem naj piše o delavskih jansko časopisje, ki pravi, da so te razmere —
organizacijah, ki so delale izven naše narodne skupnosti. Ker pa se bojimo, da »Slovenec« tega našega predloga ne bo upošteval, naj vsakdo, ki se zanima za našo politično zgodovino, prelista v študijskih knjižnicah »Slovenca« od leta 1909. do konca svetovne vojne.
der so ga kljub blokadi morske obale po frankovcih	prepeljale republikanske j vaI' velika reka beguncev proti fran
iarl,p	ipf-oH	Icoski meji. Število beguncev civilnega
. ,	prebivalstva cenijo na preko 100.000.
Vojno poveljstvo ]e izdalo vse ukio-j]vin6go tisoč beguncev je že prekorači-pe. da bo armada v stanu zadržati ne- 1() francosko mej0> Poročila iz Franci-prijatelja na novi fronti.	je pripovedujejo, da so begunci v na-
Zaključil je svoj govor:	Rcpvibli- ravnost brezupnem položaju, ker so
kanska Španija bo preživela tudi seda-.dcccla izčrpani in brez vseh sredstev.
Zakal so bili reoublikancl ooraženi?
Inozemsko časopisje sedaj mnogo'republikanci daleč za nacisti in zlasti piše o vzrokih poraza republikanske za izvrstno oboroženimi Italijani. Na vojske	pred Barcelono.	jen republikanski top je prišlo 9 tiaci-
Vsa poročila soglašajo v tem, da je stičnih, na en republikanski protitan-bila republikanska vojska premagana, kovski top 20 nacističnih, na eno repu-ker ni imela orožja in municije, s ka- blikansko strojno puško 5 nacističnih, tero je bil nasprotnik kar najbolje za- na en republikanski težki top 50 naci-ložen.	j stičnih. Republikanci so imeli na vsej
Francu so dovažali orožje in muni-j fronti od Pirenejev do Sredozemskega cijo od vseh strani, republikancem pa 1 morja 40 težkih strojnic, nacisti pa 600. je bil edini res možni dovoz orožja in francoski vojaški strokovnjaki in an-municije v Katalonijo preprečen, kerjgleški opazovalci	—.»■m	v
tega ni dovolila francoska vlada, hoteč,J* ;	*	*	v’	v* ’ 1 i" priha-
se na ta način izogniti, da ne bi prišlo j i^io soglasno do zaključka, da je * ■ do zapletljajev z Italijo. Francoska vla-jvojno odločilo pomanjkanje orožja, da ne samo da ni dobavljala republi-1 kancem orožja francoskega porekla, tudi ni dovolila, da bi se orožje tujega izvora prevažalo v Katalonijo preko francoske meje.
Potem bo videl, da se takih izpadov proti de-
Iz Katalonije, zlasti iz Barcelone se lavstvu poslužujejo ljudje, za katere dokazano
velja pravilo: Roma locuta, causa finita!
Kaj pravi »Slovenec« in kaj govori papež. Že
dalj časa se »Slovenec« besno zaganja v raz-
izzivanje. Tako traja časopisna vojna o tem, kaj je izzivanje ali ne izzivanje, naprej. ti>^
Francoski parlament soglasno izjavil, da Francija ne da niti pedi svoje posesti. V francoskem parlamentu je vlada predložila sklep, glasom katerega je smatrati sedanjo francosko posest za nedotakljivo. Za to izjavo je glasovalo 609 poslancev, brez protiglasu. S tem je hotel parlament povdariti, da pomeni vsako poseganje po francoskem ozemlju voino.
Spor na vzhodu se zaostruje. Francoska
Kako sodijo o dogodkih v Španiji?
Švicarska meščanska »Nationalzei-tunč« v Bernu piše o Španiji to-le: »Kar se tiče Španije, je igralo vlogo Republikanci so imeli tako malo mu- j tudi to, da so posedujoči razredi v za-nicije, da so njihovi topovi imeli dnev- padnih državah želeli poraz napadane no odmerjeno količino po 5 do 10 gra- vlade, kot domnevne nasprotnice njim
Sorodne družabne plasti, pri čemer so svoje družabne predsodke in privatne mterese postavili nad narodno varnost lastnih držav.«
nat, pešci so dobivali do 50 nabojev dnevno, strojnice pa po 300 do 600. Pa ne samo, da ni bilo municije. tudi no številu posameznih vrst orožja so bili
Zelo oblutno nazadovanje našega Izvoza
Za 1225 milijonov dinarjev manj izvozili kot leta 1937. Presežka je samo 72 milijonov.
Lanskoletni izvoz iz naše države je zelo občutno nazadoval. Izvozili smo za 5047.4 milijone dinarjev, uvozili pa za 4.975.3 milijone dinarjev. V letu 1937. pa je znašal naš izvoz 6272.4 milijone dinarjev, uvoz pa 5.233.8 milijonov dinarjev. Presežek je bil torej v letu 1937. 1.038.6 milijonov dinarjev, v letu 1938. pa samo i’ <72.1 milijona dinarjev.
Ali it Ca poravnal naroftnluo? Aki it aa, Izpolni sveto doltnoati
Pravico, socialno pravico zahtevaš, praviš.
Zahtevaš? Ali je moledovanje in tarnanje zahteva?
Ali je klečeplazenje in strah pred preziranjem in grožnjo v socialnih stvareh zahteva?
Ne! To ni zahteva. To je mahljanje kužka z repom, če mu pokažeš šibo.
Tak pa junak ne sme biti! Koga naj se boji, če se bori za človečanske pravice?
Junak se mora boriti. Zahteve zahtevajo boj.
In zmago je pričakovati le od nevstra-šenega boja proti krivicam!
delavske strokovne organizacije. Njegovi ljudje so, ki zahtevajo, da se naj svobodne delavske strokovne organizacije razpuste kot v totalitarnih državah. V št. 24 »Slovenca«, ki zopet enkrat brez komentarja priobčuje take zahteve, pa čitamo v rubriki »Kaj pravite« to-le papeževo naročilo Chamberlainu in Halifaxu; »Zelo star mož vama govori, bolan mož, kateremu ostaja le še nekaj dni zemeljskega romanja. Vse svoje življenje sem se boril in boril se bom do svoje bližnje smrti za vrsto idej, ki so nam vsem skupne in drage: za bramibo duha pred surovo silo; za varstvo slabega proti zatiranju; za pravice malih narodov napram velikim; za svobodo proti tiraniji; za resnično pravičnost proti samovolji.« — t
Zveza slovenskih delavcev je vstopila v Ju-goras. »Slovenec« objavlja svojim čitateljem, da je Zveza slovenskih delavcev vstopila v Jugoras. Na ta način je sedaj izvedena centralizacija tega gibanja v vsej državi. Akcijo je izvedel do kraja bivši kaplan na Jesenicah in sedaj župnik v Tunjicah pri Kamniku Andrej Križman.
Zavednost in korajža pa taka. Nedavno tega se je vozila dz Slovenije proti Zagrebu večja družba odličnih slovenskih gospodov, ki trde, da stoji ves narod za njimi. Da bi to tudi javno izpričali, se je nek gospod domislil, da se je treba okititi s slovenstvom tudi na zunaj. Zato je razdelil med gospode in jim deloma tudi sam pripel slovenske trakove. Od Zidanega mosta proti Brežicam, pa se je raznesla
med gospodi vest, da jih bo v Zagrebu najbrž ker po5ivajo v negoštoljubni sovražni zemlji,
pričakoval nek visok gospod z juga in da bodo povabljeni k njemu na večerjo. Ta vest je čudovito delovala na družibo. Eden za drugim so začeli snemati znake in jih basati v žepe. Seveda ni nihče rekel, zakaj to dela. Pa tudi ni bilo potrebno, ker so se gospodje tudi brez besed razumeli. Tako je tista toliko opevana slovenska zavest izginila takorekoč na mah — radi ene same večerje. Pa naj še kdo reče, da nismo korajžni.
Vpoklic rezervistov v Italiji. Iz Rima prihaja vest, da bo 1. februarja vpoklicanih v Italiji 60.000 rezervistov letnika 1901. t .
Kaj je izzivanje -in kaj ni. izzivanje. Med Italijo in Francijo se že nekaj časa vodi ogorčena časopisna polemika radi zahtev, ki jih naslavlja Italija na svojo sosedo, od katere terja Korsiko, Tunis in Džibuti. Italijansko
časopisje povdarja, da so te zahteve pravične odlok upoštevajo.
C. Nordhoff in J. N. Hall:
13
HURIKAN
Potem, tako si predstavljam, je zašlo sonce; površina morja se je svetila od odseva ovčjih oblačkov, ki so se kopali v nežni večerni zarji. Ko je Mako enkrat pogledal na levo, je vzbudil njegovo pozornost črn predmet, ki je plaval na vodi nekako pol milje proč od jadrnice. Na to daljavo je izglodal komaj nekaj večji od žveplenke, z nekoliko manj ostrimi očmi, kot pa jih ima tale mlad Poline-zijte, bi ga sploh ne bilo mogoče opazitj. Radoveden je gledal Mako neprestano v to smer. Zdaj je izgubil predmet izpred oči; zdaj se je zopet pojavil, plavajoč na raztegnjenih, mehkih valovih mirnega morja; potem je zopet izginil, in par sekund na to je bil znova viden. Maku se je zdela ta stvar nekoliko čudna. Plavala je nekoliko previsoko nad površino, da bi jo mogel smatrati za desko, katere se drže školjke. Na predmetu je bilo opaziti neko vzpetino; mogoče je bila kakšna tik ob deblu odlomljena drevesna krona in kar je štrlelo kvišku, neka veja ...
Nenadoma so se fantiču razširile oči od začudenja. Sklonil je glavo in pogledal pod palubo, kjer je spal oče Pavel, ležeč na tenki žimnici.
»Oče! Oče Pavel!«
Stari duhovnik, še na pol v spanju, je dvignil glavo. »Da... kaj pa je?...« In ko se je nato docela prebudil: »Kaj pa je, sin moj?«
da se
»Tam ... na levo ... vidim nekaj! Pridite hitro, oče!«
Vznemirjen vsled razburjenja, ki se je polastilo dečka, je stopil oče Pavel na krov in gledal napeto v smeri, kamor je kazal Mako. Bilo je že precej temno in v polmraku je trajalo par sekund, predno je starec ugledal predmet.
»Ti imaš pa res dobre oči, dragi moj! Sedaj vidim tudi jaz. Kaj — kos lesa?«
»Ne, oče.«
»Caha nei! Kaj naj bi sicer bilo?«
»Kanu — prevrnjen kanu. Zdi se mi ga oklepa nek človek.«
»Nek človek? Nemogoče!«
»Videl sem, kako sc je bil zganil. Prav za gotovo ... oče Pavel... Zganil je bil z roko.«
Duhovnik je planil h krmilu, med tem ko je deček nekoliko zrahljal jadro. Vzela sta smer naravnost proti predmetu, ki je plaval na vodi.
»Res je, imaš prav, dečko!« je vzkliknil oče Pavel, ki se je komaj opomogel od začudenja. »Domnevam, da naju tudi on vidi! Pripravi se, da mu boš pomagal!«
Vedno bolj sta se bližala čolnu. Oba, starec in deček sta zrla kot zamaknjena v prevrnjeni kanu, in še vedno nista mogla verjeti svojim očem. Prevrnjen in poveznjen narobe se je zibal čoln dalje. Veslo je očividno izgubil; mož pa, ki sc je oklepal ogrodja, je čepel na pol sedeč, na pol ležeč na njem. V hitro nastopajoči temi sta mogla samo še
redno delavsko gibanje, zlasti pa v svobodne vlada je odklonila novo imenovanega japon- ]
skega poslanika v Parizu, ker je že dolgo časa vodil protifrancosko akcijo na Japonskem. Japonska vlada ipa ne misli imenovati novega poslanika. Trdijo, da so s tem diplomatski stili med Francijo in Japonsko prav za prav prekinjeni. f*iiu i. ,	*
Resni časi zahtevajo izrednih ukrepov. Svetovno časopisje se mnogo bavi z ukrepi belgijske in nizozemske narodne bank^, ki sta vso svojo zlato zalogo spravile na varno v Anglijo. Švica pa je svoj zlati državni zaklad prepeljala nekam visoko v gore. Tako torej tudi nevtralne države nič ne zaupajo, da bi v slučaju mednarodnih sporov velike sosede upoštevale in uvaževale njihovo nevtralnost.
Pomembna dopolnilna volitev v Angliji. V volilnem okrožju Norfolk je zmagal narodni liberalec z 18.000 glasovi proti 11.090 glasovom, ki so bili oddani za delavskega kandi-daita. Pri zadnjih volitvah je znašala večina, ki jo je dobil narodni liberalec, 13.000 glasov, sedaj samo še 7000.
13,000 katoliških akademikov v Nemčiji ne sme več imeti svoje lastne organizacije. Katoliški inozemski tisk prinaša celo vrsto imen razpuščem'h društev.
Dr. Beneš bo profesor na univerzi v Chikagu« Nastopno predavanje bo imel dne 20. februarja.
Zbirka za prenos kosti v Franclji padlih Italijanskih vojakov. Dnevnik »II Popolo d’ Italia« zbira prispevke za prenos kosti v Franciji padlih in pokopanih italijanskih vojakov,
za katero so darovali življenje v domnevi, da branijo neko civilizacijo. Kosti teh žrtev se morajo prenesti iz Francije, ker je sedaj žaljivo za njihov spomin in za ves italijanski narod, če bi še nadalje počivali v sovražni zemlji.
Kinooblskovalcem! Dravska finančna direkcija ie izdala s št. 1469-V z dne 13. jan. 1939 odlok, ki se glasi: »Kinoobiskovalci Dravske banovine se opozarjajo, da morajo pri posetu kinomatografskih .predstav zasesti svoja mesta točno po označbi na vstopnicah, sicer se krši finančni zakon ter se ob vsaki ugotovitvi takega prestopka mora predpisati kazen. Dravska finančna direkcija.« — Združenje kinematografskih podjetnikov Dravske banovine vljudno opozarja cenj. kinoobiskovalce, da ta
videti, da je gologlav in skoro nag.
Ko sta bila samo še nekoliko metrov oddaljena, je zaklical duhovnik brodolomcu, toda odgovora ni dobil. Sedaj je prispela jadrnica tik do kanuja... Mako je bil močan dečko; zgrabil je iztegnjeno roko moža, ki je zdrsnil s čolna in ga ob strani potegnil k jadrnici. Ko je opazil, da je bil brodolomec tako izčrpan, da se ni mogel niti prijeti, se je sklonil do njega in ga potegnil na krov.
Oče Pavel je izpustil krmilo in se v hipu spustil na kolena pred možem. Naslednje pol ure sta se trudila zi njim. mu vlivala kokosovega mleka, vendar le po par požirkov naenkrat. Brodolomec je bil od žeje in izmučenosti v usmiljenja vrednem položaju. Njegovi dolgi lasje so bili zlepljeni, lica pa gosto obraščena.
Šele ko je Mako užgal luč, sta ga spoznala. Bil je Terangi.
Mesto, koder sta ga našla, je bilo skoro šeststo milj oddaljeno od Tahitija. To razdaljo jc bil premeril v majhnem kanuju, kakršnega sc poslužujejo ribiči v notranjosti lagune! Ako sc mi doslej ni posrečilo, da hi Vam pokazal pravo sliko tega moža, potem sem zamujeno sedaj nadoknadil!
Vsekakor je bil Terangi v tem trenutku, ko sta ga našla njegova rešilca, s svojimi močmi pri kraju. Ne da bi bil spregovoril eno samo besedo, je trdno zaspal. S skutinimi napori se jima je posrečilo, da sta ga spravila pod palubo. Mako ie ostal vso noč nri niem. med tem ko je duhovnik krmaril.
FW!rf*y'	TDalje	prihodnjič)
7® MišiU Uccticv
TRBOVLJE
Sramujejo se ga
Četrtkov »Slovenec« je prav po svetopisemsko izda! svojega miljenca, proslulega kontrolorja pri rudniku v Trbovljali kot Peter knstusa: Naj nam »Slovenec« še ipove, ali je ta kontrolor še v upravi ali v kontroli »Dru
LJUBLJANA
S. Ivan Mlinar nas ie združil
Tako lepe in prisrčne prireditve,
bila	proslava 70-letnice	s. Ivana	Mlinarja v
veliki	dvorani Delavske	zbornice,	že leta in
štvenega doma« v Trbovljah in zakaj ga na- leta nismo imeli. S. Mlinar je samo eden, ka-enkrat noče	več	poznati?	i	|co,r	je	rekel s. Eržen, in zato je	bil to tudi
Dinam	k	tjOspod-om	naša socialistična sku-j	ve5er, ko je	ljubljansko delavstvo
p,na, Ki ni doslej niti pred, niti po nobenih ^ v i#it ... ...	^	u:
volitvah klonila, ampak se je vedno borila za izreklo čestitke priljubljen mu .	.	,
kakor je, plemenitost! Da bi le vedno ostali med seboj tako složni in dobri, kakor smo bili ta večer!
rudarje, med tem, ko se gospodje, sorodniki »olovenca«, z vsem svojim priveskom vedno Potuhnejo, kadar pridejo na dnevni red so-£'alna vprašanja rudarjev in samo preže, na taksen način bi se okoristili, j lr' vsem tem še mečejo v svet neko pred-jlavsko povišanje, ki sploh ni povišanje. Mi P“ javilo povemo, da v Trbovljah ni več ni-dr Is’ k' količkaj viden iz »Slovenčeve« i,.u. e> da bi ne imel visoke službe pri rudni-
ku
'n. visoke plače. Gospodje so konjunkturo
sta^ s'la-'no izrabiti za povišanje svojih ipri-jj !?vev in če je le bilo pri rudniku kakšno lik rnesi°' so sa sigurno zasedli sami. To-» za danes. Če pa hočete Vam naštejemo
se ‘mena.
JESENICE
ZaK^!eVna bratovska skladnica na Jesenicah.
red -7«jSec f.ebruar 1939 se odreja sledeči vrstni ■vse dn	sinžbe	ob nedeljah, ki velja za
razliko. . člane in zavarovane člane brez bruaria na bivališče in sicer: 5. in 26. fe-dr dih Keržan Bartol, 12. februarja g. Milan, 19. februarja g. dr Tancar Av-
je vsem užgal ogenj v očeh, ko nam je rekel: Ne bojte se, ne bom vas že zapustil, ne, še dolgo bom delal med vami za složnost v gibanju, za njegovo moč in enotnost. Kaj bi poročali podrobno o tem lepem večeru, o katerem si pripovedujejo delavci po vseh delavnicah in pisarnah! Vse je bila ena sama ubrana pesem socialistične vere, en sam močen izraz zavesti, da ne more propasti vzvišena ideja, kakor je socializem, in gibanje, ki ima v svojih vrstah človeka, kakor je Ivan Mlinar, Vsi: govorniki, pevci, mala punčka z nageljni, recitator, godbeniki so dvigali razpoloženje v pobožno molitev in v praznično veselje, da je sedemdesetletni Mlinar še vedno mlad med nami. Kot da je vsem Mlinar vdahnil svojo
MARIBOR Predavanje o angleškem imperiju
in njegovih političnih silah bo imel prof. B. Stupan v. »Vzajemnosti« v sredo, dne l. februarja s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«, Sodna ul. 9-II.
Sodruge in sodružice in vse, ki se interesi-rajo za dogodke, ki danes pretresajo svet, vabimo, da pridejo!
Stol sedmorlce v Zagrebu je razsodil v po-
dine izročila s. Mlinarju sedem rdečih nageljnov, ki naj pomenijo sedem decenijev. Večer so olepšali s svojim nastopom pevci delavskega 'glasbenega društva in pevslji izbor »Grafike« ter godba »Zarja«.
Na odru je bil napravljen velik transparent z napisom: »Živel naš s. Mlinar!«
Razen čestitk je prejel s. Mlginar tudi, umetniško izdelano diplomo ZoSGR.l, od slikarja Vavpotiča pa izredno posrečen portret, ki kaže našega nič hudega slutečega s. Mlinarja pri delu.
guštin.
Poraz katoliških akademikov pri volitvah v lin da dobjino mleko za to ceno samo iz usmi-odbor »Akademske akcije za izpopolnitev uni- ljenja, ki ga imajo prodajalci do nas! Ali nas
verze.« Kakor smo javili že v prejšnji številki Počivan*	našega lista, so se vršile v soboto, dne 28.
. -i nja v posameznih obratih pri K1D 1 januarja t. 1. volitve v odbor »Akademske ak-
J	'	PUodlllCZIIIIl	UU1	Ulili	pil I\ 1L/ oU
Ponpi^eJnem redu- Ponekod manjka naročil, cije za izpopolnitev univerze so n	materijala ali pogonske sile, delavci	J - ■	—	=-
Drn t na brezplačnih dopustih, ali pa delajo na st !)°rU za m'nimalno težaško mezdo, name-10 da bi bili v obratih pri delih, kjer imamo akordne ali usposobljenostne doklade. t ■* faradi tega bo treba apelirati na merodajne faktorje, ..	•
Slučaji Strojnih tovaren, Polakove tovarne in Podobni se ne smejo več ponavljati in oni, ki ■Utajo zdaj v teh časih skrb in odgovornost za slovenski narod in njegovo blagostanje, naj , Se zato zanimajo in naj poskrbijo, da bo drugače!
Krasen socialni film v kinu Radio. Od petka Uo ponedeljka je predvajal Kino Radio krasen /aucoski socialn film »Zloraba zaupanja« vAbus de confiance) z Daniello Darrieux v glnvnr vlogi, v tem filmu vidimo krasno prikazan odlomek iz življenja današnje družbe 'n dokaz o tem, kam vse socialne razmere človeka pritirajo. Uprava kina Radio je razpisala dve nagradi: zlato žensko zapestno uro 'n smučarsko garnituro, za kateri so žrebali Ua temelju številk, ki jih je dobil pri blagajni v^ak obiskovalec kina, ki je kupil vstopnico 6 din naprej.
volitve v
Pri volitvah sta nastopili dve listi in sicer: »Lista katoliških akademikov« in »Lista nacionalnih akademikov«. Občni zbor dan pred volitvami je bil zelo buren.	Pri	volitvah je
glasovalo 1125 slušateljev in slušateljic, od teh za katoliško listo 505, za skupno demokratsko in nacionalno listo- pa 620.
Ta cena ne bo držala! »Akcijski odbor« dveh mlekarn sa podražitev mleka je objavil, kakor znano, v začetku tega leta, da bodo mlekarne prodajale mleko po 2.25 din, stranke, ki pa dobivajo mleko naravnost od kmetovalcev, pa da ga bodo plačevale po 2.50 din. Ta namera se ni obnesla. Cena mleku je ostala 1.75 do 2 din. V soboto so pa dnevniki objavili, da bo splošna cena 2.25 din, torej da se splošno podraži mleko za 25 do 50 par. V dotični objavi, ki izvira baje od kmetijske zbornice, se pravi, da je še ta zvišana cena prenizka za kmetovalce. To je nad vse imenitno! Mlekarne plačujejo kmetom mleko še izpod 1 din, največ pa po 1.30 din — in ta cena ni prenizka! — Konsumenti pa naj plačujemo po 2.25 din z zavestjo, da je ta cena mnogo prenizka
KRANJ Cankarjevo proslavo
Priredi delavsko kulturno društvo »Vzajem-ost« v nedeljo, dne 5. februarja s pričetkom “ m. uri, v »Cankarjevem domu« (poleg »Ki-'alija«). Spored proslave je: 1. Culkovski: mokarju« (deklamacija); 2. predavanje o Si k - Cankarju; 3. Zajc: »Slava delu«; Cerar-jUDačenko; »Od Urala do Balkana«, igra god-^ Glasbenega društva v Kranju; 4. Ivan Can-Ca:, “Hlapec Jernej«, govorilni zbor; 5. Ivan Cant r: >>0- domovina«, deklamacija; 6. Ivan ^anwar' temi«, dramatična slika; 7. Ivan Siorc-ar' “Strah«, dramatična slika; 8. Gre-Sclie' Q“y.?sufa gmajna« (narodne pesmi), godba 1 n,lerr:	»Delavski pozdrav«, igra
Cankar- ai^eneRa društva v Kranju: 9. Ivan din 6 ' “Konec«, deklamacija. — Vstopnina vačjerp ’*» Udeležite se proslave v čim Tn'n Iv	da dostojno proslavimo spo-
rtna Cankarja. - Odbor.
V soboto, dne 28. januarja se je vršila proslava 70-letnice s. Ivana Mlinarja, nestorja socialističnega gibanja v Sloveniji, tudi v Mariboru.
CELJE
C«M» S"karieTa '*'°slava
?° Se V lepeyvs,v<)- nameščenci in prijatelji ■emnosti« na r tevilu odzvali vabilu »Vza-vršl!a v nedeliffnjarjevo proslavo, ki se Je s|{e zbornice« dopoldne v dvorani »Delav-
p 1,,	•
5; štukha n"10 .s,edili besedam predavatelja Cankarju in „	. m nred 20timi leti umrlem
S- Schlm:,.r .nje£°vih nesmrtnih delih.
Kus pa čltai Lre,citiraI »Cankarju«, s. Lan-dotr.ovina« rj Časarjevih zbranih spisov »O, dobro štiri kr,™. .i,ra^' odsek ie izvajal prav da se kmalu 7nnnf'v ifav zadovoljni, z željo,
Tečaj za neZf. Priredl‘ smo se razJ,1‘
tek tečaja v Delanj zbnrn4 'i sredl° ie priče" ■Hudnikov in poznejših nrivufi ob 204 uri- Za‘ prejemali. Vpisnina znaša dhi mCev nc bomo Ninina ,pa din 30 in sc	'n«ečna	te-
haprej.	brezjp0gojno	v
Seja K. M. O. se bo vršila danes „ .	.
Dr'«etkom točno ob 20. uri. Udeležba obvezSa*!
STUDENCI PRI MARIBORU
Ples priredi podružnica L Del. kole-
torazevacfrHStVu dSe 4' febniarja v gostilni 19 n • Studencih. Pester spored; začetek ob
brodoaa ~°OdbrorSt VS* bratska druStva d°44
veselico priredi del. kult. društvo
februa,^10/1*, v Studencih v soboto, dne 4.
»Beli li*. •• °b 84 uri zvečer v gostilni pri zastavi«. K obilni udeležbi vabi odbor.
upniki iz Maribora in bližnje okolice, ki so na ta način dokazali slavljencu, da vedo ceniti veliko delo, ki ga je vršil in ga še vrši v našem delavskem gibanju.
Ob iej priliki je spregovorila cela vrsta so-drugov, ki so čestitali slavljencu in omenjali njegovo vzpodbudno delo, ki naj bi našlo zlasti v teh .kritičnih časih obilo posnemovalcev. Govorili so ss.: Jelen, Petejan, v imenu Strokovne komisije Bibič, dr- Relsman in Eržen. Mariborski grafičarji so pozdravili jubilanta brzojavno.
S. ??	je	recitiral Mačkovo pesem
slavljencu, s. Rezika Palirleva pa je izročila jubilantu velik šopek rdečih nageljnov.
Za prijetno razpoloženje je skrbela godba železniških delavcev in uslužbencev pod taktirko g. M. Schonherrja, vmes pa so zapeli par delavskih in narodnih pesmi naši vrli pevci pekovski pomočniki.
Večer je potekel res v lepem sodružnem
Na prireditvi so pozdravili s. Mlinarja predstavniki raznih organizacij. Strokovna komisija je pozdravila svojega predsednika po s.	seumori
Svetku,	za	Zvezno organizacijo	SGRJ	’c	ll0rskl pravdTv pravdi podravske podružnice
izpregovoril D	v o	r	š e k S.,	za	»Vzajemnost« ,	Slovenskega planinskega društva v Rušah z
in	»Zarjo«	s.	Čebular, s.	Polde	Demšar;	novim lastnikom veleposestva pok. grofa Zale	sijajno	deklamiral Mačkovo	pesem	jubi-	bea, Pavlom Dlančnikom,	je
„	.	.	,. . „ „„	„	-mpn„	stol sedmorice razsodil, da je osporovana
lantu. Demšarjeva hčer a p J	<	služnost markiranja in uporabe obstoječih poti
v tem delu Pohorja pogodbeno pridobljena. SPD je v tej pravdi izgubila pravico do markiranja in uporabe malega odcepa lilebove poti, ki je bila na novo napravljena, na že obstoječi drvarski stezi. Ta odcep pa bode nadomeščen z drugim, tako da turističen promet ne bo utrpel nikake škode. S to razsodbo je zaključena nesimpatična gonja proti SPD. Stara slovenska pravda je zmagala. Naše Pohorje je zopet prosto in dostopno vsem, ki ljubijo naravo.
»Atama« še naprej izrablja. iPoročali smo že,
kako izmozgava tekstilna tovarna »Atama«, last dimajčano-v Helene in Evgena Bujati, naše tekstilne delavce, ki bi morali po kolektivni pogodbi tekstilnih podjetij -prejemati vsaj 3.50 din na.uro, a »Atama« jim ne plačuje niti minimalne mezde din 2.75. Dve delavki sta radi tega vložile pritožbe na sresko načelstvo, ki je že uvedlo -proti tt. »Atama« preiskavo po ministrski naredbi o minimalnih mezdah. — Dobili ipa smo novo pritožbi delavca, ki je zaslužil pri »Atami« komaj po din 220 do največ diin 260 na 14 dni in je zato končno izstopil iz službe. Pa niti tega denarja ni dobil izplačanega, ampak je moral jemati pri tvrdki blago, ki se je pokvarilo ter je tvrdka kupnino kai enostavno odtegnila od tiste beraške mezde. Kaj naj delavec napravi s takim blagom, čc ga dobi recimo po 2 m? Sam ga ne rabi, prodati ga tudi ne more. Takšno vsiljevanje blaga namesto mezde v gotovem smatramo za absolutno nedopustno in kaznivo, ker se s tem ‘krši tudi obrtni zakon glede plačevanja mezde, ki se mora plačati vedno v dinarjih, ne pa v blagu. V isti sapi, ko dunajčana B-ujatti Evgen in Helena na ta način kršita naše zakone, si pa še drzneta delavcu zadrževati službeno knjigo, če pod takšnimi razmerami ne m,orc vzdržati in na ljubo privandranim Dunajčanom stradati, ter odide brez odpovedi službe. Za kaj tovarnarja Bujatti, ki sta ustanovila v Kjo šakih to svojo tovarno s komaj din 200.000,— glavnice, ne ostaneta na Dunaju, kjer ima itak rodbina Bujatti še svojo tekstilno tovarno? Sresko načelstvo ponovno opozarjamo na te nevzdržne razmere pri tt. »Atama«, ki ni ži dovsko podjetje, in prosimo, da po izveden; preiskavi te razmere odpravi v smislu predpisov zakona o obrtih in zakona o zaščiti delavstva.	.
Kostanji. V spodnjem delu Prešernove ulice so te dni posekali postanje, ker bodo ta del cestišča tlakovali. V zgornjem delu ulice -pa bodo kostanje pustili. Ker pa so se kostanjeva drevesa tudi v zgornjem delu ulice zelo gosto razrastla in zasenčujejo okna stanovanj v pritličju i-n prvem nadstropju, si žele prebivalci, da bi mestni gradbeni urad kostanje preredčil, mogoče na ta način, da bi posekali vsako drugo drevo. Tako bi ostala ulica še vedno lepo zelena. Popolnoma posekati kostanjevih dreves ne kaže, kajti poleti so zelo potrebna v boju proti prahu, ki ga bo v zgornjem delu Prešernove ulice dovolj najbrž tudi v bodočem poletju.
Ustrelil se je 60 letni hlapec pri Spacekr, Ivan Ferkman.
imajo res za tako neumne? Mi pravimo: prva nameravana podražitev na 2.50 din jim ni uspela, pa tudi po 2.25 din ne bo šlo. Nad 2 din danes mleko ne sme iti in nihče ga ne bo dra-že plačal! I-n tako bo ostala stara cena.
Sodrug Virant Alojz umrl. V zadnjem času kosi smrt med našimi mizarji. Komaj smo spremili na zadnj-o pot s. Frica-, ko nas je zapustil še s. Alojz Virant. Pokojni se je rodil 21. junija 1868 v Lučah na Dolenjskem, bel je po svetu in delal v raznih krajih nekdanje velike Avstrije. Bil je kvalificiran mizarski pomočnik in zvest član svoje strokovne organizacije. Pa ne samo član, tudi borec. Ob veliki mizarski stavki 1906-07 je bil med najaktivnejšimi organizatorji stavke. Zato so ga dali mizarski podjetniki na črno listo, da ni dobil dela v širni Avstriji. Zapušča štiri odrasle otroke. Sin Tone je vesten blagajnik osrednjega društva lesnih delavcev že 15 let Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje, rajnkemu s. Virantu: Slava!
Nov kraljev spomenik Aleksandra I. v Ljubljani bo napravil Lojze Dolinar, kakor je sklenila za to določena umetniška komisija. Lojze Dolinar je napravil tudi prvi spomenik kralju Petru L, ki stoji pred magistratom. •
MARIBOR
Proslava 70*letnlce s. Mlinarja v Mariboru
razpoloženju.
Jubilant je bil presenečen nad tako prisrčnim sprejemom. Povdarjal pa je, da ne smatra proslave kot neke vrste osebno čaščenje,
Prireditev je bila v zgornjih prostorih ho- ampak kot prireditev, Ri naj velja spommu tela »Orel« in so se je udeležili predvsem za- vseh stotin in tisočev tihih in vztrajnih norcev, ki so pomagali organizaciji v preteklosti
do uspehov, obenem pa naj bo vzpodbuda vsem živečim funkcijonarjem in mladini, da zastavi svoje sile tam, kjer stari opešajo. Za svojo osebo je s. Mlinar dal zagotovilo, da se še ne misli umakniti v zatišje, ampak, da bo tudi za naprej posvečal svoje sposobnosti skupni stvari.
Večer je potekel v lepem sodružnem razpoloženju in prijetni zabavi. Sodrugi in sodružice so zopet enkrat imeli priliko, da se med seboj porazgovore in obnove družabne stike, ki so nam tako potrebni pri našem delu. Saj nas je mnogo po raznih organizacijah, ki se med seboj niti ne poznamo ali pa kvečjemu po imenu. Takih družabnih prireditev si želimo še več. S. Mlinar s svojim jubilejem nam ie dal lep povod za to, tako da se je v resnici izpolnilo, kar je želel, da bi ta proslava ne bila samo izraz osebnega čaščenja, ampak vzpodbuda za naše nadaljnje delo v gibanju.
Beda v nekdaj cvetotem naselju na Lelah
Vaš list z -dne 17. t. -m. št. 7 ie priobčil na tretji strani članek: Beda v nekdaj cvetočem rudarskem naselju na Lešah.
V odstavku »preskrba leški-h rudarjev postaja problem«, kjer dopisnik omenja, da je cestno delo v Sv. Danijelu trajalo samo do 17. decembra in da potem dela za nje ni bilo več ter da s-o rudarjem ig-otovi ljudje rekli, da naj se obrnejo na dr. Mačka, Eržena, Topolovca, Korena itd.
Ker je občina Prevalje svoje brezposelne razvrščala za žornja dela popolnoma nepristransko in se občina -z gornjo navedbo, katera ne odgovarja resnici, čuti prizadeto, -zato vas v smislu tiskovnega zakona poziva, da priobčite Popravek v prvi sledeči številki »Delavske Politike« in to na isti strani, kakor je bil priobčen inkr, članek.
1. Ni res, da je delo za rudarje trajalo samo do 17. decembra, pač pa je res, da so isti na delu še -danes in da se pri najetju delavcev ni oziralo na njih politična mršljenia. Puč pa se je oziralo na očete z velikimi družinami.
2. Ni res, da se je od strani občine kdo izjavil napram rudarjem, da naj se obrnejo na dr. Mačka, Eržena, Topolovca, Korena itd., pač pa je res, da občina še danes posreduje in apelira na merodajna mesta za finančna sredstva za pomoč brezposelnim rudarjem iz Leš in ostalim brezposelnim, kateri imajo iste potrebe, kot rudarji.
3. Ni res, da morajo leški rudarji gledati, kako so -sedaj zaposleni drugi, ki imajo dloma lastni krov in kravje repe v -hleviu1, pač pa je res, da so od vseh brezposelnih, katerih je v občini 120, bili rudarji-družinski 'očetje iza-po-sleni pri teh deliih za 75 odst. napram- ne-rudarjem. Nadalje je tudi res, da ves ta denar ni bil namenjen le leškim brezposelnim rudarjem, temveč ie bil namenjen vsem občinskim brezposelnimi ,in je občina postopala tudi v tem smislu, uvidevajoč, da so tudi otroci nerudarjev lačni, bosi in raztrgani.
Z odličnim spoštovanjem:
Občina Prevalje.
Okrog 140.000 potnikov je bilo odpravljenih minulo leto na tezenskem postajališču, kar najbolj potrjuje, da je bila otvoritev tega postajališča nujno potrebna. Potniki pa se bridko pritožujejo radi slabe razsvetljave, kar h: se prav gotovo dalo odpraviti z majhnimi stro ški. Živahen promet na tem postajališču tud: kaže, da bo treba kmalu povečati železnišk peron in postajališče.
Občni zbor zadruge »Učiteljski dom« se jc
vršil te dni. Za predsednika je bil izvoljen g. Miloš Ledinek, za upravnika (pa g. Lovše. A' »Učiteljskem domu« so nameščeni dijaki učiteljskih rodbin, ki študirajo v Mariboru.
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru priredi dne 4. februarja v Gambri novi dvorani svojo tradicijonalno predpustno veselico. Igra godba glasbenega društva že! del. in uslužbencev pod vodstvom g. Maks Schonherrja. Prijatelji društva vljudno vabljeni.
Veliki snežni viharji so divjali koncem preteklega tedna v okolici Londona. Sneg Je potrgal toliko telefonskih žic, da je bilo 28.000 telefonskih aparatov brez zvez.
Narolnlki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati In ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Zborovanje proti Šestdeset odstotni naložbi premoženja podpornih organizacij v državne papirje in v Hipotekarno banko v Beogradu
Maribor, 29. januarja 1939
V nedeljo, dne 29. januarja se je vršilo Mariboru zborovanje proti uredbi v nalaganju denarja podpornih organizacij v državne vrednostne papirje in v Hipotekarno banko v Beogradu.
Zborovanje se je vršilo na pobudo ljubljanskih podpornih organizacij, sklicala ga je pa Zvezna organizacija Saveza grafičkih radnika i radnica v Ljubljani.
Predsedoval je shodu g. J. Duh, referirala pa sta g. Kocijančič od »Učiteljske vzajemne pomoči« in ,pa S. D v o r š e k od Zvezne organizacije grafičarjev iz Ljubljane.
Govorniki so pravilno povdarili, da pome-nja pravilnik, ki je bil izdan v okviru uredbe o nalaganju denarja podpornih organizacij vi državne papirje in Hipotekarno banko veliko j cimmi r	;	Hr
nevarnost za . nadaljnji obstoj humanitarnih p
I in takšno podporo. V resnici bi bila pa ta pod-v pora potem veliko manjša. Posledica bi bila ne samo ta, da bi narastlo nezadovoljstvo članov, ampak bi tudi počasi izginil vsak interes za podporne organizacije. Podporne organizacije so pa socialne ustanove privatnega značaja, ki slone na prostovoljni skupnosti članov in jim pripada v današnji družbi važna funkcija. Država bi se morala zavedati pomena teh organizacij in jih podpirati vse dotlej, dokler ne bi bilo rešeno vprašanje splošnega zavarovanja državljanov za starost in onemoglost.
Ta naziranja so tudi zastopali v debati razni govorniki. Govorili so med drugim s. Ba-hun, potem predsednik najjačje humanitarne organizacije Podpornega društva žeelzničarjev
IčaUcek $odcwzii
»Črna pika«.
organizacij. Društva, ki bi morala naložiti 60 odstotkov svoje imovine, kot to zahteva pravilnik, ne bi več mogla vršiti svojih obveznosti do članov. Zmanjšati bi morala podpore oz. dajatve. S tem bi bili prizadeti člani, ki so vplačevali društvom prispevke v nadi, da bodo po preteku gotove dobe let prejeli takšno
Sklep zborovanja je bil, da se pošlje v Beograd posebna deputacija vseh prizadetih organizacij, ki naj še enkrat predoči merodajnim osebam nevarnost, ki grozi humanitarnim ustanovam ter jih opozori na veliko nalogo, ki jo vrše podporne organizacije v socialnem pogledu.
Zadnje vesti
Odpor republikancev na katalonski fronti narsšfe
Poročila iz Španije soglašajo v tem, da so republikanci organizirali nov odpor in da so na nekaterih mestih pričeli celo s protinapadi.
Vojno poveljstvo, ki je prav za prav namestnik vlade v srednji Španiji, je izdalo oklic v katerem pravi: Vsi moški na fronto, žene in mladina pa v tovarne in na polje.
Zarota v Sijamu. Ni še dolgo tega, kar so. v Sijamu .poskusili zastrupiti ministrskega i predsednika, sedaj pa poročajo, da so še pra- j vočasno odkrili zaroto, v katero je bila zaple- j tena tudi vojska. Siam je znamenit ne samo ; radi siamskih dvojčkov, ampak tudi radi po- j gostili zarot.
Oboroževanje Anglije in Francije je že tako napredovalo, da tisk obeh držav to dejstvo podčrtava, kot posebno zadovoljivo in za nadaljnji razplet dogodkov v Evropi važno dejstvo.
Češkoslovaško vežejo z Nemčijo stoletne vezi, je dejal predsednik češkoslovaške vlade Beran v Brnu, v nedeljo, dne 29. t. m. Zato bo CSR gojila prijateljske odnošaje zlasti z Nemčijo, pa tudi z ostalimi državami. Nikdar več pa ne bo sklepala kakšnih vojnih zvez proti komurkoli.
Ena četrtina prebivalcev inest, ki jih je razdejal potres v čile je mrtvih. Potres v Cile je razdejal 18 velikih mest. V teh mestih je rod razvalinami ubitih ena četrtina prebivalcev.
Na estramadurski fronti so se republikanci umaknili v izhodne postojanke, ki so jih zapustili ob priliki zadnje svoje uspešne ofenzive, ker so te postojanke najbolj prikladne in izgrajene za odpor proti napadu, ki ga pričakujejo.
so
bili preki-
Med Ecuadorjem in Mehiko
njeni diplomatski odnošaji.
Toplota ba padla pod ničlo.
Dva dečka v smučarskih oblekah sta se izgubila na Jesenicah. Odšla sta z doma 28. t. m. in se nista vrnila. Boje se, da se jima je kaj pripetilo.
Za kaj vse imajo ljudje denar — 100.000 dolarjev za 149 sekund boksanja. V Newyorku sta se spoprijela dne 25. t. m. boksarja težke kategorije, zamorca Jon H. Lewis in Joe Louis. Zmagal je Joe Louis, ki je svojega tekmeca pobil na tla v 149 sekundah. Boksarja je prišlo gledat 17.500 ljudi, ki so plačali 100.000 dolarjev (4,500.000 dinarjev) vstopnine. Zmagovalec je na ta način dobil za vsako sekundo svojega nastopa okoli 12.000 dinarjev, poraženi okoli 5000 dinarjev. Obema se je izplačalo. Ljudstvo svojo neumnost drago plačuje.
Vsak človek ima kakšno »črno piko«, košček svojega življeja, katerega se ne spominja rad in bi mnogo dal, če bi ga lahko za vselej črtal iz svojega spomina, še bolj pa iz spomina drugih. Morda je ta »črna pika« le prav majhna, morda obsega le bežne trenutke, ki so bili za nas kakorkoli poniževalni, pa je zato spomin nanje še po dolgih letih vedno enako skeleč. Morda: je ta »črna pika« celo resnejše narave, morda obsega že kar kako kaznivo dejanje, ki ga je kdo zagrešil, goljufijo, tatvino ali kaj sličnega. Včasih je senca, ki pi de iz take »črne pike«, tako temna, da zagreni do-tičnemu vse poznejše življenje, da mu za vedno ohromi peruti za notranji polfet. Zato ni odveč, če se sleherni zaveda, da spadajo k življenju nižine prav tako kakor višine, da ni luči brez sence. Ni važno to, če si bil kdaj v življenju poražen, važno je to, če si se iz vsakega poraza kaj naučil, če ti je bil vsak poraz, vsak temnejši trenutek v tvojem življenju samo vzpodbuda, da začneš boj z življenjem znova, na lepši, plemenitjši in ijpret-nejši način. Zato ni prav, če strahopetno iz-begavamo spominu na take »črne .pike«, če jih skušamo zakleniti v najtemnejši kotiček naše zavesti. Kaj rado se zgodi, da zaide spomin na nje potem v podzavest, da nam potem podzavestno greni dneve in preganja spanec ponoči. Pogumno je treba prijeti vsako »črno piko« v delo, pretehtati jo iz vseh strani, ogledati si predvsem, koliko je bilo krivde na naši strani, nato pa napraviti trden sklep, da bomo drugič vse boljše napravili. Le na ta način pobelimo »črno piko« in poskrbimo predvsem, da ji ne sledi še druga. Ni važno, kolikokrat si
tako potrebni. Krivda je na nas materah. Vse to bi lahko dosegle, če bi se malo brigale & organizacijo. V organizaciji je moč in se dosti dosči, samo treba se je lotiti dela. Večkrat sem že čula žene, češ, kaj nas briga litika in organizacija. Druge sodružice, to popolnoma (napačno stališče. Dostikrat 'Prt' rr.išljujem, kaj je krivo, da je toliko splavo'' na katerih umre nešteto žen. Marsikatera žfr na se ne bi bala otroka, če bi vedela, da ga W potem lahko oddala skrbnim rokam v neg®' Tako pa mora ubogega malčka že po dvrf mesecih prepustiti nepravilni vzgoji in iti spe na delo. Žene v tovarnah, ki ste mojega m$ ljenja, zbudite vse tiste žene, ki še gledajo svet tako mračno. Dosti je našega spanji zbudimo se.
Sodružica s Pobrežja.
Štedenje z električnim tokom.
Predvsem je važ^o, da imamo luči prime no nameščene. Ni vedno praktično, če iman luč kje visoko na stropu, da rabimo pote močno žarnico in še si kvarimo oči pri del Za šivanje, pisanje itd. so zelo praktične ni mizne svetilke* pri kuhanju pa nam dobt služi luč ob štedilniku. — Osnovna zapove za vsakega pa je, da vedno takoj sproti z seboj ugasne vsako luč, ki je ne rabi. Če teg ne stori, ker ima namen vrniti se, pride vča sili kaj vmes in luč gori dolge ure zastonj. Posebno mnogo toka se porabi pri likanj zato je treba tam najbolj štediti. Perilo si 1 treba že prej primerno pripraviti, zložiti naravnati, da gre potem likanje hitro od rol
Ocvrte miši spadajo tudi v predpust, k imamo radi težke, na masti ocvrte močnat jedi, ki za poletje niso. Napravimo jih tako
v življenju padel, glavno je, če sijp0i kg nioke, dve žlici sladkorja, malo sol
znal vedno spet znova vstati.
Vzgoja.
Kakšna je vzgoja delavskih otrok in kdo jih vzgaja? Večino naših delavskih otrok vzgaja cesta. Oče in mati morata v tovarno, otrok je ves ta čas prepuščen sarnemu sebi in si pač gre iskat družbe. Slaba družba pa dostikrat škoduje otroku, tudi v poznejših letih se ne bo megel znajti v dobri družbi. Vprašanje pa je, zakaj nimamo deejih domov, ki bi nam bili
J i m* 'nv—mrwni n	homi.ii	»OTtv. TrTnmpi
dve žlici dobre masti ali masla, 2—4 rumenja ke, dve žlici ruma, malo limonine lupinice vzhajano drožje. katerega smo napravili 3—4 dkg kvasa, žlice sladkorja, moke in ml® ka, — vse to vtepemo na toplem s potrebnii mlekom v mehko testo, v katerega še stres* mo pest rozin. Nato ga, pustimo vzhajati, je dovolj narastlo, ga zajemamo z žlico, de vamo v razgreto mast in spečemo kakor kr< fe. Nato jih potresemo s sladkorjem in obl jemo z malinovcem.
Delavski pravni svetovalec
Zahtevki natakarja (Rimske toplice)
Iz ČeSkoslovaSke
Angleško darilo Češkoslovaški — ena milijarda dinarjev. Angleška vlada je odločila po-
,	A	f.mtnv	sterlineov	ki	iih	iemna Svoboda«, katere novoletna številka je
danti čSR 4 milijone funtov sterlmgov, ki jm,	PoleK	aktualnih	razprav
je ta prejela kot predujem na posojilo, rran- ^ intelektualcih, o diktatorjih in o socializmu coska vlada pa bo črtala ČSR velik del njenih j prinaša sliko in življenjepis Emila Vandervel-
Književnost
Edina slovenska delavska družinska revija
z lepo vsebino, s slikami in poceni je »Vza-
dolgov, ki jih ima v Franciji.
Policija 'it češkimi komunisti. Kakor znano, je do nedavnega v Češkoslovaški obstojala Češkoslovaška komunistična stranka povsem zakonito, imela znatno zastopstvo svojih poslancev v parlamentu in po občinah, v mestu Pragi celo 12 občinskih odbornikov. Po razpustu stranke so se komunistični poslanci pritožili na Upravno sodišče, ki še ni izdalo končne odločitve. — Glavno glasilo komunistov »Rude Pravo« pa je bilo ustavljeno in so teko ostali komunisti brez časopisov. Sedaj pa r.o-ročajo, da se je pojavilo »Rude Pravo« v Pragi kot ilegalno, tajno glasilo, kateremu ie bilo takoj videti, da se tiska z nepopolnimi sred-rtvi. Češki časopisi poročajo, da se je praški policiji posrečilo že drugi teden najti to skrivnostno tiskarno v neki planinski koči ob reki Sazava v bližini Prage, kjer je bila ravno pripravljena za ekspedicijo druga številka ter je olicija vso naklado odnesla. Aretirali so tudi v tej zvezi večje število Pražanov, največ iz vrst miadih intelektualcev, I akšnitu prepovedim pač vedno sledi podtalno ilegalno delo, k; :]a potem oblasti ne morejo nadzorovati. — V rvoji pritožbi na Upravno sodišče so se komunistični poslanci sklicevali na svoje patrijotič-no zadržanje napram državi v zadnjih letih, ko r,o glasovali za proračun, zlasti za potrebe armade
Delavske telovadne enota v ČSR kot davkoplačevalke, Delavske telovadne enote v ČKR ■;o v letu 1938. plačale državi 4 5 tpilijonov davk
da in Karla Čapka. Vse, posebno žene in matere bo pretresla resnična zgodba iz španske vojne »Otroci iz Gernike«. Poleg tega prinaša mogo zanimivosti iz delavskega in drugega prosvetnega življenja. To revijo, ki izhaja mesečno, naj bi imela vsaka delavska družina. Cena je skrajno nizka: 20 din letno. Naroča se:	Uprava	»Vzajemne	Svobode«, Maribor,
Sodna ulica 9-II.
»Književnik« v Zagrebu. »Slobodna Ri.ieč« poroča v zadnji številki, da v hrvatskih krajih razven »Slobodne Riječi« ne izhaja poleg par sindikalnih listov noben drug delavski list. »Slobodna Riječ« pa žal ne, more zadostiti vsem potrebam naprednih in kulturnih delavcev in nameščencev, ki si morajo vsled tega naročiti tudi še kako književno revijo. Kot najboljšo priporoča list mesečnik »Književnik«, ki z ozirom na syoje urejevanje, vsebino in ideološko orientacijo popolnoma odgovarja našemu gledanju na življenje in svet »Slobodna Riječ« vsled t,ega priporoča,;svojim čitateljem, da naroče mesjačno revijo '»Književnik« Zagreb, Ante Bauerova ul. 16, ki stane letno 120 din. Bflo bi primemo, da: tudi naše večje knjižnice naroče to revijo.
Maurice Leblanc: »Skrivnostno okrt«. Založba »Nove Dobe« v Celju, 198 strani, cena 16 din. Kriinmainilj^omayg« fjiajvi j« sjfcila./^Kl-nja doba Mj^saJ^ftdJtf IIvrste fflv.Kted
najbolj priljubljene knjige. Po svoji popularnosti in 'flajbbljšl med' francoskimi pisatelji detektivih fojttatioV je f/lanfice LcHlaitc, ki v svojih »ijliMr obdeluje življenje pustolovca Arsetra 'tiipini. Nešteto njegovih pustolovščin'je1 že oftisal'l.eNJanc, v milijonskih nakladah so šle v vseh jezikih v Svet. 'Skrivnostno'oTO« spada nied najboljša LfHlaficaVa de-
Vprašanje: Glasom dogovora sem bil v nekem podjetju sprejet za natakarja. Imel sem tudi prosto-hrano, stanovanje in sicer sobo, S ki pa je bila silno slaba in vlažna, pod iz be- j tona, ni bilo stranišča, niti vode, tako da sem moral zvečer kuhati sneg, če sem hotel imeti j vodo za umivanje. Ko sem nekaj časa bil v I službi, sem delodajalko vprašal, koliko bo i znašala moja plača, pa mi je odgovorila, da ] nimam plače, ampak da dobivam kot natakar | smo napitnino. Nato sem takoj službo zapustil, ker pod takimi pogoji ne bi mogel dalje delati. Delal sem pa tudi dnevno po 14 ur in nadur nisem dobil plačanih, ravnotako nisem imel nobenega prostega dneva v tednu. Ali imam pravico zahtevati mezdo za odpoved in za nadure ter mezdo za oni čas, ko sem bil zaposlen?
Odgovor: Ker ste bili samo navaden na-takar-donašalec, kateri imajo vsi vsaj pri nas tudi mesečno plačo v gotovini, in ker ni bilo med Vami in delodajalko ob nastopu službe izrecno dogovorjeno, da bodete delali brezplačno, odnosno samo za hrano in stanovanje ter za napitnino, imate pravico po našem mnenju zahtevati za one dni, ko ste delali, običajno mezdo, tako, kot jo povprečno prejemajo natakarji. Delodajalka pa mora posebej plačati tudi nadure in sicer z zakonitim poviškom ter tudi z normalno mezdo, če ni bilo izrecno dogovorjeno, da delate na dan po 14 ur; če pa bi bilo to dogovorjeno, lahko zahtevate za nadure sair.o zakoniti povišek. Ako je bilo stanovanje res tako slabo in nehigijen-sko, kot ga popisujete, in če Vam je delodajalka pozneje odklonila vsako plačo, vkljub nasprotnemu vsaj tihemu dogovoru, ste bili upravičeni takoj izstopiti in lahko zahtevate tudi mezdo za 14-dnevno odpovedno dobo. Ker bi bili morali imeti po zakonu vsak teden vsaj en dan prosto, lahko zahtevate za toliko dni. kolikor tednov ste bili zaposleni, odškod-nino v višini Vašega celokupnega enodnevne-ga zaslužka, zaradi tega, ker prostega dneva v tednu niste imeli.
Zaščiten dolg (Senovo)
Vprašanje: V letih 1930—1931 sdm posodil neki ženski par tisoč dinarjev. Nekaj mi ie vrnila, glede ostanka pa trdi, da mi je dolžila samo polovico, češ da je pod kmečko za-
ščito. Za svojo terjatev sem vknjižen na dol*' ničinem posestvu.
Odgovor:	Če	Vaša	dolinica	živi
pretežno od obdelovanja zemlje, je za do' izpred 20. aprila 1932 res zaščitena in se posojilni dolg res zniža za 50 odst. Razen t* ga ga odplačuje v obrokih. Napraviti mor^ obračun in novo zadolžnico v smislu ure«! o likvidaciji kmetskih dolgov in poklicati do* žnico po njeni občini na podpis. Če ne bi M tela podpisati, se smete obrniti na sodišef Dolžnica pa ni zaščitena v primeru, če je boljšem gmotnem položaju od Vas samih pa če ste Vi popolnoma siromašen in nimi od česa živeti. Tedaj morate napraviti vlo* na pristojno sodišče, da se to ugotovi.
Delavsko kmečka hranilnica in posojil nica r. z. z o. z. v Tržiču
naznanja svojim članom, da se bo vršil red* občni zbor v nedeljo, dne 19. februarja t.
9. uri dop. v salonu gostilne pri »Slugi« v a žiču.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika in načelstva:
2. poročilo tajnika in blagajnika;
3. poročilo nadzorstva;
4. odobritev računskega zaključka i:i skl®? panje o razrešnici;
5. sklepanje o event. likvidaciji zadruge;
6. slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi	m
načelstvO'
Vulkan bruha. V belgijskem Kongu je pri^* bruhati vulkan Njamladšira. Žareča lava, ki 1 vali po pobočjih, je zažgala na tisoče hektari*1 gozda. Toki lave se zlivajo v jezero Kivu, katerega se dvigajo ogromni stebri pare prl nebu. V pragozdu je lava zajela cele slonov in drugih divjih živali. Razne izletni^ družbe so izračunale, da izbruih vulkana laWf izkoristijo v svoj prid. Organizirale so izlete | letali celo iz Londona na kraj naravne k** strofe.
u, la., Zgodovin-skp ozadie, afera z graditvijo K : P^4tffsk|2a'	inu	dftje	se posebno
me nrivfačilOŠt. Obravtiava boi med Lupinom in
kinematografske vstopnice, ker posedujejo državi nič manj kot 53 bioskopov: KrStfeo in tnalo:	Delavske telovadne enote sjp plašne;
državi več davka kakor pa je u>d<*jf» 4rž«v« a Mesno vzgojo naroda Potem pjj naj še-kdo reče da delavstvo ne da državi ltar je rijen^A; —   ■ -
svpiaga iuijdražjeg;i. pomočnika, ki- Je bil po krivici obsojen, na smrt, in ki je sin i|jegove i tjlie ijub^ni. Hoj.je huU, toda naposled se le1 v,&e, konča tako, kakor, ,ie tjeba in kakor si, 4eu,.bra,iec- Pelo ,ho .marsjkimiu prineslo ne- : kaj ur oddiha m zabave.,, Paslo venil ga je naš znani prevajalec Boris RihterŠič.
Vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem naznanjava, da sva zopet odprla znano gostilno
Marije Jodin (prej Koželj) v Celju
katero sva prevzela od matere V nedeljo, 5.februarja bo
SLAVNOSTNA
OTVORITEV
Točila bodeva pristna domača vina ter postregla z dobrim prigrizkom. — Za obilni obisk se vljudno priporočava. — Na .svidenje na veselem gričku 1 Franc in Justina Kolell - Celje
KUPUJTE
V SVOJI ZADRU*
..delavsK
DOM“
MARIBOR, i FRANKOPANOV*
'/.o. konzdrrtl	in	urqjuie	A40,.	J	(len	v	Mariboru.	—	Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Viktor	Eržen	v	Mariboru