47 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino dr. Albert Halász Ob 130 letnici Splošne bolnišnice Murska Sobota Zgodovina Splošne bolnišnica v Murski Soboti sega v obdobje ob koncu 19. stoletja. Takrat so po več desetletjih prizadevanj in zbiranja sredstev za izgradnjo, ter zaradi vse večjih potreb po bolnišnič­ nih storitvah v lokalnem okolju, pridobili vsa pot­ rebna dovoljenja in zagotovili tudi primerno par­ celo v sosedstvu kolodvora ter sredstva za gradnjo, obenem pa tudi obratovalna sredstva. Leta 1892 so pričeli z gradbenimi deli in bolnišnico naslednje leto, 1893 tudi odprli. Čez leta se je širila in nudila vse več storitev , dokler se postopoma ni preselila na današnjo lokacijo v Rakičanu. Začetki delovanja prvih bolnišnic v ogrskem delu monarhije, kamor je Murska Sobota spada­ la v tem obdobju, segajo v 19. stoletje, ko so najprej delovale kot društva ali skladi. Industrijski zakon je sicer že leta 1884 omogočal ustanavljanje zdrav­ stvenih blagajn, neke vrste zdravstvenih zavaro­ vanj, a je šele zakon iz leta 1907 dal večje možnos­ ti ustanavljanju bolnišnic. V Železni županiji so bolnišnico društvenega tipa najprej ustanovili leta 1830 v Kőszegu, 1840 v Sombotelu, nato še v drugih večjih mestih oz. trgih. Med te spada tudi bolniš­ nica v Murski Soboti, katere finančne temelje so si­ cer položili že okoli leta 1850, do realizacije izgrad­ nje pa je bilo potrebno počakati še nekaj desetletij. Do leta 1890 se je prebivalstvo pokrajine namreč tako povečalo, da so bili v mestu zaradi predpisov primorani ukrepati. Finančno podlago je predstav­ ljala blagajna za globe, ki jo je ustanovil ces. kr. po­ močnik okrajnega glavarja Lajos Vimberszky, in kjer so se nabirala sredstva, naložena v vrednostne papirje in kot posojila okrajnim posestnikom. 29. oktobra 1874 je bila na podlagi županijskega ukaza ustanovljena 12 članska komisija, ki je upravljanje sklada vzela v svoje roke in bi ga naj upravljala to­ liko časa, dokler ne bi dosegel zneska 60.000 forin­ tov, kar bi omogočilo izgradnjo bolnišnice. Zaradi raznih težav pri upravljanju se je porodil tudi pred­ log, da bi od obresti glavnice prostore za bolnišnič­ no dejavnost najeli, vendar do realizacije ni prišlo. Nov upravni odbor in njegov predsednik, državni poslanec za to okrožje, grof Tivadar Széchenyi, so 1888 vendarle dosegli, da se je izgradnja bolnišni­ ce pričela. Skupščina županije je namreč na podla­ gi ponovne prošnje upravnega odbora tega leta dala dovoljenje za gradnjo. Po zaslugi Antala Károlyija, podžupana županije, so se gradbena dela na pod­ lagi brezplačno izdelanega načrta s strani Alajosa W älderja pričela septembra 1892 in se končala nas­ lednje leto. Otvoritev je bila 15. novembra 1893. Izvajalec je bil murskosoboški gradbinec Tivadar Ratkohl. 48 Prekmuriana Bolnišnica je bila opremljena z 29 posteljami v 4 bolniških sobah. Pri tem je skupščina občine Murska Sobota poleg letne subvencije 100 forin­ tov za vzdrževanje, ki jo je obljubila zagotavljati 10 let, podarila tudi 1664 kvadratnih sežnjev (16,64 arov) veliko in najmanj 1000 forintov vredno par­ celo, ki so jo uredili prebivalci okoliških naselij. Za vzdrževanje bolnišnice so se za daljše obdobje zave­ zali tudi okoliški plemiči in posamezniki ter skladi. Prvi glavni zdravnik, predstojnik, je postal okrajni zdravnik Zoltán Czipott. Upravni odbor si je prizadeval, da bi v bolnišni­ ci zaposlili redovnice, vendar kljub naklonjenos­ ti in osebni pomoči grofice Gézáné Szapáry, zara­ di premajhnega števila redovnic niso uspeli zago­ toviti častnih sester, zato so usposobljene bolniške sestre zagotovili s pomočjo državnega Rdečega kri­ ža. Bolnišnica je bila pomembna tudi zaradi tega, ker so velik del bolnikov do takrat negovali v zdrav­ stvenih zavodih sosednje Štajerske, kar je imelo za posledico velike stroške za županijo. A tudi po tem so se bolniki le stežka navadili na novo prido­ bitev, vse do takrat, ko je bolnišnica avgusta 1894 pridobila status javne bolnišnice in niso sprejema­ li le samoplačniških pacientov. V prvem letu so tu zdravili 35 bolnikov 1173 dni, leta 1884 101 bolnika 1878 dni, nato pa kot javna bolnišnica leta 1895 313 bolnikov 6158 dni. To stanje se je ohranjalo tudi v naslednjih letih, saj se s kirurškimi posegi skoraj­ da niso ukvarjali. Prvi kirurg je leta 1902 postal Mihály Skrilecz, zgradili in opremili so tudi prvo operacijsko sobo in dodatne bolnišnične sobe. Nato so na vrtu bolnišnice uredili še ločene prostore za infekcijski oddelek s štirimi posteljami in dve sobi s po eno posteljo za sprejem duševnih bolnikov. V naslednjih letih in desetletjih so bolnišnico posto­ poma širili, dokler se po drugi svetovni vojni zaradi dotrajanosti niso odločili, da zgradijo novo, ki je na današnji lokaciji ob bližnjem naselju v Rakičanu. Novejša zgodovina bolnišnice je povzeta s sple­ tne strani Splošne bolnišnice Murska Sobota https:/ /www .sb­ms.si/o ­bolnisnici/zgodovina: 15. novembra 1893 so odprli bolnišnico v Murski Soboti. T akrat je imela 4 bolniške sobe oziroma 24 po- stelj. Po desetih letih se je pokazalo, da je premajhna. Zaradi povečanega obsega in vsebine dela so v njej za- čeli raznovrstne preureditve. Več desetletij kasneje, Bolnišnica v prvotni obliki po izgradnji leta 1893 Vir: Splošna bolnišnica Murska Sobota 49 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Načrt razširitve bolnišnice Vir: Pokrajinski arhiv Maribor, SI_ PAM/0088 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, Gradbeno dovoljenje in načrti za dodatne objekte v okrajni bolnišnici Mu- rska Sobota; prosilec je arhitekt László Takáts, 1909, št. spisa 2265, AŠ 172 50 Prekmuriana po drugi svetovni vojni, pa so novo zgradbo zasnovali tudi na novi lokaciji, v Rakičanu. Infekcijski oddelek nove bolnišnice je bil zgrajen leta 1953. Prvotno je imel 60 postelj, 20 let zatem je bil preseljen v novo zgradbo otroškega oddelka. Kasneje so bili prilagojeni pritlični prostori za specialistične ambulante, sprejeme bolnikov , garderobe, arhiv in sa- nitarije. Kirurški in ginekološko-porodniški oddelek sta bila leta 1953 prvič prostorsko ločena. Ginekološko-porodniški oddelek je bil ustanovljen leta 1954 v Murski Soboti. V Rakičan se je oddelek pre- selil leta 1969. Leta 2001 so začeli graditi novo porod- nišnico, vanjo so se preselili leta 2007. Oddelek za ušesa, nos in grlo je bil ustanovljen leta 1963 še na lokaciji v Murski Soboti, pod vodstvom zdravnika Jožeta Požuna. Kadrovska zasedba je bila minimalna. Poleg zdravnika so na oddelku delali: 2 srednji medicinski sestri, 4 bolničarji, 1 administra- torka in 6 strežnic. Očesni oddelek je nastal 4 leta po ustanovit- vi očesne ambulante, ki jo je vodila zdravnica Lea Talanyi-Pfeifer, in to leta 1964 na lokaciji v Murski Soboti. Sprva je imel oddelek 30 postelj. Kadrovska za- sedba je bila sestavljena iz zdravnice, glavne medicin- ske sestre, inštrumentarke, bolničark, administrator- ke in strežnikov . Otroški oddelek je na novem mestu v Rakičanu od leta 1965. Ob odprtju se je ponašal s svojim laboratori- jem, rentgenskim aparatom, inkubatorjem, kuhinjo, mlečno kuhinjo, pralnico in kurilnico. Interni, pljučni in transfuziološki oddelki so se preselili v novo stavbo v Rakičanu leta 1974. Istega leta se je združila laboratorijska služba in se preime- novala v Oddelek za laboratorijsko dejavnost, ki de- luje v kletnih prostorih internega oddelka. Leta 1977 so zgradili prizidek, v katerem so našli prostor diali- za in gastroenterološka endoskopija, rentgenološki oddelek, v kletnih prostorih pa specialistične ambu- lante. Prehrambena služba je začela obratovati v novi osrednji kuhinji v Rakičanu leta 1983. V novo zgradbo so se leta 1988 preselili še kirurški, ušesni in očesni oddelek ter specialistične ambulante vseh treh oddelkov, centralni operacijski blok, sterili- zacija, fizioterapija, lekarna in oddelek za anestezijo in reanimacijo. Služba za energetiko in vzdrževanje v sedanji sestavi je nastala z dograditvijo in preselitvi- jo celotne bolnišnice v Rakičan, kjer so bili centralna skladišča, delavnice in drugi prostori, namenjeni za dejavnost vzdrževalne službe. Leta 2011 se je tehnič- no-vzdrževalna služba preselila v obnovljene prosto- re stare porodnišnice. Leta 1999 so bili zgrajeni novi prostori za potrebe citologije, patologije in endosko- pije. Leta 2007 je bila končana in predana v upora- bo nova porodnišnica. Leta 2015 je v skladu z enotno metodologijo organiziranja enotnih centrov v drža- vi v Splošni bolnišnici Murska Sobota začel delovati Urgentni center . 51 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Gradnja Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu Vir: Splošna bolnišnica Murska Sobota 52 Prekmuriana Literatura Emlék füzet a Muraszombati Járási Alapitványi Közkórház 1893–1903. évi működése, fejlődése, be- tegforgalma és gazdasági viszonyairól. Muraszombat: Közkórház Bizottsága, 1905. Hradil, Jože, ur. Sto let bolnišnice v Murski Soboti. Zbornik. Murska Sobota: Splošna bolnišnica Murska Sobota, 1993. Korošec, Bojan idr., ur. 120 let bolnišnice v Murski Soboti. Zbornik. Murska Sobota: Splošna bolnišnica, 2013. Mataj, Janez, in Saša Strauš. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc– Franc, 2013. Mayer, László, in András Molnár, ur. „1893. Ustanovitev in izgradnja murskosoboške bolnišnice. Uvodni del sta- tuta Okrajne bolnišnice Murska Sobota“ . V Források a Muravidék történetéhez. Szöveggyűjtemény. 2. kö- tet, 1850–1921/Viri za zgodovino Prekmurje. Zbirka dokumentov. 1., 1850–1921, 140–46. Szombathely, Zalaegerszeg: Vas Magyei Levéltár, Zala Magyei Levéltár, 2008. https:/ /library.hungaricana.hu/hu/view/ VASM_Sk_2008_Mura_2/?pg=0&layout=s. Obal, Franc. Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002. Zadravec, Jože. Razvoj zdravstva v Prekmurju do leta 1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002. Zadravec, Jože. Zdravstvo v Pomurju 1941-2000. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.