NO. 73

:\
Ameriška Domovi m a
AMERICAN IN SPIRIT fOMMI IN LANGUAGE ONLT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 13, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

Indija hoče pridelali 95 milijonov Ion žila
Predsedniki vlad posameznih indijskih držav so obljubili predsednici osrednje vlade Indiri Gandi, da bodo izvedli novi poljedelski načrt.
NEW DELHI, Ind. — Še pokojni ministrski predsednik ša-stri je izdelal petletni gospodarski načrt, ki je stopil v veljavo s 1. aprilom letos. V njem je Posvečena posebna skrb izboljšanju kmetijstva, ki je strahovito zaostalo in ni sposobno preživeti naglo se množečega prebivalstva Indije. Vodniki vlad posameznih indijskih držav so Indici Gandi obljubili, da bodo Vložili vse svoje sile, da bo debela pridelala v letu 1966-1967 ^6 milijonov ton žita.
Predlanskim, ko je imela Indija eno svojih najboljših letin v dolgi dobi, so pridelali skupno I® 83 milijonov torn žita. Prihodnje leto bi ga radi 7 milijonov ton več in 19 milijonov ton več kot v zadnji letini.
Indira Gandi je dejala: “Mi si be moremo privoščiti nove slabe Inline. To bo odločilno leto! Brez očitnega napredka v poljedelstvu ni bodočnosti za našo deželo. Odločilni čas je sedaj, v četrti petletki, in prav posebno v tem letu.”
Predsedniki pokrajinskih vlad so se v preteklih letih ponovno hprli načrtom osrednje vlade in bi izključeno, da se bodo še, to da vsaj za. sedaj so obljubili Predsednici zvezne vlade vso po-Pioč. Državni ministri so obljubili zveznemu ministru za prebrano Subramaniamu, da bodo blizu 6 milijonov akrov polj posejali z vrstami žit. ki dajejo visok donos. Prvotno so odredili Za ta namen le 5 milijonov a-krov. Predsednica zvezne vlade jo poudarila potrebo po nabavi Pravega umetnega gnojila, pra-Vega semena, sredstev za boj Proti mrčesu in vsega drugega ° Pravem času, če naj dežela res uPravičeno upa na večji pridelek.
Novi grobovi
Karolina Klaus
Včeraj je umrla 75 let stara Karolina Klaus, roj. Šega v Novi vasi v Sloveniji, s South River Road v Genevi, O., žena Franko, mati Franka Jr., Caroline, An-thonyja, Elmer j a in Helen, sestra Mary Zgonc (Euclid), 9-krat. stara mati. Pokojna je bila članica Podr. št. 25 SŽZ in Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo iz Belding Webster pogreb, zavoda v Genevi, kjer bo danes in jutri na mrtvaškem odru od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer, v petek ob enajstih dopoldne v cerkev Marijinega Vnebovzetja, nato na All Souls pokopališče v Chardonu.
Joseph Kelley
Nenadno je umrl v Mt. Sinai bolnici 81 let stari Joseph Kelley s 1396 E. 65 St., rojen v Bell-air, Ohio, do upokojitve 1. I960 zaposlen kot voznik taksija za Yellow Cab Co. nad 15 let, mož Mary, roj. Hladnik, oče Doris Just (Calif.), Rite Woomer in Florence Pern (Windsor, O.) 10-krat stari oče in 3-krat praoče. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. jutri ob 9.15 v cerkev Naše Gospe Fatimske ob desetih, nato na pokopališče v Ostranderju Ohiu.
Irci ostanejo na Cipru
DUBLIN, Ir. — Irska se je °dločila, da bo poslala na otok Ciper v okviru Združenih narodov nov bataljon svojega vojaštva, ko 'bo sedanji 16. aprila odpotoval domov, ker je svoj rok odslužil.
Irska je komaj pred dobrim tednom izjavila, da bo svoje četo s Cipra umaknila, ker sama ^e more za nje prevzeti strokov, Združeni narodi pa za to himajo potrebnih sredstev, kot 36 tedaj izjavil glavni tajnik
*ant.
flbesinija na poli v ustavno demokracijo
ADIS ABEBA, Abes. — Najstarejša neodvisna država Afrike Abesinija je na poti v ustavno monarhijo. Cesar Hajle Se-lasije je nedavno napovedal vrsto sprememb, ki naj državno upravo in vlado bolj približajo moderni dobi, pa tudi državljanom Doslej je cesar vlado redno imenoval sam in ta je bila odgovorna le njemu. Po novem bo odgovorna tudi parlamentu.
Ta teden je v smislu novega reda sestavil prvo vlado predsednik Akliou Habte Wold. On je sam izbral in imenoval ministre, četudi seveda v soglasju cesarjem. Ta je objavil, da sta tako ministrski predsednik kot vlada kot skupnost odgovorna na eni strani cesarju, na drugi pa parlamentu. Ta je sestavljen iz spodnjega doma in senata. Spodnji dom ima 250 izvoljenih članov, senat pa imenuje cesar sam.
Nova ureditev je še precej oddaljena od dejanske ustavne monarhije, pomeni pa vendar velik korak v to smer.
(iper bo znova vzrok vladne krize v Grčiji!
Spor med predsednikom Cipra nadškofom Makarijem in poveljnikom grškega vojaštva na Cipru je povzročil odstop grškega zunanjega ministra.
ATENE, Gr. — Grški zunanji minister Elias Tsirimokos se je edini od članov vlade predsednika Stephanopulosa postavil na stran zahteve nadškofa Makari-ja, da naj dobi ciprska narodna straža lastnega, njemu podrejenega poveljnika namesto grškega gen. Grivasa. Ta je prišel na otok, ko je prišlo leta 1963 do spopadov med otoškimi Grki in Turki, ter prevzel poveljstvo ne samo nad oddelkom redne grške vojske na otoku, ampak tudi nad domačo narodno stražo.
Gen. Grivas je na Cipru znan in spoštovan, ker je začel in vodil boj za njegovo neodvisnost proti Angležem, njegovim kolonialnim gospodarjem. Ko je Ciper dosegel neodvisnost, se je Grivas preselil v Grčijo. On je vnet zagovornik združitve Cipra z Grčijo, med tem ko se je nadškof Makarij za ta načrt v zadnjem času precej ohladil, menda 3i rad ohranil otok pod svojo o-blastjo neodvisen. Grivasa je nadškof nedavno obdolžil, da je skoval zaroto proti njegovemu življenju, kar pa je ta odločno zanikal in označil trditev za popolno in smešno izmišljotino.
Da bi zmanjkal moč g^n. Grivasa na Cipru, se mu je odločil Makarij vzeti poveljstvo nad domačimi vojaškimi oddelki in tega izročiti domačinu, ki bi mu bil pokoren. Grška vlada Stephanopulosa je Makarijev predlog zavrnila, zunanji minister pa se je zavzel zanj. Ko je videl, da je sam, je odstopil. To utegne spraviti v nevarnost celotno vlado, ker ima v parlamentu komaj 4 glasove večine.
------o-----
Rus se je zažgal sam v
vnemi za boj v Vietnamu
MOSKVA, ZSSR. — Neki sovjetski šofer tovornjakov, star 30 let, je bil tako vnet za pomoč rdečim v Vietnamu, da se je sam zažgal, 'ko mu ni bilo mogoče iti tja.
To rusko poročilo objavljeno včeraj je zanimivo v toliko, ker kaže vnemo za vojno ne za mir. V Združenih državah je par mladih ljudi na ta način žrtvovalo svoja življenja za stvar miru v Vietnamu in v svetu sploh.
Jemenski republikanci vidijo rešitev v volitvah
ADEN, Arab. — Za marsikaterega politika so volitve tisto čudodelno zdravilo, ki ozdravi vse bolezni, politične, gospodarske, socijalne itd. To zdravilo so poznale že ruske stranke po februarski revoluciji 1. 1917. Kadar je kaj šlo narobe v svobodni Rusiji, zmeraj smo slišali klic: Izvolimo konstituanto, potem bo pa takoj vse dobro urejeno. Sredi poletja 1. 1917 so Rusi res izvolili konstituanto, ki pa ni ustvarila ničesar dobrega ali slabega, jo je preje razgnal po Leninovem naročilu navaden rdeč poročnik s par rdečimi vojaki.
To seveda ne moti jemenskih republikancev, da ne bi pričakovali vsega dobrega od voljene skupščine. Voljena skupščina bo vzela oblast v svoje roke in pregnala starokopitne kraljevske čete, kar jih je še v puščavi. Ko so pa vprašali pomožnega republikanskega šefa glavnega štaba, kako se bo to zgodilo, je mirno odgovoril: Za uspeh bo že poskrbela “revolucijonarna akcija”, ki jo bo izmislila izvoljena skupščina. Jemenski republikanci imajo pa novo tolažbo za slabe čase. Ne bo jim hitro pošla, kajti do volitev je v vsakem slučaju še zelo daleč, tako trdijo vsaj politiki v Beirutu, ki Jemen dobro poznajo.
—.----o-----—
Aljaska bi rada imela jez za $2 bilijona
WASHINGTON, D.C. — Državna uprava v Aljaski bi rada pridobila federacijo, da bi tam postavila “T.VA.” na severu, to je velik jez za $2 bilijona na reki Yukon. Za jezom bi nastalo 280 milj dolgo jezero s površino 8 milijonov akrov. Ob jezu bi nastale velike elektrarne s ceneno elektriko, ki bi zrevolucijoni-rala gospodarstvo na Aljaski.
Za ta načrt se pa federacija nc more vneti. Pravi, da bi bilo gospodarstvu na Aljaski poma-gano že z investicijami $700-800 milijonov in da bi načrt ob reki Yukon ne bil nikoli rentabilen, ker so ostali stroški za industrijsko proizvodnjo na Aljaski še zmeraj veliko predragi, da bi tovarne na Aljaski mogle konkurirati s tovarnami v ostalih državah. Guverner na Aljaski pa pravi, da se njegova uprava ne bo dala kar tako ugnati. Skušal bo napraviti iz projekta politično vprašanje, kar se je že marsikateremu guvernerju obneslo.
RDEČI NAPADLI GLAVNO
LETALIŠČE PRI SAIG0NU
_________
Skupina rdečih gverilcev je danes zgodaj zjutraj; napadla z metalci min glavno letališče Saigo-na, kjer je okoli 10,000 ameriških vojakov in veliko število ameriških in vietnamskih vojaških in civilnih letal. Pri napadu je bilo 7 ameriških vojakov mrtvih, preko 100 pa ranjenih.
SAIGON. J. Viet. — Ko se nekomunistične skupine v Južnem Vietnamu borijo med seboj za oblast in vpliv na vlado, ko je ta sama v hudi krizi, so rdeči gverilci pokazali svojo sposobnost in moč z nenadnim napadom na glavno letališče Saigona, ki je komaj 4 milje od središča mesta in kjer ima svoj dom tudi sem predsednik južnovietnamske vlade Nguyen Cao Ky, poveljnik južnovietnamskih letalskih sil. Napad se je začel nekaj čez polnoč. Pri njem naj bi sodelovalo po sodbi ameriškega podpolk. Owensa, ki je soodgovoren za varnost letališča, od 25 do 30 rdečih gverilcev s podporo dveh ali celo štirih metalcev min. Napadalci so uničili 4 letala, 2 ameriški in 2 južnovietnamski, ter zažgali skladišče bencina. Več letal je bilo poškodovanih. Mrtvih je bil 6 ameriških vojakov in en mornar, 97 pa je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi nekaj domačinov.
Po ameriškem poročilu sta bili uničeni 2 ameriški prevozni letali C123 in 2 južnovietnamski prevozni letali C47, en bombnik F100 in TV C121 letalo za prenos televizijskih sporedov za Saigon ter večje število helikopterjev ie bilo poškodovanih. Napad je trajal le 20 minut.
Podpolkovnik Melvin Owens, poveljnik 375 bojne podporne skupine, ki jo delno odgovoren varnost letališča Tan Son Nhut, je dejal, da so z.a zavarovanje letališča v glavnem odgovorne južnovietnamske vojaške sile.
Ko so rdeči napadli, so se naglo dvignili ameriški helikopterji in razsvetlili celo bojišče in okolico, da bi mogli odkriti položaje rdečih napadalcev.
Menda so zadeli položaj enega od metalcev, vendar ni ostalo o tem na mestu nobenih sledi. Na letališču ima svoj dom tudi predsednik vlade Nguyen Cao Ky, ki je sicer tudi vrhovni poveljnik južnovietnamskih letalskih sil. Napad je bil izvršen komaj streljaj od njegovega dema.
-----o----
gram za zdravljenje zob mladine.
Vse to bo seveda predloženo v odobritev Kongresu drugo leto in bo stopilo v veljavo v času,
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima v četrtek ob 7.30 zvečer sejo v šoli sv. Vida. Vse članice vabljene. Na dnevnem redu jo praznovanj e obletnice ustanovitve društva.
Članice PTU pri Mariji Vne-bovzeti so vabljene jutri ob 7.30 zvečer na sejo v staro dvorano. Govorili bo prof. James Gilchrist o “Današnji filmi boljši kot kdajkoli preje”. Vabljeni so tudi drugi rojaki in rojakinje.
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imen i fare sv. Vida so vabljeni nocoj eb osmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Josepha A. Avseca, nato pa v Brickman-aov pogrebni zavod na 7208 Su-oerior Avenue k molitvi za pok. Josepha Damma (sina bivšega mestnega odbornika Adama Damm).
Zadnje vesti
ko bodo na vidiku nove predsed- WASHINGTON. D.C. . Rdeča
niške volitve.
Johnson obljublja višje pokojnine Social Security
SAN ANTONIO, Tex. — Predsednik Johnson je ob podpisu podaljšanja za zdravniško zavarovanje v okviru Medicare napovedal razširitev tega programa na vse in še poseben pro-
V Ohiu bo kmalu imel vsak okraj svoje letališče
Rusi bodo kupili na Japonskem avtomobilsko tovarno?
'TOKIO, Jap. — Sovjetska zve-Za je povprašala pri največji japonski avtomobilski družbi o Možnosti dobave celotne tovar-ki bi naj bila sposobna izdelki letno do 300,000 avtomobilov.
/1

remenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z malimi toplotnih spremembami. Najvišja temperatura 50.

CLEVELAND, O. — Letala brnijo noč in dan nad nami in o-koli nas, pa niti ne pomislimo, kako zelo je razvit domači ohajski zračni promet. V naši državi je registriranih že nad 4,500 letal, njihovo število pa hitro raste od leta do leta. Samo 1,750 letal je lastnina posameznih velikih podjetij, vsa ostala letala so pa v rokah posameznikov, tudi delavcev in kmetov. Stroški za malo letalo se namreč na razlikujejo dosti od cen za srednje drage avtomobile. Med ohajskimi letali je tudi 625 letal z več kot enim motorjem, 35 je pa kar jet-letal. Le kaj naj ta počno v naši državi, ki jo lahko preletijo kvečjemu v 10-15 minutah?
Ker ima naša država toliko malih zasebnih letal, ki ne potrebujejo velikih letališč in obširne opreme, zato njihovi last ni'to želijo, da bi lahko pristali kjerkoli, se je kmalu pojavila ideja, da bi moral imeti vsak med 88 okraji svoje letališče. Na videz je to drzna ideja, pa ven-
dar bo kmalu uresničena. Že le- ša država res leži večinoma na tošnjo jesen bo v naši državi do- ravnem, toda je že vsa prepreže-vršenih 27 malih letališč in upo- na s prometnimi žilami, posebno
rabnih za pristajanje malih letal. Tako drznega načrta nima nobena druga država, zato se ves naš letalski svet zanima, kako bo Ohio prišel do tega cilja.
Stroški za posamezna letališča pa niso preveliki. Zanje je treba imeti povprečno le $100,000 do $200,000. Večkrat pa ni potrebno imeti niti toliko gotovine, kajti lastniki letal sami prispevajo prostovoljno s tem, kar imgjo: cementom, betonskim železom, stavbenimi stroji, opremo itd. Povrhu pa okraji lahko dobijo do $100,000 posojila pri ohajski državni upravi.
Težje je vprašanje vzdrževanja. Tu pa še niso našli nobene formule, ki bi vse zadovoljila. Jo bodo pa seveda s časom tudi našli. Vsekakor bo vzdrževanje delalo večje preglavice kot investicije v letališča.
Največje težave ležijo drugod: kje najti prostor za letališča. Na-
cestami, in pa z raznimi daljnovodi za elektriko, plin itd. To je tista ovira, da 58 okrajev še zmeraj ne ve, kje bi našlo pripraven svet za letališča. Bodo pa morali hiteti, kajti na državno podporo morejo računati samo do junija prihodnjega leta.
Pokazala se je še nova ovira: letališča ne bodo smela biti premajhna. Že sedaj mislijo uprave okrajnih letališč, kako bi jih razširile, ker so postale premajhna. Letala postajajo zmeraj močnejša in zahtevajo daljše proge za pristajanje in odlete. Nekaj obstoječih letališč so že morali razširiti.
bo postal lokalni zračni promet, tem bolj bodo morale biti pre-skušene vse varnostne naprave, da ne pride do nepotrebnih nesreč.
Vsa ta vprašanja seveda zanimajo tudi industrijo, ki dela mala letala. Kako važna je zanje o-hajska država, priča dejstvo, da bodo vse tovarne te industrije imele v Clevelandu posebno posvetovanje, ki se bo pečalo samo s vprašanji, kako čim hitreje postaviti vseh 88 letališč in kako jim zagotoviti gospodarski ob stoj, obenem pa tudi zavarovati zračni promet pred letalskimi nesrečami.
Zadeve z letalskimi nesrečami pa ne smemo vzeti preveč tragično. Številke povedo, da je ne-
Indija oskrbuje Nepal s pšenico
NEW DELHI, Ind. — Indiji ietos občutno primanjkuje žive- j ža in dobiva pomoč v hrani ne 1 samo iz Združenih držav, ampak z vsega svobodnega sveta. Ta stiska jo ni zadržala, da ne bi oskrbela z žitom svojo severno sosedo, državo Nepal v Himalajskih gorah.
S privoljenjem Združenih držav, ki so Indiji poslale že velike količine pšenice in ostale hrane tekom letošnjega leta in jo imajo v načrtu poslati še več, bo ta poslala Nepalu 15,000 ton pšenice, ki jo je dobila iz Združenih držav v okviru “Hrane za mir". Prva pošiljka 5,000 ton je bila včeraj prepeljana preko indijske meje v Nepal pri Raxaulu. --------------o- ---
Nov dogovor o pomoči ZDA Jugoslaviji
BELGRADE, SFRJ. — Med Jugoslavijo in Združenimi državami je bil tu podpisan včeraj dogovor, na osnovi katerega bo Jugoslavija dobila iz Združenih držav v okviru ameriškega programa “Hrana za mir” za $27,-942,000 raznih deželnih pridelkov še tekom letošnjega leta.
Med drugim bo Amerika poslala v Jugoslavijo 137,000 bal bombaža in 35,000 ton jedilnih olj.
■ o-------
Registracija črnih volivcev na jugu lepo napreduje
WASHINGTON, D. C. — V federalnem tajništvu za pravosodje trdijo, da registracija črnih volivcev v južnih državah kar lepo napreduje. Število registracij je narastlo napram prejšnjim letom za 50%.
V Alabami se je dalo od lan skega avgusta registrirati 228,000 črnih volivcev, v Georgiji 248,-000, v Mississippiju 122,000, v Južni Karolini 174,000; vsega skupaj je bilo na jugu novih registracij okoli milijona. Tako je
Kitajska je včeraj objavila, da so njena letala sestrelila “težko napadalno letalo” Združenih držav, ko je vdrlo nad jugozahodno ozemlje Kitajske. Obrambno tajništvo je izjavilo, da pogreša mornariško letalo KAJB, leteči tanker, ki je bilo na poletu s Filipinov, da se pridruži letalonosilki Kitty Hawk ob obali Vietnama.
NEW YORK, N.Y. — Hud vihar je napravil včeraj precej škode na laški potniški ladji Michelangelo ki je dva dni od tu. Dva potnika, oba Ameri-kanca, sta bila mrtva zaradi poškodb na glavi. Dobila sta jih. ko je 33 čevljev visok val udaril na ladjo. Britanska tovorna ladja Chuscal je med istim viharjem izgubila 000 milj jugovzhodno od New-foxmdlanda 5 mornarjev, ki jih je vihar potegnil z njenega krova.
SAIGON. J. Viet. — Vojaška junta je izjavila, da bo vrnila deželi civilno vlado, kakor hitro ho mogoče izdelati ustavo in izvesti priprave za volitve. Ustavo bo izdelal Narodni politični kongres, ki sc je včeraj sestal tu, četudi so ga budisti bojkotirali. Ti so napovedali za jutri demonstracije proti
vladi ki jo hočejo vreči za vsako ceno. Danes je bilo v glavnem mestu mirno, do večjih demonstracij pa je prišlo v mestu Hue v severnem delu dežele.
varnostne naprave. Čim gostejši podlegajo.
lorah razširiti. ^	. lokalnih letalih ze-' doseglo število črnih volivcev
šanje,tdo naj bftoLk aVvsaj lo malo. Naši ohajski pilotja niso	Wofn".
upravnik letališča. Zato se za ta posel nihče ne. poganja, kajti rentabilnost malih letališč visi zmeraj v zraku. Mnogi se tudi bojijo vedno večjih stroškov za
torej samo mojstri v rabi letal, so tudi disciplinirani in previdni. Mala letala so kakor nalašč ustvarjena za drzne polete, tej skušnjavi pa ohajski pilotje ne
v nekaterih državah že letos poznalo pri jesenskih volitvah.
— V naši deželi porabimo vsako leto okoli 15 bilijonov kartonov za mleko.
DETROIT, Fich. — Chrysler Corporation je vzela nazaj preko 17,000 avtomobilov Dodge in Plymouth, opremljenih z motorji s 383 kubičnih palcev, da predela prekat s pedalom za plin.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson bo jutri odletel za en dan na neuradni obisk v Mexico City, kjer bodo odkrili spomenik A. Lincolnu.
ATENE, Gr. — Grška vlada je podprla stališče svojega predsednika Stephanopulosa v vprašanju vojaškega poveljstva nad oboroženimi silami na Cipru. Ker sc je za to stališče izjavilo tudi nekaj po-slancev vladne opozicije v parlamentu, se zdi, da vlada trenutno ni več v nevarnosti.
6117 St.
tmmsm
i—*«5K	..t-1 r^A ' ’ TSHfi
lair Ave. — ti Under son 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCKIpTION kAtesT
Lnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 73 Wed. April 13, 1966
Po angleških volitvah
V	Angliji je pri zadnjih parlamentarnih volitvah pri ne ravno dobri volivni udeležbi zmagala s spodobno večino po 13 letih delavska stranka s predsednikom Wilsonom na čelu. Zmagala je pravzaprav prvič že pred poldrugim letom, toda takratna zmaga je bila polovičarska. Delavska stranka sploh ni imela nobene prave večine v parlamentu, v zadregi je morala zmeraj klicati par liberalnih poslancev na pomoč. Angleška javnost je čutila, da vlada s par glasovi večine ni nobena prava vlada, zato je odobravala sklep predsednika Wilsona, da gre na volitve. To pa ni bil glavni vzrok, zakaj je delavska stranka dosegla v novem parlamentu večino okroglo 100 glasov. Vzrok tiči v povojnem političnem vrvežu med angleškimi volivci.
Volivci so najpreje pokazali 1. 1945 svojo nezadovoljnost s sistemom koalicijske vlade. V vojnih dnevih je bila koalicijska vlada po našem mnenju potrebna, toda angleškemu volivcu je bila zoprna. Znesel se je nad njo s tem, da je voli! socijaliste in ne konservativcev s Churchillom na čelu. Oblast je takrat prevzel socialistični prvak Atlee. Njegov režim pa ni zadel želja angleške javnosti, zato je Churchill zopet prišel na vlado. Ni pa tam ostal dolgo, je opešal. Njegovi nasledniki, ki so prevzeli krmilo v konservativni stranki, se kar po vrsti niso obnesli. Eden je sredi sueške krize resno zbolel, McMillan ni imel vsaj v začetku v stranki primerne avtoritete in se je boril zanjo do dneva, ko je tudi zbolel. Še manj je obvladal stranko njegov naslednik Home. Stranka je zgubljala ugled in vpliv v javnosti, kar je končno dalo povod, da so se Angleži razcepili po polovici, pol jih je bilo za konservativce, pol pa za socijaliste.
Da so socijalisti prišli do takega položaja, se morajo torej vsaj deloma zahvaliti notranjim težavam v konservativni stranki. Niso pa bili brez njih tudi oni sami. Tudi v socialistični stranki je prevladovalo strujarstvo, klikar-stvo, izigravanje, nesloge itd. Linijski socijalisti so še zmeraj mislili, da niso samo hrbtenica, ampak tudi mozeg stranke, in hoteli svoje politične cilje natveziti vsem ostalim strankinim pristašem. To je naravno rodilo trenja tudi v vodstvu stranke. Iz teh trenj je prišel Harold Wilson kot zmagovalec in novi strankin predsednik.
Ko je Wilson prevzel vodstvo stranke, je vedel, da ne bo dosti pomenil, a ko ne zlomi volje poklicnih strankinih nergačev iz unijskih vrst. Zato je napel vse svoje sile, da podredi stranko svoji volji. To se mu je tako dobro posrečilo, da se mu je čudila vsa angleška javnost. Česar njegovi predniki niso mogli doseči, je dosegel on: postal je res gospodar v stranki. To je seveda dvignilo tudi njegov ugled zunaj stranke. Kdor zna krotiti delavske politike, mora že biti sposoben človek, tako so vsi mislili, med njimi tudi konservativci, ki so morali kmalu dognati, da so socijalisti bolj konsolidirani kot oni sami. Novi voditelj konservativne stranke Heath se je sicer trudil, da ustvari med konservativci red, ki je nanj bila navajena angleška politična javnost, toda zadnje volitve so ga prehitele. Čeprav je — po ironiji usode — postavil pred volivce radikalnejši politični volivni program kot Wilson, ga vendarle ni mogel prodati večini angleških volivcev.
Sedanja zmaga delavske stranke je torej v dobri meri tudi osebna zmaga predsednika Wilsona, njegove volje, njegove taktike in njegove odločnosti. Vse te lastnosti bo pa zelo potreboval, ako bo hotel utrditi svoj režim za prihodnjih par volitev. Do prvih volitev bo imel na razpolago 4-5 let. To bo pa komaj doba, ki bi zadostovala, da konsolidira angleško domačo in zunanjo politiko.
V	angleški domači politiki se je nabralo vse polno tvarine, ki zahteva reforme in obnove, ne samo na političnem, tudi na gospodarskem in socijalnem polju. Angleško gospodarstvo ni ravno tako na dnu, kot nekateri radi trdijo, ima pa vendarle velike težave z zunanje-trgovinsko in plačilno bilanco. Anglijo tare prevelik uvoz ali premajhen izvoz, kakor hočete, na drugi strani pa veliki dolgovi iz obeh preteklih vojn, ki so sicer za silo konsolidirani, toda še ne plačani. Poleg tega je pa še močno narastel angleški življenski standard, ki sedaj presega zmogljivosti angleškega gospodarskega stanja. Anglija mora hočeš nočeš modernizirati ne samo svoje proizvodnje, ampak tudi način svojega trgovanja in prometa. V ta namen rabi ogromne kapitale. Ako jih vtakne v ta cilj, kaj pa naj ostane za zboljšanje socijal-nega položaja revnih angleških slojev in teh tudi ne manjka. Wilson ne bo torej mogel dosti šariti z raznimi socija-Jističnimi načrti, akoravno bodo nanj pritiskali nekateri njegovi precej nepočakani pristaši. Še tiste pridobitve soci-jalne zakonodaje, ki jih Anglija že ima, bo moral le počasi razvijati, večkrat pa radi pomanjkanja sredstev razvoj celo zavreti. Razume sc, da mu taka politika ne bo rodila simpatij. na" pa dosti kritike.
Wilson ve, da se mu bodo pripetile vse te nevšečnosti, upa pa, da ima čas na svoji strani. Ljudje bodo na nove
nadloge in nova bremena pozabili, se bodo navadili nanje, počasi bodo pa dobili tudi nekaj priboljškov in Wilsonu ne bo padlo ničesar v zamero ob času prihodnjih volitev.
Wilsonova zmaga bo tudi ustalila angleško zunanjo politiko, kolikor je že ni. Delavska stranka ni obremenjena s tako slavno preteklostjo, kot je konservativna, zato se je lažje sprijaznila z novim angleškim položajem v mednarodni politiki. Anglija je postala velesila drugega razreda, v družbo Amerike, Rusije in Kitajske se ne more več prištevati. Vendar pa je tej družbi potrebna, kajti vse tri nove velesile še nimajo izdelanih tradicionalnih potez za svojo zunanjo politiko, se velikokrat lovijo semtertja. Rusija ne ve, kaj naj napravi s Kitajsko in Ameriko, Kitajska se izživlja v svoji načrtni osamljenosti, Amerika pa išče svoje življenske interese po vsem svetu in si še ni na jasnem, kako naj jih formulira, da jih bo razumela tudi sama.
Pri takem mednarodnem položaju je Anglija še zmeraj prva med velesilami drugega razreda. Tega položaja ji nihče — razen De Gaulla — ne odreka in Wilsonu bo pripadla naloga, da iz njega izbije čim več koristi za svojo domovino. Anglež je po prirodi rojen mešetar. Morda ta poklic ni ravno splošno spoštovan, toda je zelo koristen, ako si mojster v njem. Wilson je do sedaj pokazal, da zna “mešetariti” v svoji stranki. Ne bi torej mogli trditi, da tega ne bo znal delati tudi kot ministrski predsednik za prihodnja 4 leta, ako mu Bog da življenje, zdravje in seveda tudi nekaj sreče.
bolj previdni, kakor smo bili doslej.
Ta slika položajev v južni Aziji ni razveseljiva za nas. Položaji se znajo za nas Amerikance slabšati. Vse kaže, da vojna v Aziji se bo vlekla kakor j ara kača v nedogledno bodočnost. Iz Moskve in Pekinga ter drugih raznih virov prihajajo šepetanja, da se Rusi in Kitajci med seboj
Če izvzamemo Baragovo zvezo, so to sami taki rentnarji, da bi jih kak drug gospodar deloži-ral, toda škofija je z Baragovo potrpežljivostjo p r e n a šala to revščino. Že leta išče škofija kupca za to veliko stavbo, zidano v začetku stoletja. Letos se je javila država, da bi zarentala stavbo za izobrazbo in treniranje profesionalnih delavcev. Na
prepirajo. Morda res glede neka- škofiji so napravili pogodbo, terih zadev, največ radi osebnih 1 nam pa odpovedali streho. Stav-
nmrTTgTTTTlTTTTTTTIITTTTTTTTTTTTTTmTTTTTTTTTTTTTTTI
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček. rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx::
Duluth, Minn. — Bilo je februarskega večera. Sedeli smo blizu plinskega grelca v prodajalni avtov. Zunaj je bilo mrzlo, da je kar pokalo. Švedi, ki so zime navajeni že od nekdaj, se drugim posmehujejo, ko se čez zimo in mraz pritožujejo. Posebno stari znanec Eric rad poudari: “You must not be afraid, nor hate the ‘Snowman’! He is blessing for Mother Earth. In winter months he covers her with white blankets, that she will be warm in July, and bear us sweet fruits!”
Drugi se je oglasil in se je proti zimi malo bolj robato izrazil: “Yes, yes, but Snowman is too rough, he bites my ears and nose — darned!”
“Ne pritožujte se, fantje,” je povzel besedo Eric. “Neglede kako mrzlo je, tu smo še vedno na boljšem, kakor pa so naši fantje v Vietnamu.”
Po tej pripombi smo začeli govoriti o političnih položajih po svetu, predvsem seveda o Vietnamu.
Ko se razgovarjaš o vojni v Vietnamu, če situacijo le nekoliko razumeš, kmalu uvidiš, da povprečen preprost Amerikanec vietnamskih sitnosti malo ali pa nič ne pozna. Nekateri zaidejo v pogovorih takoj v pretiranost, drugi zopet so do vratu v brezbrižnosti. Veliko je pa tudi takih, ki med raznimi “izmi” ne poznaj razlik in ne znajo med istimi nič razlikovati. Pritožujejo se in zabavljajo, a če jih kdo pobara zakaj? — ti ne vedo pravega odgovora. Veliko takih dobiš v vseh organizacijah, posebno še v unijskih organizacijah, kakor tudi drugod. Te izrabljajo razni prebrisani . propagandisti raznih “izmov”. S praznimi obljubami jih pitajo. Neki pokojni vodja delavskih unij je še pred leti o teh izjavil: “So ljudje, ki ne vidijo daleč od sebe. Takim daj “delo pa babo” (malo trd izraz), pa jih zadovoljiš. Slaba o-cena in res trdo povedano. A je precej tako bilo marsikaterikrat, marsikje je še danes tako.
V takih okoliščinah dobro raste in cvete ajda, pšenica in proso za prebrisane in navihane politike. Kjer se lahko proda nekaj, kar je “črnega” za “belo" in obratno, tam je polje za vsakovrstno propagando. In marsikje je tako!
Stopimo nazaj k problemom, radi katerih smo v vojnem dirin-daju v Vietnamu.
Po vojni v Koreji, ki sp ni zaključila v našo korist, a smo za zmago tam prelili mnogo krvi, so se razmere čudno zasukale zlasti v južni Aziji. Francozi so se naveličali večnih prask z Vietnamci in drugimi tamkajšnjimi prebivalci in so odšli. S tem so ostala vrata v južno-kitajsko vodovje odprta in neza-stražena. Med tem smo Kitaj-
cem med 1. 1952 in vse do leta 1959 pustili, da so se po svoje kretali in po svoje kuhali svojo politiko. Kakšno? Komunistično! Kitajska je začela rasti. Razglasila je, da bo začela “peči in pražiti” svoje lastne atomske bombe in zdaj jih baje že “peče”. Vsa pota in vrata v južno-azij-skih vodah pa so odprta! Tu so se začele odpirati oči. Morska pota so še vedno važna, kljub temu, da silimo z raketami že na Luno. In v Aziji je nastal glede tega tak problem, kakor je pre-| je trajal par stoletij: Kdor je bil imel ključ od Dardanelskih vrat med Sredozemljem in Črnim morjem, ta je bil gospodar Sredozemlja iti vseh cest in potov, ki vodijo tam skozi. In tako so Angleži dolgo časa vse žrtvovali, kadar je bilo treba, da so imeli besedo in odločevanje nad Gibraltarjem in Dardanelami, dokler je tako kazalo.
Danes kaže nekaj takega v vodah južne Azije in tam okrog. Naj kdo pride preblizu morskih ožin ob malazijskem polotoku med Singapore in Sumatro ter drugih otočij tam okrog. Za nas bi bil ves pomen Filipinskih otokov in drugih otočij brezpomemben. In to so edina morska pota iz Azije v Indijsko morje, od tam naprej v svet. Na severu ni izhoda, tam je mrzla Sibirija in to pove, ali more biti ZD vseeno, kdo bi gospodaril na teh izhodnih in dohodnih potih Azije. Kdor zna misliti, lahko pride do zaključka, zakaj tako kakor je.
Iz Kitajske in nekaterih drugih njenih sosednih dežel sili v svet s svojo politiko komunizem. Kaj je komunizem, menda ni treba na široko razlagati. Kdor ga do danes ne pozna, bi skoro rekel, za takega ni pomoči, ali pa je že toliko prežet od komunizma, da je neozdravljiv. Poleg Kitajske sili v vsa področja tudi Sovjetska zveza. Obe sta velikanki. Kitajska s 700 milijoni ljudi, Sovjetska zveza s svojimi zaveznicami okrog 300 milijoni. Skoro polovico ljudi na svetu je pod kruto oblastjo komunizma. In s temi masami sili komunizem v svet. Ali mu naj odpiramo vrata in vhode okrasimo z dobrodošlicami? V tem je ves pomen in ves odgovor. In prav skozi Vietnam sili komunizem v svet. Ali mu naj odpremo vrata in ga pustimo, da jutri pride tja, pojutrišnjem naprej že na obale naše sončne Kalifornije itd.? Tu je odgovor, ki nam pove, zakaj se upiramo in tiščimo zapahe na vratah Južne Azije proti komunizmu, ki pritiska na ta vrata. V tem je ves odgovor.
Res je, da smo zakrivili mnogo preje. Dolgo nazaj bi že morali stopiti penetraciji komunizma na prste, pa nismo marsikje, ki bi morali. Zato plačujemo višje cene žrtvovanja sedaj. Dal Bog, da bi bili od sedaj naprej
ambicij raznih oseb v vrhovih komunizma. Ampak v Moskvi in Pekingu so kar zadovoljni, da mi raztresamo svoje moči in se utrujamo z vojno v Vietnamu. Komunisti računajo, da jim bo to služilo v končnem spopadu s svobodnim svetom, ki ima priti in na istega se pripravljajo z vsemi političnimi in drugimi zvijačami. Takega mnenja o komunističnih željah je tudi švedski tisk, je nam razlagal Eric.
Tako sodimo in tako gledamo na nevesele razmere, ki se pojavljajo po svetu okrog nas. O Božiču prosimo s pobožnimi o-brazi za mir, potem se pa zopet kmalu razšopirimo narodi po svetu, kakor srboriti petelini, ki hočejo biti vsak nad svojo jato in v svojem dvoru gospodar. Če ne, je pa krik na korajžo in ravs in kavs.
Vodilno vlogo pri podpihovanjih za ravs in kavs pa imajo komunistični petelini v Moskvi. Na delu so noč in dan po Afriki, Aziji, silijo v dežele Latinske A-merike in kamor koli morejo.
Mir pa med tem žalosten čepi pod mizo ...
Taka je slika razmet današnjih dni.
* MISLI O POLITIKI:
— Neki rimski sodnik je dejal: “Rimljani so uživali dobre čase takrat, ko so svoja zasebna poslopja skromno, cerkvena in državna poslopja pa bogato krasili.” (Geutz)
— Nezakonita sjla je najostud-nejša stvar, ki se lahko nudi človeški miselnosti; ni samo podjarmljenim nevarna, temveč je tudi sama sebi vzrok pogina, je pač ostudna, zoperna zadeva. (Chatham Speeches.),
— Despotizem je predvidoma upravičen način vladanja barbarom, pa le tedaj, če se dokaže, da je kot upravičeno sredstvo u-spešno vodilo k napredku. Kjer so pa ljudje sposobni sami svobodno napredovati in pravilno razlagati svobodo, tam mora biti temelj načina vladanja svoboda. (Mili.)
— Za despotično vladane države ni druge rešitve, kakor pogin. (Schiller.)
— Najostudnejša tiranija je ona, ki se izvaja z zakonom pod krinko pravice. (Montesquieu.)
— Politika veščih trinogov je bila vedno ta, da so svojim nasilnim dejanjem nadeli ljudsko obleko. (Macaulay.)
— Nezakonito nasilje je naj-groznejša slabost. (Herder.)
— Zakon je mogočen, mogočnejša je stiska. (Goethe.)
Andrejček
mrtvih, v nas je neizmerna hvaležnost do naših invalidov in vseh onih, ki so zaradi svojega verskega, narodnega in slovenskega prepričanja izgubili zdravje, srečo in še marsikaj, kar je našim površnim očem tako rado skrito.	M. J.
Iz BARAGOVE DEŽELE
Marquette, Mich. — BARAGOVA ZVEZA se je selila. Kakor je nekaterim znano, je Baragova zveza imela že nekaj let svoje prostore v veliki štirinadstropni stavbi nekdanjega siroti-šča, ki se je uradno imenovalo Dom sv. Družine (Holy Family Home). Stavba, ki je last mar-quettske škofije, je oddaljena od škofijske cerkve, v kateri je Baragova gr o b n ic a, dva bloka. Pred nekaj leti je škofija organizirala skrb za revne otroke tako, da je začela dajati otroke v od go j o zasebnim družinam. Zadnja leta so se naselile v stavbo francoske sestre s svojim noviciatom, dalje Baragova zveza, dva razreda obrtnega oddelka Baragove šole (High School), kubanski pribežniki (fantje od 14 do 17 let) in trije duhovniki smo dobili stanovanje in oskrbo v tej hiši. Nekdaj je stanoval tu Baragov zgodovinar dr. Fr. Jaklič.
bo je bilo treba izprazniti do 1. aprila. Baragova zveza si deli prostore s pisarnami škofijskega lista v mali stavbi na zapadni strani “sirotišča”, sestre so šle deloma k fari sv. Janeza, noviciat pa v 15 milj oddaljeni Ish-peming, Father Brown, urednik Baragovega vestnika, je šel v svoj rodni kraj v župnišče v Ne-gaunee, jaz pa čez cesto v bolnico St. Mary’s, ki jo vodijo nemške frančiškanke. Zanimivo je, da je ostal naslov Baragove zveze kakor tudi moj — nespremenjen, torej še vedno Sixth and Fisher St., Marquette, Mich. 49855.
PROMET Z LADJAMI na jezeru Superior se je uradno začel s 1. aprilom. Čeprav je Marquette in okolica še pokrit s snegom, je led na jezeru izginil. Medvedov še ni na spregled. Lov je v tej dobi praktično ustavljen. Posebne vrste ribolov je pa bil oznanjen tudi s 1. aprilom.
ROMANJE v Fatimo, Rim, Assisi, Loreto, Benetke, Višarje, Ljubljano in Baragove kraje, Heiligenblut, Muenchen, Milan, Brigg, Geneva bo samo 14. julija. Zrakoplovna družba je že dobila nekaj dodatnih mest na zrakoplovu za ta datum za nas in je sigurna, da bo v kratkem mogla nuditi še nekaj več. Tako odpade dodatno romanje 9. junija. In dijakinja Lizika in njen bratranec Ričard nameravata obiskati v maju ali juniju clevelandske Baragove prijatelje v še nedoločeni dvorani. Darove za njihovo pot na to romanje sprejema potniška pisarna A. Hollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.	Rev. J. Godina
IMsj misli k vabilu m družabni mm
Wickliffe, O. — Društvo protikomunističnih borcev Tabor priredi svoj vsakoletni družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v soboto, 7. maja. Poleg dobre večerje in vsega kar spada k temu, bo tudi več nagrad, kot prva popolna ženska gorenjska narodna noša. Katero dekle je ne bi bilo veselo?
Vem, da vas ni treba vabiti zato, da bi se s prireditvijo kakorkoli okoristili. Prišli boste, ker vas vabi društvo, ki mu je e-den glavnih namenov podpirati pozabljene, zapuščene in potrebne svojce naših mrtvih in prav tako naše invalide, ki so raztreseni po vsem svetu. Zato boste prišli in prepričan sem, da boste storili svojo dolžnost, kot ste jo že neštetokrat. Prišli boste pa tudi zato, da pokažete, da ideja ki ste jo prinesli s seboj v svet, v vas ni mrtva, temveč ste danes prav tako prepričani, kot ste bili pred dvajsetimi in več leti, da je komunizem nesreča za svet; da je bila naša borba proti njemu v tedanjih težkih razmerah edino pravilna in možna (čeprav ne brez napak) in da žrtve, ki so jih naši bratje doprinesli za rešitev naše domovine, cenimo, cenimo prav tako kot tedaj, ko so umirali na bojnih poljanah ali v teharskih in kočevskih gozdovih pod roko komunističnih krvnikov. Zato bomo prišli, ker smo jim bratje po krvi in prepričanju; zato, da v nas znova zagori ogenj ljubezni, zvestobe in tudi odločnosti — stati na braniku: neomajno, dosledno in brez strahu. Razmere v domovini nam že dolgih dvajset let in žal zdaj še najbolj dosledno kažejo in govore, da je komunizem zlo, zgrajeno na krvi, laži in hinavščini, ki svojega raja na zemlji kljub silnim žrtvam ne more in ga nikoli ne bo moglo ustvariti!
V naS je ljubezen do naših
Pevski zbor Triglav vaba
Cleveland, O. — Zopet enkrat je prišla v deželo pomlad in o-srečila srca starih in mladih. Sicer je vreme še muhasto, nebo še prevlečeno s sivimi oblaki, ki nad od časa do časa pošljejo nad mesto še kake snežinke, vendar ne bo več dolgo, ko bo vse v cvetju in zelenju.
V zvezi z vsako pomladjo je Pomladanski koncert pevskega zbora Triglav, ki se bo letos vršil v nedeljo, 8. maja, ob pol štirih popoldne v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave., na zahodni strani mesta. To bo že naš devetnajsti zaporedni pomladanski koncert.
Vse cenjene rojake in rojakinje iz Clevelanda in okolice najvljudneje vabimo, da se tega našega koncerta udeleže. Mi Vas vabimo samo enkrat na leto in škoda, da je na isto nedeljo toliko drugih prireditev, da se ne more obiskati vseh na en dan. Letos bosta na to nedeljo kar dva koncerta, čeprav smo mi našega oglaševali že eno celo leto. Škoda, da prireditelji na to ne pazijo, kar škoduje vsem kulturnim prireditvam.
Vstopnice za naš koncert so že v predprodaji pri vseh pevcih zbora. Poklonila jih je Mrs. Ann Fischer, ki vodi svojo obrt po pokojnem možu, program pa je podaril Ferfolijev pogrebni zavod. Obema za plemeniti dar in naklonjenost zboru najlepša hvala.
Spored letošnjega pomladanskega koncerta bo lep in bogat. Zbor vodi pevovodja g. Frank Vauter, na klavirju pa ga spremlja g. Charles Loucka. Pevci in pevke zbora se z vso vnemo trudijo in vadijo pesmi, da jih bodo podali res lepo in dovršeno.
Zato Vas, dragi bralci in bralke, ponovno vabim: pridite nas poslušat. Mi pevci Vam bodo hvaležni za obisk, Vi pa se boste naužili lepih slovenskih pesmi. Po koncertu boste lahko posedeli med prijatelji in znanci in se prijetno zabavali.
Nedelja 8. maja je Materinski dan. Pripeljite na naš koncert svoje drage mamice, saj jih bodo naši mladi in stari pevci iz odra prav posebno počastili.
Prihodnje leto 1967 bo pevski zbor Triglav priredil svoj p°' mladanski koncert prvo nedeljo v maju. To navajam že sedaj zato, da ne bo kak drug naš zbor zasedel tega dne. Pravijo, da je obzirnost lepa čednost. To velj3 tudi pri kulturnem udejstvovanju.
Naj to vabilo zaključim takole: V nedeljo, 8. maja 1966, vsi na koncert pevskega zbora Triglav na zahodno stran Clevelanda.	Anna Jesenko
Sposobnost prilagoditve
Moški imajo na splošno manj sposobnosti za prilagoditev težavnim razmeram kakor pa ženske. To je ena izmed ugotovite^ poskusa s 144 ljudmi, ki so se dali v Dortmundu (ZR Nemčija) za šest dni prostovoljno zapreti v protiatomsko zaklonišč®'
Možje so v glavnem kvartali; zahtevali so “trdno roko, ki naj jih vodi”, razen tega pa s® hudo trpeli zaradi pomanjkanj3 alkoholnih pijač in tobaka.
Povsem drugače so se vedi® zastopnice nežnega spola. K3! kmalu so izrazile željo po razgibalnih vajah in po fizičnem delu; v tem smislu so se tudi organizirale in ustanovile nek® vrste samoupravo.
Poskus v protiatomskem zaklonišču naj bi dal psihologom podatke o “reakciji posameznika v primeru hude nevarnosti • Brezdelje je za moške očitn® hujša nadloga kakor pa nevarnost.

KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
Poveljnik proti Poveljniku, oni so ljubili bolj llstega, ki jih je znal voditi, kot *>a zabavljača, katerega ničnost y je žalila. Uvaževali so pa tu-Wa kralj ne bo več dolgo živel !tl ^a si bo zbral naslednika med iv°jitni zvestimi, ki so stali ^oli njega. To ni bilo kar tako.
. °ro gotovo je bilo, da bo mno-
žica
raje potrdila Hadži Stavro-
s°v° izvolitev kot pa tako reakcionarno samozvanje. Osem a‘ deset glasov se je dvignilo v
naš
Prid. Naš, ker bili smo le še
tr‘ota. Oprijemal sem se kralja ^0ra in tudi on je ovil eno roko
okoli
mojega vratu. Tamburis
njegovi so se sporazumeli v Sdrih besedah; hitro so sestavili ^ratnbni načrt; trije možje so ■zrabili vrvež in stekli z Dimitrijem
v skladišče tolpe po puške 1,1 krogle in veliko zalogo smod-Skrivaj so se pomešali ltled množico. Dve stranki sta * °d minute do minute bolj °c'b; zabavljice so letele od ene na drugo. Naši tovariši so obrnjeni proti Marijanini in so branili stopnice. Najavili so nam zid s svojimi tru-*' in so vrgli sovražnika nazaj V ^adži Stavrosov kabinet. Med ^ihujšim šumom se je zaslišal ! r°i- Rdeč ognjen trak je obliz-prah in gromovito je odme-od skal.
.. ^oltzida in njegovi pristaši, ki y1 je pok prestrašil, so stekli Enkrat k zalogi. Tamburis ni >bil niti minute: dvignil je ^adži Stavrosa, preskočil v Veh skokih stopnice, ga položil
varno mesto, se vrnil k meni
v6 odnesel in me vrgel h krasim nogam. Naši prijatelji so jj6 zavarovali v sobi, sekali dre-6Sa» zagozdili stopnice in orga-‘zirali obrambo, preden se je °^zida zavedel iz svojega pre Pečenja in se vrnil s svojega
' ^rehoda.
, ^°tem smo se prešteli. Naša _
Sovih
tolovaji,
smo
je sestojala iz kralja, nje-dveh slug, Tamburisa °s,nimi tolovaii. Dimitrija in
^ene
!e: vsega skupaj štirinajst H med temi trije nesposobni boj. Kafedžija se je zastrupil . Sv°jim gospodarjem in začuti e Pvve potrese slabosti. Toda llbeli
smo po dve puški na osebo a krogel, kolikor smo jih ho-l> medtem ko
smo sovražniki niso
j^eli drugega orožja razen pušk
ka
s° jih nosili s seboj. Imeli so
ste
Prednost, da so bili v večjem
, Vilu in na boljšem prostoru. lsmo natančno vedeli, koliko
^ravih ljudi imajo med seboj v°mnevali pa smo, da je kakih
Peti;
^ mdvajset napadalcev. Ni tre-a’ da vam popišem oblegano
Ye'st°; poznate je že dolgo časa. 6ndar pa se je kraj zelo spremil, odkar sem tam prvič je k pod Korfijotovim varstvom gospo Simons in Marijano. ■ aaa lpnn drevesa so molila
^ -- lepa drevesa so ^°renine v zrak in slavec je bil 5°§ve kje. Vedeti pa morate, da .° nas branile na desni in levi
Ni
Nl
za sovražnika nepristopne
e- Napadal nas je odzgoraj iz
^tievega kabineta, in stražil
"aii Je spodaj v prepadu. Z ene . rani je njegov ogenj meril na
bas,
z druge strani smo mi me-
Ni
na njegove stražnike, toda
k
oddaljenosti, da bi se to rek
streljati na vrabce.
0 bi se bili Koltzida in nje-
"°vi tovariši le malo razumeli na
v°jsko, bi bilo po nas. Morali
, dvigniti pregrajo, nas potiski k steni ali pa nas vreči v |jlePad. Toda tepec, ki je imel j Va moža proti enemu, je začel ‘Obletavati svoje strelivo in na-! avil za strelce dvajset mož, ki
kso znali niti sprožiti. Naši niso
bili
dosti bolj pripravni. Vendar
J, so pod dobrim poveljstvom nabili popolnoma šest glav, pre-6ri je padla noč. Vsi bojevniki se poznali po imenu. Klicali se iz daljave po načinu Ho-lbrjevih junakov. Drug je sku-
Sq
Sq
šal spreobrniti drugega s tem, da je meril nanj, drugi je odgovarjal s kroglo ali besedičenjem. Vojska je bila le oboroženo besedičenje, med katerim je od časa do časa spregovoril smodnik.
Jaz sem ležal v nekem kotu, varnem pred kroglami in sem skušal popraviti svoje pogubo-nosno delo in poklicati v življenje ubogega kralja gora. Trpel je neizmerno; tožil je ves čas o nudi žeji in težki bolečini v drobovju. Njegove mrzle roke in noge so se strahovito krčile. Žila je poredko bila, dihal je sunkoma. Njegov želodec se je dozdevno boril proti notranjemu krvniku, ne da bi ga mogel iztisniti. Vendar pa njegov duh ni prav nič izgubil svoje živahnosti in prisotnosti; njegov živahen in prodirajoč pogled je iskal na obzorju zaliv Salamino m plavajočo Fotinino ječo.
Stisnil je svojo roko okoli mo-in mi rekel: “Ozdravite me, moj dragi otrok! Vi ste doktor, me morate ozdraviti. Ne očitam vam, kar ste mi storili; imeli ste vzrok, da me umorite kajti prisegam vam, da vam brez vašega prijatelja Harrisa ne bi bil prizanesel! Ali ni ničesar, kar bi pogasilo ogenj, ki me žge? Ni mi do življenja; diosti dolgo sem živel; toda če umrem, vas bodo ubili in moja uboga Fotini bo zadavljena. Jaz trpim. Potipajte moje roke; zdi se mi, da niso več moje. Vendar, ali verjamete, da je ta Amerikanec tako brezsrčen, da izpolni svoje grožnje? Kaj ste mi pravkar rekli? Da ga Fotini ljubi? Nes rečnica! Vzgojil sem jo, da postane žena kralja. Raje bi videl la umre kot... Ne, po vsem tem tem zelo zadovoljen, da ljubi tega moža; morda bo imel usmiljenje z njo. Kaj ste vi njemu Prijatelj, nič več; niti njegov ■ojak niste. Lahko imamo prija-eljev kolikor hočemo; ne najdete pa ženske kot je Fotini. Jaz M prav hitro zadavil vse svoje orijatelje, če bi mi tako kazalo; nikoli pa ne bi umoril ženske,
Id me ljubi. Ce bi vsaj vedel, tako je bogata! Amerikanci so pozitivni ljudje kot pravijo. Tola ubožica ne pozna svojega bogastva. Moral bi jo bil o tem ooučiti. Kako naj ji sedaj sporočim, da bo imela štiri milijone dote? Ujetniki takegale Koltzida smo! Ozdravite me vendar pri vseh svetnikih, da pogazim tega črva!”
Nisem zdravnik in o strupih vem le toliko, kolikor se uči v prvih urah; vendar pa sem se spomnil, da se zastrupljenje z arzenikom zdravi na način, ki je podoben enemu doktorju San-grado. Žgačkal sem bolnikovo jedilno cev, da izpraznim njegov želodec in ga oprostim bremena, ki ga muči. Moji prsti so mu služili kot bruhalno sredstvo in kmalu sem lahko upal, da je skoro ves strup zunaj. Nato so nastopila znamenja reakcije; koža je postala žareča, žila je bila hitro, obraz se je pobarval, oči so se prevlekle z rdečimi nitmi. Vprašal sem ga, če je kateri njegovih ljudi zadosti spreten, da mu spušča kri. Zavihal je sam rokav in si med streljanjem in kroglami mirno odprl eno žilo. Spustil je na tla dober funt krvi in me vprašal z nežnim in mirnim glasom, kaj naj še naredi. Dal sem mu piti, piti in vedno piti, dokler povodenj ne odnese zadnjih delcev arzenika. Ravno prav je bil v stanovanju še meh vina, ki je povzročil Vasilijevo smrt. Ubogal me je kot otrok. Zdi se mi celo, da je prvič, ko sem mu ponudil čašo, njegovo f!aro, trpeče veličanstvo skušalo poljubiti mojo roko.
(Dalje prihodnjič)
Cleveland Trust lepo napredovala
Cleveland, O. — Načelnik G. Gund in predsednik G. F. Karch sta objavila, da je Cleveland Trust Company v prvem četr-etju imela $4,515,796 dobička ali $3.01 na delnico. V primeri z ’ anskim letom je to porast za 29%.
Doseženi so bili novi rekordi tako v posojilih kot v kapitalu. Skupno je bilo izposojenega $1,213,472,552, blizu 90 milijonov več kot lani v istem razdobju. Sredstva so narastla za 7.11%, na skupno $1,982,180,789. Kapital je porastel skupaj z $17,153,-597 rezerve za 4.99% na $196,-502,661.
Uprava denarnega zavoda, največjega v državi Ohio, je o-pozorila delničarje, da ni mogoče računati, da bi zavod uspeval tako vse leto. Treba je računati na povišanje davkov in na razne vladne omejitve.
Skupno ima 741,375 vlagateljev vloženega v denarnem zavodu $1,736,437,064 ali $108,585,-000 več kot pred enim letom.
Gospod arska dejavnost na področju Clevelanda še ni bila
levičarskega egiptovskega dikta-1 ravnost. To hočejo doseči v nji-torja Naserja. Za prevoz komu- hovem imenu “ljudske množi-nističnega orožja do jemenskih ce”, ki danes vladajo v indone-kraljevskih čet pa skrbijo trgov- i zijski javnosti, ne pa v državni
ci iz Irana in Sadvske Arabije.
Trgovci, ki so na tem področju doma, trdijo, da so samo Rusi prodali jemenskemu kralju za kakih $25 milijonov orožja malega kalibra. Za spremembo se pa komunistično orožje včasih prevaža preko Avstrije, Italije in Jugoslavije na Jadran, od tam pa izgine v podtalne kanale. Pentagon dobro ve za vse in se izogiba vsakemu vmešavanju.
Indonezijski generali bi radi še bolj omejili pristojnost predsednika Sukarna
DŽAKARTA, Indonez. — Neverjetno veliko oblast predsednika Sukarna ne temelji morda na prvotni ustavi, izglasovani 1. 1945, ampak na poznejših zakonih, ki jih je Sukamo znal prikrojiti svojim političnim ambicijam. Generali so zato sklenili, da je treba razveljaviti vse take zakone in ustave: in. ss vrniti na prvotno ustavo iz 1. 1945.
Ta ustava postavlja na prvo
upravi.
nikdar tolikšna vse od korejske \ mesto indonezijski Kongres, ki vojne sem, je dejal Gund. Brez-j mu je predsednik podrejen. U-poselnost je nadomestilo po- stava tudi predpisuje, da sme manjkanje delovne sile, odvišne biti predsednik republike izvo-zmogljjvosti tovarn skoraj ni i ljen samo za dobo petih let in več. Potrebna je razširitev ob- j da mora imeti ob strani tudi stoječih in gradnja novih za za-' podpredsednika. Vse to je pa dostitev razstočim potrebam in | Sukarno prekršil in se dal izvo-povpraševanju.	liti za predsednika za vse živ-
Predsednik Gund je nato sva- ljenje. ril pred resnimi posledicami in- j Generali zahtevajo sklicanje
indijski minister za gospodarsko pride ta teden v Washington
WASHINGTON, D.C. — Predsednica indijskega ministrskega sveta Mrs. J. Gandi je naročila svojemu gospodarskemu zaupniku in ministru za planiranje Mr. Mehti, naj gre v Washington in prosi za ameriški prispevek za novo indijsko petletko. Preračunana je na $4.3 bilijone in predvideva tujo pomoč v znesku $737 milijonov brez ameriške pomoči v hrani. Naša administracija je že obljubila 5-7 milijonov ton žita v vrednosti pol bilijona dolarjev, zato bo težko mogla pristati še na indijsko željo, da bi dala kaj prida k znesku $737 milijonov.
Naši diplomat j e bi že bili za to, toda v Kongresu bodo pa po-| misleki, Iker imamo že tako pri-mankljaj v federalnem proračunu in v plačilni bilanci, povrhu pa ne vemo, koliko bo še stroškov z vojno v Vietnamu. Mr. Mehta ve, da ga čaka težko delo, zato bo svoj obisk raztegnil na 10-12 dni. Ako bo treba, bo ostal še dalj časa.
V državnem tajništvu pa leži
strani težko čakal, kajti zaloge' živil bodo v Egiptu izčrpane že s tem poletjem. Med tem se pa Naser ni ravno prikupil naši deželi, ker je izjavil, da bo svojih 70,000 vojakov držal v Jemenu tudi “20 let”, če bo treba, in ker je pošteno ozmerjal iranskega šaha in savdskega kralja kot podrepnike ameriškega imperi-jalizma.
Špansko časopisje še ni navajeno na svobodo
MADRID, šp. — Na Veliko noč so prvič po 27 letih prišli v prodajo španski časopisi brez vsake cenzure. Vsebini listov se pa svoboda od cenzure še ni poznala. Vse, kar je bilo napisano v njih, je nosilo pečat previdnosti. Diktature še ni konec in
novi zakon o tisku ji da dosti prilike, da zopet spravi časopisje pod svojo kontrolo.
V duhu zakona mora namreč časopisje pri svojih novicah u-poštevati interese javnega miru in reda, pa tudi spoštovati “resnico in moralo”. Kakšno naj bo pa to “spoštovanje”, to seveda policija predpiše vsak dan. Vse-cakor pa se čuti, da je sedanje stanje boljše kot prejšnje. Za xoliko, bo morala kmalu povedati — policija sama.
tudi Naserjeva prošnja za pri-
flacije, če ta ne bo zavrta naglo in odločno.
F. L.
Gradnja enodružinskih hiš v Ohiu zopet raste
CLEVELAND, O. — Prvič od
kongresa in preklic vseh ustavnih določil, kar jih je bilo sklenjenih po 1. 1945. Ako se jim ta akcija posreči, bo moral Sukarno biti zopet izvoljen, kajti mandatna doba mu je že potekla. Povrhu bo imel ob strani še
bližno 2 milijona ton žit in maščob, kar bo naneslo okoli $150 milijonov. Naser bi rad še dobrih $100 milijonov za industrijske investicije. Kako bo vse to prebavil Kongres, je težko reči. Slučaj je namreč nanesel, da bo v maju prišel v Kairo ruski ministrski predsednik Kosygin, Naši diplomat j e gotovo ne bodo želeli, da Naserjeve prošnje obrav-
.	1... . v „	, .	podpredsednika, verjetno v ose-	^----,-------
e a je zace a gra nja eno genera|a Nasutiona. Vsega te- 1 navajo pred ruskim obiskom v stanov a n jskih his v severo-
vzhodnem delu Ohio naraščati, naj večji je porast v okraju Ashtabula (35% v zadnjem letu), najmanjši v okraju Cuyahoga (2% v primeru z 1. 1964). Tako je dognala Illuminating Electric Co., ki večji del oskrbuje z električno silo vse te nove domove.
F. L.
ga generali ne zahtevajo kar na- j Kairu. Naser bo pa na drugi
Komunisti se pridno udeležujejo zakulisne trgo vine z orožjem
WASHINGTON, D.C. — Komunisti radi kričijo, kako so proti oboroževanju, za kulisami pa spretno trgujejo z orožjem. Z mednarodnimi trgovci z orožjem imajo zveze preko bolgarskega poslaništva v Parizu, ki posreduje med komunističnimi dobavitelji in prikritimi kupci.
Kam gre pa prodano orožje, jih vest ne grize. Preko tega kanala so na primer prodali precej orožja kraljevskim četam v Jemenu, čeprav uradno podpirajo republikansko jemensko vlado. Tako kraljeve jemenske čete u-bijajo z ruskim orožjem vojake
PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK? — Eden od starešin v vasi v bližini ameriškega vojaškega oporišča Da Nang v J. Vietnamu mirno kadi svojo pipo, pri tem pa pozorno gleda in preudarja. Ameriški marini ga zaslišujejo, ker sumijo v njem podpornika rdečih.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Saving* bond
VSAK PO SVOJE — Znani umetnik Salvador Dali se spušča z delavci ih časnikarji pod cesto v Neto York Citijju, kjer bd razkril-svbje zadnje dogodke.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go,
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS
Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
mm - NYBRBTEL
Contouring and profiling Machines
raizomi
mim mm
TIMET
LATHES
GAP TURRET LATHES
mmi LATHES
mum SBAGKINES
RADIAL DRILLS
ilDMERIGAl
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair A ve. EN 1-5214.	(x)
Naprodaj
Majhen dom za par na 19806 Pawnee A ve. $11,500. Kličite 481-6576.	(74)
V najem
Prostor za 2 urada v Jo-Ann Medical poslopju na E. 185 St. Vprašajte na 842 E. 185 St.
(74)
Sobo in hrano išče
Starejši moški bi rad dobil opremljeno sobo in hrano pri slovenski družini v collinwood-ski ali st. clairski okolici. Za vsa pojasnila kličite KE 1-7131.
(75)
Stanovanjc v najem
Oddamo lepo sobo in kuhinjo na 1114 E. 63 St. Vprašajte spodaj, spredaj, ali kličite 391-1796.
(74)
Lastnik prodaja hišo
1140 E. 60 St., blizu sv. Vida, dvodružinska hiša 5-5, nova aluminijasta okna in vrata, klet pod celo hiko, nova električna napeljava, lot 150 x 45, prostor za parkanje, lepo sadno drevje. Lahko ogledate vsak čas ali kličite EN 1-6638.	(75 >
Naprodaj
5-sobni bungalov na St. Catherine Ave. v Newburghu. V dobrem stanju. Blizu šol, prometnih zvez in trgovih. Za pojasnila kličite 271-6838.
(11,13,15,18,20 apr)
V najem
Odda se štirisobno renovirano stanovanje s kopalnico v Eu-clidu na 239 cesti. Kličite po 5h 731-0638.
(11,13,15 apr)
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(74)
U ŠIVALNE
STROJE (4)
z najmanj pet lee skušnje v popravljanju šivalnih strojev in drugih šivalnih naprav. Odlična začetna unijslca plača in druge koristi pri enem od znanih in vodilnih izdelovalcev moških oblek. To so stalne službe zaradi dodatnih obratov. Mehanikov nikoli ne odpustimo. če imate navedene kvalifikacije pokličite “c o 11 e c t” g. Wrighta ali se oglasite osebno pri Personalnem oddelku tekom tega ledna.
Rudy Ujcic Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE!
1G115 Parkgrove Ave. 48(1-0040 Clev. 10. Ohio
Lastnik prodaja
Blizu Blvd. in E. 185 St. izredno velik zidan bungalov, odprto stopnišče, kamin, velika krasna rekreacijska soba, družinska soba, dvojna garaža, blizu vsega, nizki davki, zelo ugodno. Kličite IV 1-7139.
(5,6,7,13,14,15 apr.)
V najem
Na 1087 E. 68 St., 4 velike in čedne sobe, kopalnica in gorka voda. Vprašajte po 6. uri, telefon EN 1-4262.	—(75)
Pohištvo naprodaj
Rabljeno pohištvo za kuhinjo, dnevno sobo, dve spalnici, vključno gospodinjski stroji naprodaj na 1095 Addison Rd. Apt. 8, stranski vhod od 10-5, ali kličite zvečer EV 1-6638.
; JOSEPH & FEI3S dO 2149 West 58rd St. OtaveSand % Ohio Telefon: BSi-OtOO (te Cede 2(G)
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez se odda odraslim brez majhnih otrok. Oglasite se na 1187 E. 61 St.	(13,15,18 apr)
(73)
For sale
E. 185 and 200 St. area
Immediate possession 6-room Colonial. New alum, siding. New kitchen. Clay tile bath. Lavatory in divided basement. Large storage in attic. Hardwood floors; carpeting. 1% car garage. Many extras. Principals only. [Call 481*5153.	((77)

TRYGVE GULBRANSSEN
3
N N N *
N N K N N "
N K N N N H N
In večno šume gozdovi
Brat Lorene je nosil glavo nekam čudno postrani — kakor da bi neprestano nečemu prisluškoval in se neprestano nečesa bal. In res, bal se je ljudi in vrhu vsega so ga še strašili, da bi se jih ja čim bolj izogibal; deloma zaradi svoje zmedenosti, deloma pa zato, ker mu je prihajalo na misel, da bi jim pripovedoval nekam čudne stvari: da je prej imel mnogo denarja, zlata, sre-ora in vrednostnih papirjev, da pa je vse skupaj izgubil, in druge neumnosti.
Polkovnik je gotovo imel vzrok, da ni puščal Lorenca med ljudi.	I
Adelajdi je bilo njegovo, čudaštvo znano, zato se ga ni zbala, ko se je na vrtni poti pojavil pred njen. Morda je celo ravno zaradi tega tako zgodaj odšla na vrt, da bi srečala brata Lorenca? Najbrže se ni zgodilo prvič, da si je pri njem skušala potolažiti rvojo radovednost, kadar so ji kaj prikrivali. Prijazno je pozdravila ubožčka z nekaj običajnimi besedami, češ da je mraz in da bo kmalu zima. Brat Lojene je nemirno mežikal, kot bi ga slepila svetloba in odvrnil je, da se mu zdi Adelajda mnogo lepša kot Elizabeta — ne samo njeno ime — in Elizabeta je sploh zlobna, in nekega dne jo bo še vrag živo odnesel.
Adelajda se je malce preplašila, toda čisto nor se ji vendarle ni zdel. Znižala je glas in zaupno zašepetala, kajti vedela je, da mora šepetati, če hoče vzbuditi njegovo pozornost, sicer njegove misli zablodejo v čisto drugo smer. Zašepetala mu je torej, da je videla, kako so se vozili mimo ogromni vranci, in prav tako skrivnostno ga je vprašala, od kod prihajajo.
Lorene jo je poslušal odprtih ust in odgovoril tako tiho, kot bi imel izdati največjo skrivnost na svetu; konji prihajajo iz gozdne naselbine, z bjomdalske kmetije; in da bi skrivnost še povečal, je pristavil še to, kar so mu bili pravili, da bi ga prestrašili: “Tam imajo stotnika, ki se piše Klinge. Tega imajo tam gori zaprtega — in tam je mrzlo in temno. Nikoli mu ne zakurijo in nikoli mu ne dado luči. Elizabeta mi je pravila o tem, in mene bodo tudi poslali tja, če bom v svoji sobi ponoči govoril. ’
Adelajda je izvedela več, kakor pa je bila pričakovala. Zgodbo o stotniku mora povedati svojemu očetu, ki že dolgo povsod išče svojega starega prijatelja. Bratu Lorencu se je zahvalila in on ji je smel poljubiti roko — edina galantnost, ki mu je še ostala iz starih časov — in z visoko dvignjeno glavo je ponosno odšel po svoji poti.
Adelajda je razmišljala o starem stotniku. Zakaj je bil tam?
CHICAGO. ILL
MALE HELP
PRODUCTION
WORKERS
Excellent chance for advancement in rapidly growing company. Steady shifts now available. Progressive rate increases. Excellent employee benefits. New plant. Fine working xmditions.
Apply in person to Receptionist. Building No. 1.
EXTBUDO FILM CORP.
Oak wood and Rose Roads. Lake Zurich, 111.
Na vsak način nekaj ni bilo v redu z njim. Najbrže se je zapil. Oče ji je bil pravil, da so trdo, vse pretrdo postopali z njim — kajti stotnik Klinge je bil izredno dober tovariš; toda zakaj naj bi bil ubogi možiček zaprt na kmetiji?
Kakor hitro se ji je tekom dneva ponudila prilika, je očeta peljala v stran in mu poročala o tem, kar ji je bil povedal brat Lorene. Imela je uspeh, kajti major Barre se je takoj razvnel. Odšel bo takoj tja, če je njegov srčni prijatelj še živ in če je res tu v bližini zaprt. Adelajda mu je o tem pravila šele popoldne in polkovnik pl. Gali je pomišljal, ali naj pusti, da se njegov prijatelj odpelje proti severu. Major je moral Adelajdi obljubiti, da brata Lorenca ne bo izdal, kajti sicer bi ga ošteli. In zato tudi ni bil omenil, da je stotnik baje zaprt, rekel je le, da ve, da se nahaja na Bjorn-dalu in da bi ga rad spet spravil v mesto. Major ni opazil, kako je polkovnik zardel, ko mu je pravil, da se hoče odpeljati na Bjorndal; toda major je prosil lako vsiljivo, da mu je dal voz in konja. Vsi pa so se začudili, in Elizabeta je bila naravnost jezna, ko je videla, da se je odpravila na pot tudi Adelajda. Elizabeta ji je namignila, češ da se ne spodobi, če se pelje na tako kmetijo; njen glas je bil opozarjajoč in trpek, toda vse skupaj ni nič pomagalo.
In zdaj se je zgodilo drugič, da se je z velikega borgland-skega dvorca odpeljal voz proti severu. Major se je, kakor vsak tujec, ustavil na Hammarboju, povprašal po Bjorndalu in po stotniku Klingeju — in se potem odpeljal naprej.
Strmino pred Bjorndalom je tuj konj le s težavo zvozil. Zato sta se le počasi pomikala naprej; imela sta dovolj časa, da sta lahko opazovala stara grčava drevesa in med debli z mahom pokrito skalovje. Skozi vrata, zbita iz ogromnih debel, sta prišla na lepo urejeno in kot gumno čisto pometeno dvorišče, poraslo z nizko travo. Sredi dvorišča je rasel ogromen hrast, ki je imel tri vrhove. Vedno čuječna gospodična Krusejeva je stopila v vežo. Začudila se je, ker se je pripeljal voz z Borglanda, toda ko sta jo vprašala po Klingeju, je prijazno pokimala. Vežo, ki je bila brez oken, je ogenj v kaminu le slabo osvetljeval, in kadar si proti večeru stopil vanjo, je nilo v njej precej mračno. Oba prišleca sta se v veži le s težavo
znašla, toda opazila sta, kako se je s klopi pri kaminu dvignila težka moška postava, ki jima je krepko stisnila roko. Istočasno je po stopnicah v ozadju prišel stotnik Klinge; ker ju je osvetljeval ogenj iz kamina, ju je takoj spoznal. Od presenečenja se je oprijel stopnične ograje. “Ne
—	koga vidim!” je stisnil iz sebe. “Dragi Barre — kaj si res ti — stari fant — in prelepa gospodična Adelajda!” In major in stotnik sta se spogledala in se objela. Barre si je natanko ogledal Klingeja, če je bled ali če se mu poznajo sledovi zapiranja; toda njegov obraz je bil od sonca i'0 vetra tako ožgan kakor v mladih letih, ko je bil še vojak. Torej je bila govorica o zapiranju le natolcevanje. Ko se je vrnila gospodična Krusejeva in postavila na kamin dve sveči, se je Adelajda umaknila do vrat, kakor da bi hotela spet oditi.
Major in njegova hčerka sta frdila, da se morata takoj vrniti
—	toda vse skupaj ni nič pomagalo. Morala sta odložiti in sesti
—	toda v izbo nista šla, češ, da se morata tak še pred temo vrniti. Ni -bilo tako enostavno priti na Bjorndal in z njega takoj spet oditi. Vsaj za majorja Bar-reja ne — kajti na mizo so bili postavili kozarce in prinesli pipe in tobak. Ko je major pokusil prvi kozarec, je dvignil obrvi in zastrmel. Kaj, za vraga, je njegov jezik okušal! Pokusil je še enkrat in to je zadostovalo. Le kako je bilo mogoče? Na skrajnem koncu dežele, v gozdu, in
V BLAG SPOMIN
DB ČETRTI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOBRI SOPROG IN OČEM
Mathew Veiekanje
Zatisnil je svoje blage oči in izdihnil svojo plemenito dušo dne 13. aprila 1962.
Ni ga dneva ne noči, da nam ne bi bil v mislih Ti. Spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš.
Čas lahko zbriše marsikaj, a tega res ne bo nikoli, spomine tistih srečnih dni, ko bili smo še vsi!
Žalujoči ostali:
soproga MARY JOSEPH, MARY in STANLEY, otroci V Idriji dva brata in sestra Cleveland, O. 13. aprila 1966
PROTI BREGU V BOJ — Izkrcevalna ladja, polna a-meriških marinov, vozi proti bregu, kjer se bodo marini izkrcali in šli v boj proti rdečim.
tako izbran konjak! Pokusil je še enkrat, počakal, nato pa ga je pogoltnil. Potem pa se je začuden ozrl v očeta Daga, ki je zamišljeno kadil svojo pipo in gledal v žerjavico.
Nikoli niso na Borglandu v prisotnosti gostov spregovorili le besedice o Bjorndalu, in tako major niti slutil ni, da se tu nahajajo tako odlične steklenice iz Holderjeve kleti. Nekatere izmed njih so bile že zelo stare, in vsa dolga leta kar so ležale v kleti, sc niso pomladile. Gospodično Krusejevo je njena stroga
gospodinja naučila, kako mora ravnati z njimi, in ker je danes prišel odličen obisk, je poiskala in prinesla najboljše.
Kjer je vino v kozarcih, tam se razvežejo jeziki, in kmalu so bili vsi okoli mize v živahnem razgovoru. Major si je kmalu opomogel od presenečenja in pričel je živahno in veselo pripovedovati. Tudi Dag se je razživel, in staremu stotniku se je zdelo, da je v raju.
Ob kaminu je stal širok, grobo tesan naslanjač in na njem so bile blazine in kožuhovina. Tu
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East G2nd Street
KEnmore 1-6300	HKndersoo 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — $5301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer«
NA POTI DOMOV — Delavci v Rodeziji nosijo s polja tobak. Ta je glavni pridelek velikega števila jarm v Rodeziji. Doslej so ga redno večji del prodali v Veliko Britanijo, sedaj pa ta odkup zavrača zaradi upora tamkajšnjih belcev..
je sedela, nekoliko vstran od moških, v globoki senci Adelajda. Podali so ji velik kozarec sladkega vina, ki ga je postavila na ročni naslon. Sedela je čisto tiho in nihče ni vedel, ali se dolgočasi ali pa natanko opazuje moške poleg sebe.
O ne, Adelajda Barrejeva se ni dolgočasila, čeprav se nihče ni zmenil zanjo. Prav prijetno je sedela čisto sama zase v senci v udobnem stolu. Samo kozarec je na ročnem naslonu žarel v svitu žerjavice. Ni bila tako dobra poznavalka vina kakor njen oče; kljub temu pa je opazila, da se tudi v njenem kozarcu nahaja žlahtna kapljica. V vsem se je odražala neka odličnost. Morda je izhajala iz starinske opreme, ki so jo opazile njene oči, ko so se bile privadile poltemi, ki je
bila v veži. Na steni je vise-1 stara, umetelno stkana preprog8 z drobnimi in lepo barvanih11 vzorci. Nenavadna pa so °1 vrata, skozi katere je bila prišla-Bila so težka in ogromna, ume telno izrezljana ter obita z u načelno tolčenim železom. Da, u si si res imel kaj ogledovati, ir1 Adelajda je imela odprte oči.
Zunaj je pričel pihati vetcr' Zaslišala je oddaljeno šumenj6' ki mu je sledilo zamolklo 111 zveneče petje. Gotovo so bi1 gozdovi. Prisluhnila je in zač'11 tila, kako je prostor, v katerem je sedela, in šumenje gozda tain zunaj, vzbujalo v njej nekaj povsem novega. Bilo je °lS|° drugače kot življenje, ki ga jc živela doslej in ki jo je utrujal0-(Dalje sledi)

NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega srca naznanjamo, da je umrla naša ljubljena žena, mati in stara mati,
Josephine Homer
Previdena s sv. zakramenti jc zaspala v Gospodu 6. februarja 1966. leta.
Rojena je bila leta 1383 v vasi Medana pri Gorici, odkoder jc prišla v Ameriko leta 1920.
Pogreb se je vrši! 9. februarja 1966 iz pogrebnega zavoda Di Cim v cerkev Marije Vnebovzete in po darovani sv. masi zadušnici smo pokojnico prepeljali na pokopališče All Souls in jo položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Bila je članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete.
S tem se iskreno zahvalimo Father Tomcu za molitve v pogrebnem zavodu, Father Hobartu pa za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, posebno članicam Oltarnega društva; vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče in iskrena hvala pogrebcem, ki so nosih njeno krsto. Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in vsem, ki so nam bili na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Di Cicco za vzorno voden pogreb.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Ljuba žena, draga mati in stara mati, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj ti bo njena gruda.
Odšla si k Bogu, ki Te bo bogato poplačal za vse dobro, ki si ga na lem svetu storila. Mi pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislili in molitvah!
Žalujoči:
JERRY — soprog OLGA — hčerka 1 VNUKINJA V starem kraju sestra MARIJA OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 13. aprila 1966.

m s

M -
Z Mil


E**..	^
'PRI PREGLEDU POLOŽAJA — Barbara Ann De Scmtis je stara 8 let, vendar jo punčke še vedno zanimajo bolj kot šolske knjige. Na sliki jo vidimo pri ogledu razstave punčk “Peewees” v Neto Yorku.