f*eto ill., štev* 69« V Celiu, sorely dine 14« junlja 1931. PavSalnä franko. ^^^^^^^^^^|^L ^^^^^^H JBi^HV ^^^^^^ft ^^^^^^& ^^^^^^m ^^^^^^^^^^^l^ft I^^^^^H ^^^^^^^B ^^^H^V ^^^^^^B ^^^I^H J^I^Bff JB^B^^^^^B^^^L ' ¦HH9 ^HbS^^S^I 1^^H|^^^v V^^^^^h^^_ ^^^^^^^B^HI^^^I^^B i^^^^^^^^^H^Bv ^^^^HflH^^^^^v H^^^^feMMi^^^^^^B 4^^B^^PHMIBF^E9b Jvlaue ccloletno 120 K, mesečno tO K. - Oglasl za vsak mm v>sine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in ^ühvaie K i 50 — Pcüauiezna stevMka slape K 1*20 IzH&ja vsak torek, četrteH In sobolo. Uredtllšlvo Slrossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Tclclon St. 53. Upravnlštvo Sliüssmajerjfcva u). št. 1. prilličje. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066, K vpraSaiiju razdelitve države v oblasti. Ccljc, dnc 13. jmiija. 1/ Beograda priliaja poročilo, tla je vprašanje razdelitvc državc v upravne vdinice že principijelno reseno: zmagal jc in bo, kakor je predvideti, tudi v kon- stitiianti prineip narodnc edinstvenosti, uritarizina, kakor ga zastopa dcmokrat- ska vrfranka. Zato se. država ne razdeli v l-'okrajine po plcmenskih mejal?, ampak oblasti kot najvišje tipravne cdinicc se »štvarijo na podlagi pririxlnili, socijalnih j" gospodarsfcili prrlik, ter naj nobcna nc obsetfa več kot 700.000 prebivalcev. ••- Slednje vprašanje še jii definitivno reše- no in bi ]>o naše-in mnenju naj tudi ne ve- Ijalo poci vsakim pogojem za aksijom. — Kajti glavna stran razdelitve v oblasti je vpraganje: Kako doseči 5im najboljšo u- pravo in jamstvo za čim najveejo sou-dc- lezbo ljiidstva na upravi ne le v nbcini kot najnianjši. ainpak tudi v oblasti kot naivečji upraviii edinici? Kakor jc razvidno h porocil iz Bco- .i;rada, je rešeno tudi že vprašanje razdc- litvc i,lovenskc#i ozemija v dvoje obla- sti: v tno, ki bi obsegala biv.šo kranjsko pokrajino. ter v drujfo, ki bi obsegala biv^ se .šta.iersko slovensko ozeiulič s Prek- Tinjrjcni in vzhodnim kori.skim ozern- Ijeni. Prv; oblasti bi nai bil scdež v Ljub- Ijani. drugi pa v Celju ali Marib^ru. S principom razidclltvc sloveuske^a «>5tcjiUja v dvojc oblasti jo .§la demokrat- skavstranka v niariborskem volilnem o- Kiozjii v volilni boj za konstitnnnto in na tern principii vztraja tudi danes. Divjan.ic na.šili »avtonnmistov« v klcrikalni in na- rodno-socijalni stranki, ki hočejo brozpo- gojno vzclržati Siovcnijo kot plemensko edinico, nas v pravilnosti naše^a princi- pa polrjnje- Prcdri'0 pa sc v Beo.iaadu vprašauje, ksltero. oztMii'ljc pripa.de Ijiibljaiiski in ka- tc-ro ceijski'oz. inariborski oblasti, in kje naj bo scdež sl&dnjc. defiiiitivno rcši, mo- rarno iz važnih ^¦ospodarskili in naravnih razlo^ov prxlati nekaj tnisii. K ljnbljanski oblasti bi naj, kcir je vsled rapallske pogodbe tcžko okrnjena. pripadlo od naše tost ran Save \c?tči pa- krajine ctio Posavjc, t- j. brežii^ki, scvni- Ski in naje tudi laški okraj, češ da je siccr vsled preinule gospodarske kapacitete živlienja nezmožna. Najprej bi pripomnili. da ni nikjer določcno, da morajo biti o- blasti vsnj prilično cnako velikc in je to- re j brezdvomuo, da lahko obsega en a 400.000, driitfa pa 700.000 prcbivalccv. Z vSü odl'ocnostio pa bi sc morali upreti nakani, da sc iz ob.scga naše obla- sti izloci l)a^ olio ozemijc, ki jc gospodar- ske riajmücncjSc: laškl in sevniäki okraj z naibotfatcjšimi riidniki v nasi dornovi- ni. V poštev trcba vzeti, da Ljubljana sa- ma s svojim visoko razvitim trgovskim in irjdiistrijskim življcnjcni poineni za Ijiioljansko oblast več kakor trije kmečki okraji brez industrijc za „ažo ob1ast. 1/- ven tega ostanc ljubljanski oblasti boga- to Zagorje, Litija, dolcnjski rudniki in mo^očna gorenjska mdustrija. Z vso odlocnostjo sc /avarujemo proti temn, da bi se z odkršenjein laSke- ga okraja ad našc oblasti potisnilo Calje na njeno skrajno periferijo ter se ga tako gO'spodarsko izoliralo. Celje ie od nekdaj gospodars'ko središčc veükcga indnstrij- skega okoliša, katerenni pripada tudi ves lažki okraj, in v ni]jne.m interesu gospo- darskega obs+iajnka in razvoja nasoga mesta je. da to ostane tudi v bodoee. Ce- Jja si ne pnstimo gospodarsko in politic- no ubiti- Morda nas proglasi kd«j /a Stajerske separatislc, ki hočcmo sc vedno Savo za rnejo, drngi niorda zop^t za lokalne pa- trijote. Nisnio ne eno ne drugo. Svarimo le prcd nezrdiini okspcrim^nti iz nnjnih in važnili gospoU. oddolku nstave so govorili dr. Perič, dr. Rebac in dr. Vošiijak. Sled- nji se je zavzemal za !is(ano-vitcv pri- vrednega sveta. Peiaticwe vesfi« Korošci zaklinjajo Stajercc. Due 10 junjja je dospcla v Oradee depufacija ko- roSke deželne vlado, katero so zastopali dr. Lcrnisch ter zastopniki krščansko-so- cijalne kmeckt; zveze in socijalni demo- j krati Deputaeija je izjavila v prisotnosti stajerskega deželnega glavarja dr. Rinte itna in obeli naniestnikov ter zastopni- kov socijalnih demokratov, da preti Ko- roski najjodlagi jugoslovcnskih in itali- janskili poroei! nevarnost razdelitvo, ako -se izvrši na Štajerskem ljudsko glasova- nje za združitev z NernCijo. Zato sc na Koroskem za scdaj ne bo vršil plebiscit za prikljiicitev k Nemčiji. Vzdržiije se vest, da štajerska vlada vztraja na svo- iem stališču gJedc plebiscite. Sodba italiianskega socijal'sia o Ju- ^oslaviji. Po pisanju naših soeijalisticnili listov ni v nobeni državi hujšega nasilja ne.ii'0 v .higoslaviji. Sedaj pa eitjte, kaj pise ugleden elan italijanske soeijalisiiene stranke, ki se je delj časa nmdil v Jugo- s)aviji, v tržaškeni »Lavoratore sociali- st a «f o razmerah v Jugoslaviji: »Jugpsla- j vija zivi clanes v najsijajnejsih ekonom- ! skill razmerah. vsega je dovolj, kruha, mesa in to za cene, ki so sprico een v Italiji prava bagatela. Posledice vojne so skoro izginile, življenje gre svoj normal- ni tek. Nobenih kart, nobenih nakazil, kar noc-cte imeti, to kupitc v trgovini. na tr- gn. Toliko se govori o reakciji in nasilju proti proletarijatu v Jugoslaviji! Jaz bi žoIjI liude/in, ki to govorc, da viüijo to reakcijo v Jugoslavia in jo primerjajo ?¦ razmerami v Italiji, potctn bi še le videli, kako osebno in stvarno svobodo uživajo vsi s!o,:i v Jugoslaviji. kjer varuje zakon vse enako. Tudi vesti o zatiranju narod- nostn'h manjšin so ncresaične; bil sein v krajili z me-šanim prebivalstvom, videl scm nernške in madžarske napise, a ni- komur ne pride na misel, da bi razbijal hjje napise, kakor smo vicleli to pri nas. Jugoslov. vlada je dovolila Sole manjši- jiani, 'j. pri nas smo uničili vse Sole in kulturne zavode drugih naroduosti. Vse vesti o heznosni.h razmerah v Jugoslavi- ji so lieiesniene. nikjer ni siedu o policij- skein režiinu; mešean, delavec je lain svoboden državljan!« — • Priobeujemo brez natlaljne pripombe! , Resitev vprašanja luke Baroš je od- .'•iodena. Vlada dernentira vesti, po kate- rih bi prislaujsee j>ostalo kondoininij. Kiinski parlainent ie bil 1.1. tm. slo- vesno otvorjen. KraJj in kraljica s(a bfla pri vstopu v d'vorano viharuo pozdrav- ljena. Jiižnotirolski zastopniki so izostali, ker niso dobili jainstva proti rašistov- skim nasiljein. Jugoslovenski poslanci so pri.^li in zasedli klopi na levici. V prestol- nem yovoru je krali predvscin pozdravil zastopnike uovih pokrajin v italijansk'i narodni sikupščini, kjer bodo videli star« rimsko tradicijo, da je vsakdo svoboden. ülcde notranjc politike priporoea prestol- ni govor parlainentu demokratski pro- gram Giolittijev: uredba prehodnega go- spodarstva. refonna birokracije ter voj- skc in moriiance, priznanje vseh ogani- zadj ter svoboda pouka. Pri slednjih be- sedali so klerikalci burno ploskali, ker so dosegli priznanje verskih šol. Videti je, da je (liolitti opusfij rnisel sodelovanja s socijalisti in si hoec zagotoviti sodelova- nje klerikcilcev. Socijalisti, komunisti in del repnbiikans'kih fašistov se seje niso udeležili. Sk!ep vlade glede konmnistienih /.u- panov. Min. svet je v seji 11, tm. odnbril odredbo ministra Pribičeviča, da se ko- nuinistieni zupani ne potrdc. V iialiji ju nastopila vlada proti stavkiijoeiin državnini name.šeencem z vso t.trogostjo. OdpuSC'cnih je dozdaj 4515. odstopilo je 13, na d.opust poslanih pa jc 495 stavkujocih uradnikov. PolitiČ- ne stranke so sklenilc. via hoee.i;) posre- dovati. Iz Gornje Šlezijc. Nemške in poliske čzte v slasovnlncm ozomlju CJornje Sle- ziie so dobile od incdzavezniskili oblasti ukaz, da niorajo izprazniti vse glasoval- no ozenilje. Angleške Cete so pričelc s svojimi operacijami. Operucije vodi an- gleški general liennecker. Iz Rusije. Ukrajinski ustasi so med Harkovoin in Poltavo napadli sovietski vlak, v katerem se je vozilo okrog 140 boJjševiškJh ägitatorjev, namenjenili v Ukrajino, icr So vseh 1-tO postrelili. •- Kadi protiboljšcviške propagande ie bil v Harkovu obsojen na 5 let težke jeee bivi^i min. predsednik ukrajinske ljudske repu- bliko začasa eentralnega sveta ter svoje- casui ukrajinski odposlanec p"i niirovnth pogajanjih v Brest Litewskem, Molubo- vie. V Vzhodni Sibiriji so pod povelj- stvoin generala Kumuru nastopile ja- ponskc čete in razorožile ruske čete pod poveljstvom generala Kapela. Qeneral Kumuru je izjavil, da so japonske čete z oziiom na položaj bile primorane, da zasodclo nekatcra mesta na obrežju Ru- ska sovjetska vlada smatra to za preJom rusko-japonske mirovne po.^odbe iz leta 1905. IWariborske novice- Radi družinskih sporov je skoeila v Hiavo minuli eetrtük 20-letna šivilja Ma- rija ^ikei. Kurjač južne železnice Germ, ki jc v bližini ribaril, je s čolnom pohitel za njo in j0 privlekel na breg, odknder jo je policiia oddala v bolnieo. ^¦radniška inenza sc je preselila iz ^ -trinjske ulice v prost-ore bivsega (^fi- cirskega doma na Slomškovein trgu. — Vsled večjih prostorov se sprejrne na novo Se kakih 50 aboncnlov. •?6 porotnih razprav je vže dosedaj razpisanih pri mariborskem okrožnem kot porotnem sodišču in so do konca ju- nija že razvrščene- Začctkom ena najboij zanimiviij bo razpi'trvii i*/uii inorilcu Ma- lcku, ki je v Zavrhu pri Sv. Lenartu na živinski naein urnoril svoje. v nosečem stanju se nahajajoee dekle ter je potem vrge! v mlako. Pri tej razpravi nastopi državni pravdnik v zaniniivem obtožncm govoru. Županska volitev v -Wariborn se ni vrsila v soboto 11. tm., ainpak veeraj \3. tm. Izid še ni znan. Nekatcri so mnenja, da bodo klerikalci in konmnisti oddali glasove soc. demokratu Slanovcu, drugi zopct, da bo izvoljen klcrikalcc dr. Les- kovar. Krog 100 tuariborskih Neincev ie pri avslrijskih oblastih optiralo za Avstrijo. 2eleti ie, da čhnprej dado svoja stauova- nja na razpolago naširn lindem. Celjske nowiee. Velika slavnost »Jugoslov. mafice« niinuio nedeljo je ob najlepšein vrenienu sijajno uspe'a. Obiskovaici so v najraz- ličnejših ŠDtoriJi našli dovolj zabave in užitka. SJavno'St je obiskalo okrog 5000 ljudi. Bilv) vam je veselo vrvenje v vin- skih, jestvinskih in drugih šotorih, pri srcčo- in ribjem lovu, na gugainici, pri gosposvcls'kem zvonu, v nienažeriji, v kavarni, ciganskem šototu itd. Resni po- inen sl«ivnosti je pokazala pesem, dekla- rr.irana cd gdč. Cernejcve, ter slavnostni govor piedscdtiika celiske podrnžnice g. ravnatelja Jeršinoviča. Junak dneva pa je bil r.idi 8-letni sineek periee Suholež- nik iz Celja, ki je splezal kot edini izmed mnogih, ki so poskušali sreeo, na mlaj do vrha in sn# prislužil tako lepa darila. Veseličiiemu odboru podružnice »Ju- gosloventkü matice« v Celju javimo, da bo v petek, dine 17. tm., ob 8. uri zveeer v Narodnem d'onvu obračun prireditvene- ga prometa ter lepo proximo, da sc goto- vo udeležijo vse; eastite dame in feospod- je. kf irnajo v tej zadevi kaj opravifi. Pro- simo pa tudi, da se temu vabilu odzove podr. odbor. — Gospode celjske dobavi- telje predmetov v prircditvene svrhe, tr- govce, peke, mesarje, inštalaterje itd. prosinio, da nam do ectrtka, due 16. tm. zanesljivo predložijo vse svojc tirjatve. Ako se kdo ne oglasi, bomo smatrali. da ne reflektira na plačilo ter da poklanja svojo tirjatev v dar »Jugoslov. jnatiei«. — Podružnica »Jugoslov. matice* v Ce- lju. \a državnl realni gimuaziii v Celju .-.e vršijo sprejemni izpiti za I. razred dne 1. jitlija tl. ob 9. uri dopoldne, vpisovanje istcga due od 8. do 9. ure dopoldne. — Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih na'inestnikov in princsejo s seboj krstni list in Šolsko izpričevalo o sposob- nosti. Izprašujejo sc predmeti: verouk (samo, ako je v izpričevaln slabši red ka- kor »dobro«), slovenščina in raeunstvo. —¦ Ravnateljstvo. Mestni vrt. Dobre posledice Jržav- nega preobrata se poznajo tudi v našem krasnem mestnem vrtu. Odkar jc odpuš- een prejšnji ncrnSkutarski vrtnar, iina vrt popolnoina drugaeno lice. Posebuo lep je zahodni del pri vrtnariji. Nove gre- de in novi nasadi so res nekaj tako lepe- ga, da Cloveku nehotc noga zastane in ne more mimo, ne da bi si jili z dopadenjem oglcdal. Vsa cast novemu vrtnarju, ki ta- ko lepo oskrbuje vrt. Zeio iep nasad jc na prostorn la.nskcga mestnega grba in priporočam vsem obiskovalcein vrta, nai si novi grb z letnico 1921 ogledajo. Naj- mauje jc pa urejena planinska greda. To seveda ni krivda vrtnarja. Planinske cvetke sc ne dado sojiti v vrtnariji. Pnč pa prosim vse naše celjske turiste, da nani donašaio sadike oz..cvetke s koreni- nami vrd. Sicer je postavno prepoveda- no, izkopavati redke planinske rožc, ven- dar jc gotovo dosrgljivo izjemno dovo- ^uaa etnost. v kateri jt po narayi šaha v tesni zvezi, poseMl ie 29. niaja skladatelio Risto Savina v 2alcu korpo- rativno. ter odkriie 18. tw. v^iubovi sobi v hotelu Rvropa galcrijo slik Csilhuel) klubovih članov — inisel in tlelo klubo- vega člana prof. Jakhelna. V literarnem ozi'rii goji klub s'kladatelisivo Sahovskih probleiuov, štiuMj in znanstvenili raz- prav. ki izjdejo v eeških in lirvatskili strokovnib listih in v posebni knjigi. —• Dr. Anton Schwab, tč. predscdnik. Izpiti prlvatistk niestue dekliške o- siiovnc sole se vrse v torek, dno 21. tin. ob 3. mi popoldnc. — Odbor. Kap jc zadeia v nedeljo 12. im. dop- v mesiiici g. Jeriča na Glav. .Irgii g. Hu- gona Waitzlaweka po levi spodnji strain. JPrepeliali so ga v bolnico- O. Watzlavek je oče tudi Celjanorn znanega urednika g. Riharda Watzlaweka. DiiaSki kuhlnil v Celju je poslala ga Vrodeuik-ova 6 vreč kronipiria, nabrane- ga pri posestnikih v Petrovčah. ter daro- vala i-:c 10 kg p^eničncga zdroba in 10 kg ječmenn Vsem rir.hrnlnlkom iskrcni za- hvala! 7a JurosIov. inatico ic jn.^j.rna dr. Jos- Karlovska v pravdiii zadev* Vek Klemcnčič : Julijana Cretnik izrocii;. v našern uredništvu 250 K. (Blagajničar prvdružnice naj znesck pri nas dvigne.) Izpred celjske porote. Celjc, due 10. iun. (joljufi)e in poneverbc. 22-ktni Karl Koželj iz Bukovega žlaka U obtozen poneverbe in goljufije. Due 14. iul. 1920 je z vizitko svojega očinia Bla- ža Sodina in pod pretvezo, da ga pošilja očim. izvabil od gostilničarja Svetela v Oaberjih J 0.000 K in jih porabil zase; due 18. jul. 1920 je ua isti način prišel h kro- jaču Jakob Kovaču v Celju ter v iiucnu očima prosil za posojilo 12.000 K, češ da je oc'un odšel ua Koroško in vzel seboj blagaiaiškc kliucc, trebalo pä bi jzplačati les strankam. Kovač je dal 6000 K. Tudi te jc Koželj porabil zasc. V prvi polovicl avgusia Je bil Koželj v šmarlncrn pri SI. gradcu in ie pripovodoval Iv. PuSniku, da ga je poslal očim plačat razne račune, da pa tnu ie dal premalo denarja in da bi ; moral po denar telcgrafirati- PuSnik mu ! je ddal da s kolesom prej pride k očimu in do denaria nego z brzojavkajn inn je ! ponucJil svojc kok), vredno nad *oO kron. Koželj ie kolo vzel, pa izsfinil I m'.m - preko nieje v Avstrijo. Tiste dnl bi nam- rcL bil moral nastopiti 5-mescčno ]ečo, Y kfuero ie bi] že prej prcd poroto obso- jen zara'di poneverbe¦ iistiuice .Julka Ko- vačiča iz Vojuika z vsoto krog 10.000 K. PuSnik kü'lesa ni več videl. V Avstriji ie poskušal Koželj razne lesnc kupčiic ter se je spoznal tudi z Morieem Landau iz Oradca, ki mu je poveril nakupovauje le- sa ter mu v ta namen tekom časa izročil tudi zavsem krog 130.000 K. Izkazalo pa se \č, da je Koželj izplačal iz tega za les koiv.aj krog 30.000 K, za ostalo pa je r.a- kupil obleke in blago ter s tern pohitel nazaj v domovino, ker je bil med tern amnestiran. Porotiwki so vsa vprasanja glede krivde goljufije in poneverbe potr- dili in ;e bil Koželj obsojiii na 18 meseeev tezke ieee. I atvina perila. 24-letna kuharica Prančiška Mraz pri Aui Drolc v Laškem je 12. maja tl. svoji službodajalki ukradla razue obleke, perila itd. v vrednosti 10.640 K. Izgovar- ja se s silo, eeš da je imela skrbeti za 13 ln.-^seccv starega nezakouskega otroka- Obsojena je na dve lctl težke ječe. Celje, due 11. jiinijä. Preložena obravnava. Kazprava proti üabr. Slopseku rauli irniora se je preložila, ker se dvein glav- nim pricam ni moglo dostaviti povabilo in ste vsled tega izostalt od obravnavj. Celje, due li. junija. Mlad zločiiiee. Komaj 15-lctni Roland Jindra, rojen na Duuaju, katerega stariši so začasno v Celju, je prcd nekaj easoni v podslrešjih hlše Mef-tne hranilnice razium strankam ukra>del obleke in pcrilo v vrednosti nad 13.000 K. Dobil Je t'ri leta težke ječe. Celje, due 13. junija. Predsednik seuata: dr. Stcpančič, votanta dr. Fleriii in dr. Lip.sa. Drž. prav'dnik: dr. Likar. Zagovornik dr. Bo- žič- Tatviiie. 20-letni Jožef Zupanc, pos. sin iz Bi- zeljskega. in 19-letni Franc Zupanc, pos. sin iz (iregorcev (obč. Bizeljsko), sta v noči od 7. na 8. inaja tl. pri trgovcu Ja- nezu Kovačiču v Novivas.i pokradla raz- uo blago. Oba priznata in sta tudi veeji del škodc žc poravnala. Povotniki so so- glasno potrdili krivd-o obeli, obencm pa 7. 9 proii 3 glasoin potrdili, da §koda nc znaša nad 4000 K. Jožef Zupaiic je bil ob- sojen na 5, Franc Zupanc na 6 mesecev težke ječe. 31-letni Stefan Blzjak, čevljarski po- močnik, pristojen v Vel. dolino pri Kr- §kem, ter 32-letni glasbcnik Milan §iljndl iz Zagreba sta v noči 26. maja tl. iz trgo- vine Jnžcta Krajnca v Loki pri Zid. mu- stu ukradla razno blago v vrednosti 23.397 K 60 v. Oba priznata. Porotniki so kriydo obeli potrdili. Bizjak je obsojen na 5, Žiljadi na 2 leti težke .iečc. Sokolstvo. Celjsko sokolsko okrožjo, ki se je ustano\iito v nodeljo, due 12. tm., obsega naslednja društva: Celje, Konjicc, Laško, Oplotnica, Rog- Slatina, St. Jiieii ob j. ž., Šniarje pri Jelšah, Teharje. Voinik. Na- eelnikom je izvoljen br. W'Hawsky Ber- nard, njegovim namestnikom br. .lurko vLaško). tajnikom Franjo Čepin. Okrožnl izlet se vrši 4. septeinbra 1921 v Smarju pri Jelšah. Koro§ko sokolsko okrožie ie imelo 12. tin/ v Dravogradu svojo redno sejo. — Isti dan dopoldnc se jo ustanovil so- k(»lski edsek Dravograd—Meža. Amerlkansko Sokolstvo. Dolgo časa ni bilo nikaikvga poročila o gibanju r«a*Ui amerikanskih bratov, dasi je bilo delova- nje v Ameriki med sokolskitni društvi ze- lo živahno. V zadnjem easu so se pričela .javljnti sokolska društva iz Amerike ter so stopila v s-tik s Savezom. Ker tani Š2 nimajG enotne skupnc sokolske organiza- cije, dasi je bil v lctu 1917 ustanovljen v cievela-ndu liigoslovenski Sokolski Sa- vez, prijavljajo sokolska druStva svoj vstop direktno v Jugoslov. Sokolski Sa- vez v stari domovini. Sokolsko društvo v Clevelandu je pristopllo tudi k Jugc- slovenski Sokolski Matici ter poslalo v ta narnen 1000 K; o delovanju pa poroču slcdeče: Naš telovadni odsek steje 70 t> lovadcev. Sedaj imamo dvakrai na tcden telovsidbo v St. Clair Bath House. Vsak petek p& naraSčaj. Ustanovili homo tudi j žcnski odsek. Vse gre bnlj poeasi. a vsc- eno gre lepo z našo idejo. 1.4. avgusta tl. bo naS odsdk prvvkrat nastopil na veseli- ci Združonja kulturnih dnistov. Letos na- iriöravariio tukaj zidati svoj sloveiiski Na- rodni doni. Ze'lo navdušen dopis pošilja tudi S(vkcvhko društvo Farrell, l^a, ki je zaeelo zelo lepo delovati in ima veliko Števiio članstva. Upati je, da dobimo stik tudi'/. ostali'ini sokolskimi društvi v Ame- riki, in da se bo sokolska ideja med uaši mi ameri'kanskimi brati hitro razširila. Sokolsko druStvo v Semiču obliaja 10. julija tl. svojo 10-letnico. Ya dan se vrši v Seniiču okrožni zlet Novoinoske sokolske župe. '/'iipiu zk'ti. V lc'tosiij'jin letti se vrše sledeči župrii zleti: Soko-lska župa Celje 14. avgusita v šoStanju, Oorenjska sokoT- ska župa 24. julija v Kranju (25-letnica Sokolskcga druStva v Kranju), Sokolska župa Ljubljana 1. 31. julija v Ljubljani, Mariborska sokolska župa. 14. avgusla v Središču, Novomeška sokolska ^upa H. avgusta v Karlovcu. Razveutega ima okrožnc zlote 10. julija v Semiuu. I/, juli- ja v Si. Janžu in 17. aivgusta v Toplicah. Obrtni vestnik. Zvcza južnoštajierskih obrinUi za- dnig v Celju sklicuje svoj redui letni obeni zbor za soboto, dne 9. julija 1921 zvečer ob 7. uri v Slovensko Bistrico. ObtMieniu zboru sledi v nedeljo, dne 10. julija obrtni shod. Dncvni red občnega zbora kakor tudi obrtnega shoda se še objavi. Obrtni dan v Celju. Za 14. avgust tl. je nameravana večja prireditev ^^bčeslo- venskega obrtnega društva v Celju in prosimo ostala celjsika in okolišk;« dru- štva ?e sedaj, da se na to o/irajo. Za ta dan sl'licujc nairnec hncnovauo dnistvo svoj redni lotni občni zbor in nbenem tu- di ustanovni občni zbor Zveze slovenskih obrtnih drnstev v Celju. JDS. Kongrcs «ktnečkih svetov< na Hr- vaisKcm. Na Hrvatsksm in v Slavoniii jc udlični demokratski politik in poslanec Milan Pribičevlč organizlral kniocko ljudstvo na podlagi prograina demokrat- ske stranke v takozvane kmečke svete. Taki kmecki sveti obstojajo sedaj že v 261 občhiah. Na 19. in 20. tin. je sklican ko.ugrcs te kmcčUc organizueijc, na kate- rem ss bo obšivno razp.ravljalo o politiki kmctskega statiu. o guspodai'stvj i'i zu- dnižništvii. o prosvetnem dela mod kmeckim ljudstvom, o delu in zdraviu itd. in se bt> izvolil glavni odbor organizacije. Kongres se vrši v SisJku. deluje in koliko ima aktivnih članov, ter potrdilo V. oddelka ministrstva zu trgo- vino In industrijo o tern, da se prcdmeti, /q katcr: sc zatoteva oprostitcv, spioli ne i/.delujejo v naši državi ali ne v zadostni knliciui. Ö © p i m L Prosveta. IGRA »KONTROLOR SPALNIH | VOZOV« je bila radl ucnadmh ovir v pe- ] ten odpovedana in sc uprizorl v' sredo j zvecer v abonoment. Opozarjatno še en- \ krat, da se ta velezabavr.a trancoska ! burka ne bo ponavljala. Scsidesetletnico obstuja je slavilo te dni srbskc narodno gledališčc y Novevn Saxlu. Aresna«. Pod tern naslov'om jc price-1 v Ljubljani izhajati bogata ilustriran dru- žinski list, ki nas naj seznauja z svetovno in domačo umetnostjo. Prinašal bo polcjj leposlovnih stvari poročila o kulturncm hi dnižabnem življenju sedaiiicga sveta, pusebno naših slovanskih narodov. Kuz- vo! naših sil v jiigoslovenskcm iluhu, emancipacija od ncmSkc kulture, pribli- žanje domači narodni kulturi, stalna zw- za z narodno unietnostjo vsega našega juga — to je cilj llsta. Zato bo posveča! posebno pozornost domači umetnosti: uarodnim ve/,enmam, slogu, ročnim1 iz- delkom, ter bo tako pospeševal domačo iunetno obrt. Pcsamezna štcvilka bo sta- la J2 K, Cetrtletna naročnina (pri letneni naročihi za naimanj Čctrt icta) 30 K- Na- roča se pri upravni&tvu »Vesiie« v Ljub- ljani. Miklošičeva cesta 16. Za dobro ka- kovost lista nam janičita imena uredni- kov: dr. Ivan Lah urejuje leposlovni, prof. Ivan Vatmotič umetniški del. Jugoslovanski ^?siiec. Oasilna društva oproščena rarine za svoje potrebščine. »Uradni list« st- m z dnj 9 tm. prinaša odločbo Hn. miiustia s katero *! «asilna ^^T^ carine na prodmcte, ki jih uvcuajo /a ™2'Ane Potrebo. Prositi mora,o Tencralno direkcijo carm zL oprostitev. Prosnii jt- priložiti: potrdilo politične o- blasti ki tnora navesti, odkedaj društvo «i^eljsko. Pri na,s jc izvoljen župa- nom pos. iu gostilničar Škoi, naprcdnjak Pekel pri Poljčanah. Z.i župana nase občinc jc izvoljen soc dcmokrat Sterk. Nc borno brskali po njegovi prošlosti. ._. Svetujemo mti pa, naj se dobra zaveda, da k Avstrija falirala in da je tudi on ju- goslovenski državljan. Pa riaš podžupan. to je vrl mož! V odbor sc jc dal voliti od komproinisnc slovenske strankc. Sociji Pa so mii poiiudili podžupauski stolec in brž se jc vsedel na-nj. Samo čc stolec ni preperel ali pa ga mu sarni zopet ne iz- podrnaknejo! Kajti poštcujak, in to jili je vendar veöina v občinskeiri odboru. n^ more sedeti skupnj s človckorn, ki dano obljubo požro kot kozarce vina. Oospod Ma^rl, cc tudi Vam niso pri sreu Slo- venci, kakor mtrogim drugim PekelCa- nom ne, odprta je pot na vse slnmi; rni ne bomo jokali za \sm\. S!oven.igradec. Barka se potaplja, zato pa tak vik in krik v i/.raclu. Da se potaplja. so nam pokazale državne in ob- činske volitve. Casi so za vedno proč, ko je gospodarila v Slovciiiji SLS hi to ne- omeiono, skoro brez kontrole. Qonja, hiijskanjc, zastrupljcvanje so le posledica rota-pijanja barke. Stranki, katüri jc bil na razpolago Bog in hudič, žnpan hi be- ric, je odkleukalo. Bila k na vrhiuicu svoje brezdouiovinske slave; zdaj gre navzdo! Da bruha iz sehe ogenj in žvc- Plo. nas ne smc strašiti, tudi se no sine v/eti za tra!gično. Dokler jc sedcla na sc'Incu centrale — o, tak rat ni bilo slišati nobcne žal besede proti Oržavi; ko pa je mora:nici vernih dulwvnikov. Ako bi se bali Boga, bi vse dnigače ravuali. Kadav pa g(»vore o »blagru ljudstva-<. ta- krat pa inislijo: »Ljndstvo — narod smo niü- ¦ Klcrikalni zmai se torc.i priprav» lks. da požrc ceio državo z vsemi n«i- prej.njaki, s saimostojnimi kmeti, sokoli, z liberalniini ueitelji vred. Vidi sc, da jc njegü'vo žrclo vcčje od njegove bisage. V t't namcii so poslužuje vsega. Pijandki in sploh dclamržni Ijudje imajo navado, da oblazijo vse godovnikc in mrtvaške odre, da si zniočijo su-ha «^rlrj in napolnijo lačr?c žeJodcc. Tako tudi nasa SLS. Da ulovi sc po obeinskih volitvah kakega Kaiina, pošilja vsem župaaom, čeprav ve, da niso vsi njeni .pristaši, čestitkc sledeče vsebine: >-Velccenjeni .uospod žnpan! Tajništvo Slov- ljudske stranks v Celju ^a-in k izvolitvi županom Vašc občiii^ pra ' iskreno čestita. Veseli nas, da stc sprejoli to častno in skrbipolno niesto. — Prosimo Vas, da vzametc naznanjc naše cestitke in naSo zeljo, da ostancnn> pri vseli važnejših zaidevali Vi in naSc talni- sivo SLS v ožjem stiku. Sprejmitc iskre- nc pozdrave! — Tajništvo Slov. liudske strankc v Celju hotel »Beii vol«. — M- Krar.c, tajiiik.« — Ka>r ni dosegla prižni- ca in spovednica, kar niso dosegli milijo- ni in agKacija od osebe do osebe in kar ni doseglo ljesramno časopisjc, naj bi do- segle čestitke — inrtve tiskovine! Od- slovi cigana pri vratih, prikaže se ti vfl oknu. Ali —ljuba SLS, mi poanamo |.mdi. Kar je tvojih, je le naj>ol tvojili, kar jc ze- lo tnostavno. Udali so se pnttbku. üdali so se tvoiim grožnjam o peklenskem ognju nokateri so' denanio odvisni od tebe ' drug» se boje regljajočc žetie itd., vsi pa dobro venio, kdo in kaj so tvoji v Cirno oblcčcni potelinčki-agitatorji. Om pravijn: »Ne gleite, kaj ml dalamo, ampak kajučimo!« Pohujšanje sicer mora prifi, in mi venio, odkod prihaja pohujSanJe, zato pa ne verujemo vašim bescdain. — Parka vaša se potaplja in doživeti uteg- neite tak štrbunk, da ga boste pomnili na vse večne case. Le naprej, dokler je ve- tra kaj! ;•,-.. v 69. • <'¦« 'ji r« "» i^ k,> i: A -i Stran 3. Za rektorja liubl.ianskega vseučilišča je za prihodTije šolsko lsto izvoljen redni profesor prava dr. Gojmir Krek. Odlikovan je z redom Sv. Save III- razr. frcneriilni ravnatclj in predsednik Km'ctijskc družbe za Slovtmijo Oiistav Pirc. " Rudarska stavka v Augliji. Odpo- slanci riiciarjev so sklenili, da se.vrši 15. junija tflasovanijie o sprejemfi pogoj^rv nuhriških las-tnlikov. Prüjeinki železničarjev se provede- jo na dinarske place. Place in draginjske doklnüt: so znatno zvišaio. Zdravstveno stanje kralja Petra je SinatraH za ziio resno. Zato se je recent Alcksander prcdčasno vrnil v Bcograd. Z iijim je prjšla princesa .Selena. Princa Arsen in Pavel, ki sta v inozcmstvn, do- speta v priho'diijili dneh. Poverjenik za kmetiistvo Franc lUnisar sprejenia stranke vsako sredo in petek od 9. .Jo 13. ure v uradu pover- jeništva za kmetijstvo v Marjaniščn v Lmbljani. Promocija. Due 9. tin. jc bil i:a stari češki univerzi v Pragi promo-viran dok- torjem vsega zdravilstva ff. abs. med. Ivo Rudolf, naš rojak iz Konjic. Česiihvmo! Poškodovane bankovee so dolžni davčni uradi in državne blagajne zame- ujati z nepoškndovaninii. Dinar __ edina denama edinica. Fi- MnOno niinistrstvo je podp-isalo naredbo. s katcro sc u'kinc zunanje ratunanjc v kronah v nradili ecle države. Kol držav- na Kictmska denarna cdinica velia samn dinar. Proinct na prORi Manbor—Radgona —MiKomer se otvori s 15. tm., ker je beograjsUa vlada potrdila celovski spo- raziim. Tucli pri&ne z istim dnem promet direkmih tranzitnih vlafco^ na progi (ira- dec --Mariboi -•- Cclovcc. Na orožne vajje bodo pozvani tekom tcica in priho'dnjega mescca stopiijcma vsi ] ezervni Oa.stniki. Soclja5na politika. Or. K'-Jkovec o deseturnem delavin- ku v mall obrti. V seji konstituante due 31. maja je minister dr. Kukovec odgo- varjal na napade opozicije, zlastl ko>mn- nislov, Klode dovuljenja ileseturncjva de- lavnika v inaJi obrti. Med drutflm je izja- V\l: Z nmoKih straui so mi ocitaii, da\sem krsil ZfikoTi, ko .sem aprila (I- da I inali obrti deseturni delavnik. Vi prav dobro vesio, da je izdal naredbo due 12. sept. 1919 .vocijalistični minister in da ta na- redba v točki 4. dovoljujc izjenu osem- nrneg.i dela, kar je tn-di v sinislu spora?.- un::i demokratskc in socijalistseno strarj- ke, ki sta imeli takrat vlado \- rokah. Nič drugega nego rcgulacija toll, po /goniji dolocbi pripustnih izjem jc moja naredba o dopiistnosti desetuniega de!a v mali obrti, čo hočejo delavci ta delavnik sPo- razumno z obrtniki. KomunistiOni posla- nee Milan Tod or o vie mi je slueaino po- dal v svojem govorti po'datkv.% kako ko- rektno je bilo moje postopanje. Navajal je, da je pri na^ obrmega delavstva do 70%. Priznati mi tudi inora, da je biTa burna in soglasna zahteva malih (AwtnU kov, da se jini dovoli dogovomo podalj- šanjic oseiuurncga delavnika na 10 ur za- radi ugroženja njihovega položaja. Vsem načelom pravičuosti je odgovarjalo, Ce se:n jini ustregel, ker minister za socijal- no poütiko ni le minister za socijaJiste, ampak za vse državljane. Vi pa ne pod- tikajte temu -ministrstvu, ki ima biti vaše deiavsko ministrstvo, nciitemcljcnih »- krcjjov, ne podccnjnj.te v svojem delav- skem interesu pridobitve, da jc že daiics ^ajamčen z zalco«sko naredbo osemurni delcivnik. Mnogo težje bi bilo stališče de- lavskili zastopitikov, ee bi bi!a la naredba padia, kajti nova izbojevati hi bii0 teZjc. Danes je pa delavstvo v ugoanern poio- žaju posestnega stanaja glede osemiime- ga delavnikii po naredbi 12. septcniUra 1919 in dovolj je, če sc ustav k kraiKo sklicuje na regulacijo delavnika zakcwl- tim poi'ojn- Stanovanjsko naredbo za kraje iz- ven Srbije in Crnegore je min. svet v seji !>. t''. odobril z ndkatcrimi izprememba- ini, ki odffovarjajo zalitevam prizadetili i^okrajin-_______ Vestnik invalidov. Minister dr. Kukovec o Invalldskem vprašanju. Dne 1. junija ie odgovarjal v konstituanti minister dr. Kukovec na šte- vilna vprašanja, ki so bila predložena v zadnjili dveh letili v invalidsJci zadevi. — Povdarjal }e, da invalidsko vprašanje nc obstoji samo iz penzije in pomoei, anipak v prvi vrsti v zaščiti invalidov in dolžno- sti države, da zdravi invalide, v drugi vr- sti, da preskrbi sposobniiu invalidom stare ali nove poklice, in 3., da izpopol- njuje vsc to s penzijami in podporarni. .- Danes imamo v državi 48 invalidskili za- vodov, pet spceiielnih invalidskili boinie, pet zavodov za izdelovanje protez, pet zavodov za tuberkulozne invalide, dvc bolniei za druge bolczni, 16 štacij za zdravljenje, osem invalidskih šol, tri za- vode za slepce-invalide, tri zavodc za dosnirtno nesposobne invalide, 15 inva- lidskih zavodov se zgradi za sliene svrhe in bodo izročeni svojenin namenu že te- koee leto. To za našo državo in za naša financna sredstva gotovo ni malo. Tti no gre samo za vzdrževanje nesposobnih invalidov, atnpak tudi za njili izobrazbo- Prcd kratkim so bili izpiti v invalidskcm domu. Prisostvoval sem — je dejal mini- ster — izpitoin in moram reči, da se je vse storilo za invalide, kar je bilo mogo- ee. Naši slepi invalid», katerih je okoli 100 v zavodu v Zemunu, se uee vsch mogo- cih obrtov. Dobili so pomoe po 4000 di- nariev ter orodje, ki ga rabijo v svojih liišali. Odšli so .na svoje domove zado- voljni, ker jim ne bo treba prosjačiti. In- valid s.ka postavka v našem proračnnn znaša 330 nuilijonov d'marjev, kar ni mala vsota za naše finance. Vlada je dalje osnovala 39 invalidskih sodnij in tajni- štev, ki so storile že innogo dobrega za invalide. V treh mesccih so resile nad 100.000 invalidskih aktov, ki so ležali pri raznih vojaških oblastnijah. Naknadni pregled invalulov s.1 v smisln odrcdbc ministrstva ?.a soc. politi- ko izvrši mod 15. junijem in )5. jiilijem. ZA 1INAKOPRAVNOST TNVAUDOY. Casoj)i.s «Vojiii invalid': v Zagrebu prinaša v 7. št. novo naredbo 0 doplači- Iili za vojne invalide, vdove in sirote, iz katere prcnašarno, kar sc tiec nas invali- dov v Sloveniii. Glasom te nar^dbe dobi- vajo invalidi v Sloveiiiji: pri 20—50%-ni invalidnosti od 24 do 3\ din., pri 51—75%-ni invalidnosti od 28 do 33 din.. pri 7fi—100%-ni invalidnosti od 41 do ::5 din.. preko 100%-ne invalidnosti od 8.S dp 125 dinarjev. Za vsakega zakonskega in nczakon- skega nsvojenega otroka do 16. ]eta, ee ni brczplačno v kakem zavodn, 8—10 di« naviev. Dnr/ina po padlih, pomvlih ali po- grešanih vojaikih od 1—3 ölanov 40---50 dinarjev. Za vsakega nepreskrbljenega olrokn izpod 16. lota 8—10 Jin. Nuredbn jj *U»!^K'i v vcljavo s 1. majeni tl ?.a\\. da naredba deli invalide v pla- čiineni sistemn v Slovence, Hrvate in Srbe. Y Srbiji dobivajo invalidi i)o tej na- redbi dvakrat več ko mi. Najbolje so od- meijene pokojninc invalidom v Srbiji in dnigori, potem eastnikom in dobrovolj- ccm. Slovcnski hi dalmathiski invalidi dobe polovico man]. Najslabšc je odmer- jena pokojnina invalidom na Hrvatskc.ni in v Slavoniji. Clmrcku se zd\ da gg. mi- nistri tn goje separatizem. Naša zahteva pa je, da se reši invalidsko vprašanje enotno za celo državo. Vsi smo žrtve in onako potrebni podpore. Priznamo. da so naši tovariši v Srbiji, Crnigori in Hcrcc- govini več trpeli ncgo oni v drugih po- krajinah. ker so zgnbili ne le svoje nde in zdravje, arnpak vsled vojnih operacij v njihovih krajih tudi svoja bivališča in drnžine. Zato pa bi frcbalo, da se na- tnesto ko-lotniziranjft kozakov v naSih južnih krajih kolonizirajo tarn vojni inva- lidi, ki Jim je vojna vzela domove. Tudi število invalidskih domov se niora znat- no pomnožiti! V Sloveniji mora vsak invalid, ki izvrSujc kako obrt, plačati tudi invalidski dave-k. Povrh pa dobiva 5c za polovico nvdnjšo pokojnino ncgo v Srbiji- Ne pi- šcm tega zaio, ker bi hotel gojiti plemen- sko niržnjo, anipalk iz edinega plemcnite- ga namena, da se s taidmj naredbaini baS ta plcmenska mržnja ne Sir?, Tudi moram kon.^tatirati, da se pri poverjeništvu za soc. skrb v Ljnbljani pač veliko govori o ljubezni do invalidov in o skrbi za nje, da bi pa nastavili tarn invalide — In imamo tudi mnogo intcli- gencc med invalidi — kot uradnike, to jim ne pade v glavo. Zato prosirn našo centralno organi- zacijo, naj v vseh teh ozirih nekaj ukr&'ie. Branko PaunoviČ. Narodno gospodarstvo. CeJia pšenice na Madžurskem. Po poročiln iz Bndimpešte se ie v komitatu Bekes sklenilo več knpčij za novo pšcnl- co po 600 madžarskih kron (okoli 350 na- ših kron). Pri nas ))a se ponuja nova pše- nica za ceno med 700 do (>00 kron. Raz- lika v cenah madžarske in naše nove pšcnice znaša toraj povprečno vsaj 120 odstotkov. Tndi ameriška nova pšenica se ponuja innogo ecneje, nego naša. Pri takšnJh ccnah seveda bomo mi mogli v jeseni prav malo pšenicc i/važati. Naši trgovinski agenci.ii na Reki in v Wasliinstonu je glaso-m poročila zagreb- ške trgovs-ko-obrtno zbornice ministr- stvo za trgovino in indiistrijo nkinilo. Razne vesti. Dva naša viaka zgorela sta ob prili- ki vilikega požara na kokxivorn v 1.5u- dimpešti. Vlak ga je povozil. V čctrtek zvečer se je zgociila na kolodvorn v Hočah težka n;sreča. Na osebni vlak iz Ljnbljane, ki dospe ob 22.17 nri v Maribor, je hotel vstopiti v trenutku, ko je vlak žc vozil iz i postaje, 50-letni urar Karel Rcismann iz Ptnja, nagel skok pa se inn ni posrečil in je padel med dva vagona tako nesrečno, i da so mil kolesa popolnoma zdrobila obe nogi, deloma celo odtrgala. Tezko ranje- nega so ?: vlakoin prepeijali v Maribor in tarn s pomočjo rešihiega oddelka v bol- nico. | Poljski poročnik obsoieu na smrt. V Varšavi je bil obsojen na smrt in ustre- ljen poljski letalsiki poročnik Iwanicky. I kateremu so dokazali, da i^ prodal angle- ' skeinu špijonu naerte o mobilizaciji polj- ske vojske. Volkovi v kočevski okolici. Iz Ko- čevja prejmemo: Konceni maja je nalelel neki lovski cnvaj kneza Karla Auerspci- ga v okolici Kočevja na gnezdo niladift volko\'. Z strelom iz pni^ke je baje staro volkuljo ranil, ni pa znano, ako jo je za- dosti zadel, da bi poginila. 6 mladičev le princse] v Kocevje. kjer si jih jc pri^la mnozica ljndi ogledovat, nakar so bili ti huclodtlniki v Ljubljano odposlani. ! Ravens zopet w Beogradu. Rasnosf zdravstirenega sfanajia kralja Petra, l-jcogr ad 12. jimija. Regent Ale- ksander sc jc danes popoldne vrni) s po- sebnini vlakoni v Beograd, V njegovem spreinstvu so prišli princezinja .lelcna ter pjiuc Pavel in Arzen. Na kolodvorn so sprejeli regen ta iniii. preds. i^tšiC ter mi- nistri dr. Kukovec, dr. K.rlžrnan in Pribi- čevič. Pogent in Jelena sta se tako, po- dala k bolncinu kralju Petrn. Njegovo stanje je neizpremeiijcno. Dihanje je ne- reclno. Obstoji nevarnost, da se stanje poslabsa L j u b 1 j a n a 13. junija. Pri prihodu vlaka z regentom Aleksandrom včeraj 12. tm. je na kolodvoru pozdravil regenta predsednik dež. vladc dr. Baltic. Spreinil ga je do Zagreba, nakar se je zopet vrnil. B e o g r a d 12. junija. Vlada je izda- la sledeči uradni buletiu: Kralj Peter je 4. tin. obolel na vtietju levega pljučnega krila, ki je prcšlo drugi dan na del des- ncga krila pljuč, potem pa na gornji dti levih pl.iuč. — Dne 7. t. m. so se začeli posamezni deli pljuč čistiti. 2ila je boljša, tudi sree. 10. trn.: stanje neiz- pvemenjeno. Od včeraj srce slabeje, ŽMa 84, cUlianjc 52, ustnice in jezik inodre. Lahka otcklina nog. SploSno stanje res- no. 11. tm-: Na desni strani perkusija jasncjSa. — Temp. 37.5°, ži!a S4, prcc»j močna, dihanje 45. Na nogah še nckoliko otekline. SpJošno stanje boljSc. Beograd 12. junija. V zdravstve- ncin stanju kralja Petra vse komplikaclje odvrr^nc Temipe-ratura normalna. V a r š a v a 12. junija. Izrcdni posla- nik pri itaiijaiiski vladi Konstantin Sker- mund je bil knenovan za poljskega zu- naniega miriistra. Grški kra^j in prest« l<»- na&iednik na poiu v Smifpo Atone 12. junija. Kralj, prestolona- slednik in ministri so se vkrcali v Smir- | no. Kralj jc izdal poslanico na narod, v Z. držflvna razredna loterija 15. ip 16. julija tl. 5 premlj! lOO.ßßO sreth=SQ 0Q0 dobitbov Absoiutna sigurnost. in drž, jamstvo. V ttku od pet meaeeev izžrebalo se bode 69,140.000 K brez vsakega odbifka v gotovem denarjia. Z eno srečko se more dobiti t inililone kron, Z miliions too.ooo, 1 mi lijon bOO.QOü, BOO.ODO, BOD.DOO, to.ODO, 3Z0.00D, 280.000, ZIO.DDO, ZOO.OOO, 160 tisoč, IZo.opg, ge.ooD itd itd. Priporočamo «ledeče, Se neprodane srečke na izbiro: | 29803 | H 34722 | | 36464 | | 38760 | | 44828 | | 49519 | \ 52933 | | 58889 | | 64977 | | 67116 | | 69398""| | 71836 "j | 72070 | | 78407 | | 83207 ) | 84463 | | 88779 | \ 93214 | Cena srečk za vsako izbiro: Vi srečka Din. 48 — ali K I92 - 7!2 srečke Din. 24 — a!i K 96*- V4 s rečke Din. I2 — ali K 48- V8 s rečke Din. 6 — aii K 24'- Listo dobitkov brez odlaSanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna po- strežba. Naročila se izvršujejo edino le, ako se denar pošlje naprej. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne raz- redne ioterije. Mniitn hiKo ii (oddeiek razredne loterfje) Hikoliceua 7 Zagreb Qajeua ul. 8 Telefon II—I9 in 23 98. Strai 4. »NOVA ÜOBA« Stev. 69. RegistroY. kreditna in stavbena mml-f *mt tf^inmTW m je medzavezniška komisija ponovno odločno zatrdila, da bo ustašem prepovedala vsako nadaljno ak- cijo. Vkljub tem-u jc na poljski strani ži- vahno streljainje. Samo v Ratibor je pa- dlo včeraj nad 32 to-povskih kroge!. Več krajev so Poljaki na'novo zasedli. Značilna izjava ruskega boljševiškega voditelja. Pariz 12. junija. V .azgovorti z londonskim poročevalcem «Petit Pari- siena« je ruski boljševiški voditelj Krasin med drugim izjavil:: »Ruski kmetje ne bodo nikoli zaradi naših lepih oči sprejeH komunizrna.« Lastnica in izdajateljica; Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. kateri se razume v molzenju in vseh poljedelskih poslih ali pa dober hlapec in dekla se proti visoki plači takoj sprejme. Ponudbe g. Pister, Rogačka Slatina, Luisdorf 657 RoRforisfiDja začetnica se takoj sprejme. Predpogoj; lepa pisava. Pismene ponudbe pod „4000" na upravništvo „Move Dobe". 659 3—1 Sivalni stroj .Singer' dobroohranjen, se ceno proda. Vprašati je Aiiklavšlci hrib 2, pritličje. Proda se letošnji pridelek iz celega posestya: seno, otava, oves iz dveh njiv, veliko sadja. stanovanje in gospodarsko po- slopje. Posestvo je oddaljeno četrt ure nad Rimskimi Toplicami Senožeti št, 5. Prodaja se vrši 16 junija. 660 žcmtifl poii. Dva v državni službi stoječa mladeniča, A 23 in B 24 let, se žeiita sezna- niti v svrho ženitve z gospodičnami neomadeževanega predživljenja ednake starosti. Premoženje postranska stvar. Samo resne ponudbe s sliko proti po- vratku je poslati na upravništvo A pod „Zorko" in B pod „Siavko". 661 Proda se 1-vprežni koleselj z strtho, 1 konj, 4 konjske oprave, še skoraj novi vinski sodi, slamorezni stroj, mlatilni stroj in več drugih gospodarskih stvari. Na- slov v upravnižtvu. 658 BV V•• V J^g m± mm m m mm ¦¦ nOuiittZ samski, spreten in marijiv se sprejme. Po- nudbe ?. navedbo place je poslati na Trgo- vačko prometno društvo Banjaluka Bosna. 663 3 -1 Zenitna ponudba. Mladenka, stara 25 lett z nekaj premoženja, se želi v svrho mo- žitve seznaniti z mladeničem, ne ^ čez 35 let starim. Prednost imajo d rokodelci. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko se sprejemajo vupravništvu pod: »Dobra gospodinja« štev. 2000. GENE ZMERNE! Hin in ii TRGOVINA PI PflJH Celjey Kralja Peira c« : se priporoča za •. * mnogobrojen obisk. | IPOSTREŽBA TOČMA! vešča v slovenskem in nemškem jeziku ter v vseh pisarniških poslih, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo place je nasloviti na Trgovačko prometno društvo v Banjaluki, Bosna. 3-1 Pohišluo vsake vrste, preprosto, kakor najfinejše vrste, spalne in jedilne sobe, salone ter kuhinje. — Sprejemam vsa mizar- ska dela, katera izde- lujem točno in 50% ce- nejše kakor v mestu. Fr. Wagner mizar, St. 3urij ob laboru. 5-3 Stavbeno in galan« ferijsko k!epar«tvo ant. Joila n«sl. Franjo Qolzan Celje, Kralla Petra cesta 8 se prlporoča za lzdelavo veakovrstulh | stavbeuih in g-alanterljsklh del. Krltja ¦ atrob, zvonikov, popravila Istih, ua- I a piava strelovodov ltd. Izvriit^v toSna. ' ' Oene tmnrne. Zn, iivrSena dela .so Jamil. XTAJjSAf ratee In ŠČurKl ^^^^^^s ter ve» mrčes mora poj?inlti, tt se vporabljajo nioja preiz- kuSesio najboljša in povsod livaljena sredstva, kakor: Za poljske in hišne niiši 12 IC, za podÄdiiei 6 K, šCurke posebno močna vrsta 20 K, posebno močna lij>ktura:v.a pfenlce 15 K, uvMev. irioJjev 10 in 20 K, p» u*ek proti mrčesom 10 in 20 K, tJalstura proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, ma2ilo za ui\ pri žl- vini 5 in 12 K, prašek za uši v obieki in perflu 10 in 20 K, tinktura proti rnrčesu na aadju in zelenjad! (uničevalec rustHnl pra- šek proti mravljam 10 in 20 K. Posre- dovaici imajo popust. Poäiija po povzetju Zavod 2,a eks^ctf I M.Jünker. a:eg?reto 37, Vetrinisba wlica 3. 556 3 Mil fftiloviiiie iraje naliocncic in po zmernih ccnafi f špedlcllsbo pööicfR informocijs&a pin v Celfu. Razlagova ulica šL 11. na subskripoijo delnic MariboB«- ske tiskarne d, d. v MaHb^r'u. Redni občni zbor dne 25. aprila 1921 je sklenil zvišati delniško glavnico od K 2,000.000— na K 2,500.000 — ter poobiastil upravni svet, izdati 2500 komadov novih delnic po K 200'— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem ?e pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na 5 starih po kurzu K 300"—. 2. Ostale delnice se prepnste po kurzu K 400"—. 3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic. 4. Delnice participirajo na čistein dobičku podjetja od 1. jul. tl. dalje. 5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu. 6. Rok z-A subskripcijo delnic se prične 10. junija tl. in traja do vštetega 30 lunlja 1921. 7. Kot podpisovalnica fungira Mariborska eskomptna banka, njeiia podružnica v Murski Soboti in ekspozitura v Gornji Radgoai in Rogaški Slatiul. 8. Reparticijo delnic si pridržuje npravni svet. 2—1 M a ri bo r, v juniju 1921. lipravn! svet Moriborske tisharne 1, d. v Mai iborü. SL. & E. SKABERNE, —n Liubljana, Mestni irg 10 C_ MattKfatiiurtiQ in pUtcno blago na \'«li^ 7mmam priporočajo svoje bogato skladišče / žcnstib, ttiö$Hih in otroftsib noga^ic. ^ / Za sedanjo sezono raznovrstne fine „ftor nogaViCC" f /n velike partije otročjih patent nogavic črne, sive in beie barve. Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidnejše 290 17-11 Oglejle si manuf akturne i rgovmo J. KÜDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproli vojašnici prestoiouasledflih Aleksanstra Priporoca se vsem odjemalcem: na di*ob9io in debttlo. Dospela je velika množina inozemskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufaktumo blago.