ji ž ur -.p.i. PRIiviukSKI dnevnik Cena 25« lir Leto XXXV. Št. 103 (10.322) TRST, sreda, 9. maja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Ob prvi obletnici smrti Alda Mora Brigadista, ki sta zadolžena za eksekucijo, naperita orožje. Obsojenec je že pripravljen. Sklju-een leži v prtljažniku rdečega renaulta in čaka, morda ne ve, da Ba bodo usmrtili, morda še upa, da Ba bodo v kratkem vrnili njegovi družini. Ko mu prva krogla prebije prsi, si z roko nagonsko zaščiti srce. Umrl bo četrt ure pozneje, ne da bi se sploh zavedel. Tako so na današnji dan pred e-nim letom na neki livadi nedaleč °d Rima rdeče brigade umorile Alda Mora, predsednika krščanske demokracije in politike, ki je v dobrem in v slabem, vtisnil svoj Pečat vsej povojni zgodovini Itali-je. Njegovo truplo bodo našli nekaj ur pozneje v VI. Caetani, ozki uličici v strogem rimskem središču, "a pol poti med sedežem KD na Trgu Gesu ter sedežem KPI v Ul. Botteghe oscure, zadnji izziv teroristov dmokratični državi, preden so se razkropili in se pogreznili v [legalo, iz katere so se od časa do časa »oglašali* z orožjem in z no-še bolj krvavimi zločini do nedavnega napada na sedež rimslce-Oa pokrajinskega odbora krščanske demokracije, ki v marsikaterem Pogledu pomeni nov kvalitetni skok ® teroristični ojenzivi proti demokratični državi. 2 ugrabitvijo in z umorom Alda mora so si rdeče brigade zadale lasen cilj: spodkopati temelje novi večini demokratične enotnosti, k oblikovanju katere je predsednik krščanske demokracije bistveno Prispeval, obenem pa so hotele odstraniti z odra političnega dogajanja spretnega posrednika, ki je z določeno vizijo politične nuje za-črial pot italijanske demokracije. Navzlic vsem lastnim protislovjem, omahovanju in počasnosti je Mo-To z upoštevanjem vloge naprednih ril v državi usmerjal Italijo v obdobje bolj demokratičnih in modernejših odnosov v državi. Če je v prvih mesecih po pokolu ® ITI. Fani in po ugrabitvi Alda mora kazalo, da so se rdeči briga-dtsti ušteli, ker so se vse stranke ,trnile v večino demokratične e-n°tnosti, je'razplet zadnjih mesecev Ukazal, da so se predvidevanja rdečih brigadistov vsaj delno u-fesničila, V krščanski demokraciji *° Po Morovi smrti postopno začele Prevladovati stare težnje, solidarnost med strankami se je rahljala !n končno povsem popustila kot do-azuje sedanja volilna kampanja, ekdaj skupni sovražnik vseh de-ri°kratov — terorizem, je postal Predmet polemike in vzajemnih ob-,ib med KPI in KD. Komunisti o-i° demokristjanom, da so iz s runkarskih interesov zavrli refor-p* Policije in modernizacijo ita-, tonskih organov javne varnosti, j ie imelo hude posledice v bo-!u. Proti prevratnikom. Iz demo-/“čansfcih vrst pa je slišati vse yB°stejše glasove, češ da so levi-arska gibanja nagniti plod mark-Jriičue ideologije, ali po domače podano, da naj bi komunisti vsaj sredno postavljali temelje, na ka-ri*1 teroristi danes gradijo. ^Prašanje, ki si ga zastavlja naj-‘ vsakdo, ki ni neposredno an-i^riran v volilni kampanji, je, ali oo stranke po volilni vihri, ko hlaw° P°rit‘čno vzdušje nekoliko o-°aiio, znale premostiti ta ostra ju*Prot ja, ali bodo lahko iz rile ko-razkola, ki so ga zasejali °risti z umorom Mora in s stal-ri zločinskim pritiskom na državo-bts * san° dejstvo, da so rdeče Sode vzklikale k zmagi ob pad-0k Prejšnje Andreottijeve vlade in e ra?fcroju večine demokratične k'n°su dokazuje, da je pot raz-Ja ^rešena in da vodi na rob ^®Pada. če hočejo prekrižati ra-C teroristom in vsem sovražni-demokracije in napredka mo-J°. stranke, kljub predvolilni kam-nif1' spet najti skupen jezik, str-titj vrste in se skupno lo- , reševanja vseh velikih vpra-Prn' k' pestijo državo, začenši ^ Pri terorizmu, ki meji le na d * n° Overilo. Zato najbrž ni vin!!6 P0^ kot obnoviti večino in Pa k demokratične solidarnosti, ki bi*?!? morala bolj napredno, vse-treij °. ‘n dinamično tolmačiti po-j„. e ln zahteve države kot prej-k0", Andreottijeva. To bi bila tudi riinJetna P°eastitev Morovega spo-*iln °k P™* obletnici njegove na-smrti. VOJM1R TAVČAR Jugoslovani že lik P°d vrhom Everesla sk«Sk *iažc’ L ic Jugoslovan-k himalajska odprava, ki sc Dr, o pret(>klih dneh v/.pcnjala v vrhu Evcrcsta, tik pred c*IJem. Udarna nnvc-n;i' hi je določena za naskok v n,a.m'’rh strehe sveta, je že kje. vl^em višinskem taboru, sk,,r ^aku na ugodne vremen-v P°Kojc za zadnji vzpon. jemri1^* zapis o tem prohču-tudi ni športni strani. OB MOLKU CARTERJEVE ADMINISTRACIJE Načelni sporazum med ZDA in SZ o omejevanju strateške oborožitve «Vrh» Carter - Brežnjev naj bi bil v drugi polovici junija WASHINGTON — Združene države Amerike in Sovjetska zveza so včeraj dosegle načelno soglasje glede glavnih smernic novega sporazuma o omejevanju strateške oborožitve Salt n. Vest so posredovali dobro obveščeni krogi v Washingto-nu, ki so tudi napovedali, da bo predsednik Carter uradno sporočil datum svojega prvega srečanja z Brežnjevom že danes, ali najkasneje v tem tednu. Politični opazovalci so prepričani, da je vest resnična, saj se je že nekaj tednov govorilo o skorajšnjem zaključku pogajanj, predvčerajšnjim pa sta se kar dvakrat sestala ameriški zunanji minister Vanče in sovjetski veleposlanik Do-brinin, ki sta baje zgladila še zadnje sporne točke. Take ugotovitve je še podkrepil ameriški državni tajnik, ki je izjavil, da sta bila pogovora z Dobrininom nadvse u-spešna. Molk Carterjeve administracije ob tako pomembnem dogodku prav tako ne preseneča političnih opazovalcev. Ameriški predsednik čaka na podrobno sestavo «voznega reda* srečanja z Brežnjevom, obenem hoče z vsebino sporazuma seznaniti vplivne osebnosti ameriškega kongresa. Sporazum je namreč že med pogajanji izzval val polemik in nasprotovanj najbolj zagrizenih jastrebov ameriškega senata, ki so napovedali, da bodo glasovali proti ratifikaciji, češ da je Carter kapituliral pred Sovjetsko zvezo. Ameriški predsednik bo sedaj skušal prepričali predstavnike kongresa, da je dobil dovolj jamstev in protiuslug, s sodobno tehnologijo pa naj bi bilo spoštovanje določil sporazuma zagotovljeno. Še vedno ni jasno, kje se bosta Carter in Brežnjev srečala. Prvotni bi moral sovjetski državnik podpisati sporazum v ZDA, zaradi njegovega zdravstvenega stanja pa naj bi Američani pristali na kako kompromisno rešitev. Washington-ski politični opazovalci navajajo niz evropskih glavnih mest. Za Sovjete bi bila najprimernejša Helsinki ali Stockholm, za Američane pa Ženeva ali Dunaj. Vsekakor bo do sre- NA SEJI ZVEZNEGA SVETA SFRJ za dobre odnose s sosednimi državami Zanimanje Jugoslavije za položaj narodnostnih manj-Analiza jugoslovansko - bolgarskih odnosov sin BEOGRAD — Zvezni svet za mednarodne odnose ie na svoji seji pod predsedstvom Miloša Minica obravnaval položaj in dolgoročni program razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in sosednjimi državami. Uvodno poročilo je imel namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pčšič, seje pa so se udeležili predstavniki zveznih organov in organizacij ter delegacije republiških in pokrajinskih svetov za mednarodne odnose. Jugoslavija bo še vnaprej stremela za krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja, za večjo blagovno menjavo, za odprte meje in za čim širše obmejno sodelovanje. Zavzeli se bodo tudi za pospeševanje sodelovanja med družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami. mesti in za razvoj vsestranskega znanstvenega, tehničnega, kulturnega in drugega sodelovanja. Izraz li so tudi skrb, da na načelnih in konstruktivnih temeljih poiščejo rešitev za premostitev še neurejenih problemov v medsebojnih odnosih. Posebej so poudarili jugoslovanska načelna stališča, ki jih je predsednik Tito že večkrat pojasnil, da Jugoslavija ni nikoli imela in nima proti nobeni sosedi ozemeljskih zahtev, da spoštuje načelo nedotakljivosti meja in da to načelo šteje za enako obvezujoče tudi za svoje sosede. V zvezi z načelom nacionalne enakopravnosti so člani sveta opozorili, da je zanimanje Jugoslavije za položaj in pravice narodnostnih manjšin jugoslovanskih narodov v drugih državah zakonito in ne o-groža suverenosti katerekoli sosednje države. Poudarili pa so že zna no stališče, da bi morale narodnost ne manjšine pdstati aktiven dejav nik in vez prijateljstva ter razu mevanja med sosednjimi državami, Posebno pozornost so posvetili gospodarskemu sodelovanju Jugoslavije s sosedi, ki so zelo pomembni trgovinski in gospodarski partnerji, saj je lani znašala vrednost trgovinske menjave z njimi 3 milijarde dolarjev, kar je 20 odstotkov celotne trgovinske izmenjave s tujino. V bodoče je treba ekonomske odnose še poglobiti z razvojem sodobnih oblik gospodarskega sodelovanja na dolgoročnih temeljih. V ta namen so predlagali, da bi prešli k pripravi dolgoročnih načrtov o sodelovanju s sosednjimi državami tako na gospodarskem kot na drugih področjih. Med drugim so na seji sveta ugotovili, da je v odnosih z nekaterimi sosednimi državami še čutiti neurejene probleme, zaradi česar ni zadovoljive stopnje medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Ob tem problemu so proučili jugoslovansko -bolgarske odnose. Opozorili so na politiko in stališče Bolgarije, ki ju v nobenem primeru ni moč oceniti kot dobronamerno ali dobrososedsko. V Bolgariji ne samo, da ne priznavajo obstoja makedonske narodnostne manjšine, temveč tudi zanikajo družbenozgodovinski obstoj makedonskega naroda. Takšna bolgarska stališča otežujejo normalno dobrososedsko sodelovanje, preprečujejo razvijanje medsebojnih odnosov in ustvarjanje ozračja medsebojnega zaupanja. Glavno gibalo jugoslovanskih odnosov s sosednjimi državami pa so načela politike neuvrščenosti in aktivnega miroljubnega sožitja, načela ustanovne listine OZN ter do- ločila iz sklepne listine helsinške konference ter razvijanje vsestranskega sodelovanja, ob popolnem spoštovanju enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zadeve drugih držav. v« SAN SALVADOR - Pripadniki »revolucionarnega ljudskega bloka* so včeraj spustili na svobodo vele- čanja prišlo v drugi polovici junija. Evropa bo torej prizorišče zgodovinskega podpisa sporazuma o omejevanju strateške oborožitve, ki bo resnici na ljubo le malenkosten napredek v neprestani oboroževalni tekmi. Velesili sta dosegli neko o-bliko ravnotežja v svoji strateški oborožitvi, zato pa bosta namenili še večja sredstva za taktično orožje, sedanja zamrzitev strateškega potenciala je le jalova tolažba, saj imata velesili dovolj orožja, da se med seboj uničita in za sabo potegneta ves svet. (voc) Predsednik malezijskega parlamenta pri Tilu BRDO PRI KRANJU - Predsed nik republike Josip Broz Tito je sprejel predsednika predstavniškega doma Malezijske federacije Sa-jeda Nasira Bin Ismaila. V pogovoru sta izmenjala mišljenja o sedanjem položaju v jugovzhodni Aziji in se zavzela za dosledno spoštovanje neodvisnosti in celovitosti vseh držav tega območja. Predsednik Tite .ie poudaril, da je treba probleme reševati izključno s pogovori. Zavzela sta se za na-daljno potrditev in uveljavitev o-snovnih načel in ciljev politike neuvrščenosti in za reševanje vseh svetovnih vprašanj na njenih temeljih. Tito je tudi poudaril pomen širjenja tega gibanja in odločnega onemogočanja, da bi vanj vnesli blokovske tendence, (jp) Ponovna pomoč ZDA Ugandi WASHINGTON — Senat ZDA je včeraj odobril predlog, po katerem bodo Združene države ponovno nudile Ugandi vsakovrstno pomoč, po tem ko so v Washingtonu pred leti odločili, da prekinejo odnose z Aroi-•novim režinom, ker je ta nesramno teptal človekove pravice. ZDA bodo sedaj lahko iz Ugande uvažale kavo, v Kampalo pa bodo pošiljale raznovrstno pomoč. Po drugi strani pa predsednik Carter pričakuje še poročilo pomočnika Sporen predlog o uporabi vojske proti teroristom RIM — Saragatov predlog o uporabi vojske v boju proti terorizmu je dvignil ogromno prahu v italijanskem političnem življenju. Predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad obveščevalno in varnostno službo demokristjan ILnnac-chini je izjavil, da je vsak državljan dolžan braniti državo, zato je sprejemljiva uporaba vojske v boju proti državnim sovražnikom. Vsekakor naj bi vojake uporabili le za straženje pomembnih objektov, ki bi lahko postali tarča terorističnih napadov, v nobene.: primeru ne bi smela vojska nadomestiti policije in karabinjerjev v boju proti teroristom. Nekoliko bolj previdni so komunisti, za kate je predlog zanimiv, tudi druge strani . razen socialistov in radikalcev ne nasprotujejo uporabi vojske. Socialistični predstavniki se dobesedno zgražajo ob takem predlogu. Vsi dosledno trdijo, da je to nevaren precedens, ki bi ga lahko v bodoče uporabili za manj demokratične namene, obenem je alibi za vlado, da ne poskrbi za reformo in posodobitev policije. Poslanec Accame je med drugim tudi izjavil, da italijanski vojak med služenjem vojaškega roka v najboljšem primeru strelja kakih desetkrat in je neuporaben za protigverilski boj. Še več, če terorLti ubijejo policista, bo družina prejela 50 milijonov lir, za ubitega vojaka pa so potrebne nabiralne akcije, (voc) PRVI ODMEVI NA GOVOR SOCIALISTIČNEGA SEKRETARJA Galloni (KD) dokaj pozitivno ocenil poročilo Bettina Craxija na CK PSI Riccardo Lombardi o nujnosti enotnega nastopa levice RIM — Načelnik demokrščanske poslanske skupine Giovanni Galloni je ocenil kot zelo zanimiv politični predlog, ki ga je vsebovalo poročilo, s katerim je Craxi odprl zasedanje CK PSI. Voditelj KD ceni predlo? petletnega «premora*. na katerega je namignil socialistični sekretar v primeru znatne uveljavitve PSI na volitvah. Še bolj neposredna je bila ocena poslanca KD Manfredija, ki je poudaril, da «Craxi daje razumeti, da bi volilni uspeh socialistov omogočil ponovni dialog med KD in PSI ter vstop socialistov v vlado.* O Cra-xijevem poročilu se je kljub nekaterim kritičnim pripombam pozitivno izrekel tudi liberalni tajnik Zanone. Vse to dokazuje, da poziv socialističnega tajnika tudi 'zven stranke ni naletel na gluha ušesa. Zasedanje CK PSI se je včeraj končalo z zaključnim posegom podtajnika Claudia Signorileja, ki z razliko od prejšnjih dni ni polemiziral s sekretarjem. Po ostrih sporih prejšnjih tednov je C. Si-gnorile raje osredotočil svoj poseg na programska vprašanja in se izognil vsakršnemu spopadu na političnem področju. To pomeni, da bo PSI vodila volilno kampanjo po smernicah, ki jih je začrtal Craxi in ki jo je, z edino izjemo Miche-leja Achillija. soglasno osvojilo vodstvo stranke. Tudi nepredvideni poseg Riccar-da Lombardija, čeprav se je znatno oddaljil od Craxijevih tez. je izzvenel kot odgoditev spopada. Lombardi je v svojem govoru o-bravnaval predvsem vprašanje e-notnosti levice, ki je po njegovem mnenju ključnega pomena, če stranka hoče dosledno uresničevati tri glavne cilje, in sicer alternativo, demokratično enotnost in stabilnost. Lombardi je bil tudi mnenja, da demokratična enotnost ne obstaja brez komunistov in «ko govorimo o enakopravnosti je jasno, da ne moremo misliti le na enakopraven odnos med KD in PSI, pač pa tudi KPI*. «K)jub vsemu — je nadaljeval priletni voditelj socialistične levice — je dosedanja politika nacionalne enotnosti imeia vsaj en pozitiven rezultat in sicer, da je omogočila ZA OBNOVO DELOVNIH POGODB IN GOSPODARSKO RAST MOGOČEN ODGOVOR DELA VČEV ITALIJANSKIM DELODAJALCEM Tudi vlada in stranke morajo zavzeti jasna stališča do perečih gospodarskih in socialnih vprašanj poslanika Costarice in pet drugih državnega potajnika Roberta Keele-oseb, ki so jih držali kot talce, po- j ya, ki se te dni mudi na obisku v tem ko so v petek napadli omenjeno Ugandi, preden sprejme kakršnoko-veleposlaništvo. I ii odločitev. RIM — Nad šest milijonov industrijskih in kmetijskih delavcev je včeraj stavkalo po vsej Italiji. Mogočne manifestacije in sprevodi so preplavili osrednje ulice in trge največjih italijanskih mest. Bila je to prav gotovo najmogočnejša stavka, ki so jo združeni sindikati CGIL -CISL - UIL oklicali v zadnjih dveh letih. O tako mogočni stavki se je namreč zadnjič govorilo leta 1977, kar dokazuje, da se sindikati zadnja leta izredno oprezno poslužujejo tega že skoraj skrajnega orožja, ki so Tržaško delavstvo proti terorizmu Včeraj je bila na Tržaškem štiriurna stavka uslužbencev industrijskih obratov. Zbrali so se na Goldonijevem trgu, kjer so jim spregovorili vsedržavni tajnik kovinarskega sindikata Della Croce in pokrajinska tajnika CGIL Giallu.. in CISL Degrassi. Poudarili so odločno voljo po izbojevanju novih dele .".ih pogodb in pravičnejših družbenih odnosov in po zatrtju terorizma. Poročilo nr. drugi strani prav vsedržavne stavke, ki za štiri, osem ali 24 ur popolnoma zaustavijo delo v tovarnah, na poljih ali v gradbenih podjetjih. Včeraj se je to v Italiji zgodilo, življenje je v vseh teh obratih zamrlo. Osrednja zahteva pa, ki so jo včeraj sindikati postavili in ob kateri niso pripravljeni kloniti, saj je cd nje odvisna usoda 9 milijonov delavcev, je končno že enkrat premakniti z mrtve točke in seveda v pozitivno smer vsa sindikalna pogajanja za obnovitev delovnih Dogodb. Vsedržavna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL si je z včerajšnjo stavko zadala dva važna cilja. Prvi cilj sindikatov je prav gotovo zahteva po jasnem in še predvsem političnem odgovoru, ki ga mora dati vlada o delovnih pogodbah, drugi pa je prisiliti delodajalce, da se odpovejo skrajnim stališčem, ki jih je prav pred kratkim tudi orisal predsednik vsedržavnega združenja industrijcev Guido Carli. Dalje sindikati želijo zaključiti res čimprej in torej še pred volitvami vsa pogajanja in še predvsem obnove delovnih pogodb, za katere obstaja stvarna nevarnost, da bodo zdrknile celo v povolilno obdobje. Kot smo že omenili, so bile včeraj v osrednjih italijanskih mestih mogočne manifestacije. V Milanu je tako nad 50 tisočim delavcem, ki so se zbrali na Trgu pred Duomom, spregovoril tajnik sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Roberto Romei, ki je med drugim dejal, da ne bodo sindikati molčali v pričakovanju rezultatov bližnjih političnih volitev. »Delodajalci, je poudaril Romei, so ostro napadli sindikate in z njimi ves delavski razred in s tem še enkrat dokazali odpor proti vsemu, kar diši po novem. Dokazali so svojo omejenost in zavervanost v reakcionarna in konservativna stališča.* V Genovi je govoril vsedržavni tajnik CGIL Luciano Lama, ki je tudi poudaril pomen včerajšnjega sindikalnega boja, ki je imel kot glavni cilj prav izpodbiti negativno iiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiininHiuiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiii Preiskava o atentatu na Trgu Nicosia RIM — V preiskavi o napadu rdečih brigadistov na sedež pokrajinskega odbora KD na Trgu Nicosia v Rimu, je policija zaenkrat osredotočila svojo pozornost predvsem na pričevanja očividcev in skuša ugotoviti istovetnost teroristov, ki so sodelovali pri atentatu Kaže, da so ravno na osnovi pričevanj in neka terih slik, ki naj Li jih posnel neki fotoamater, ..gotovili istovetnost Franca Pinne, domnevnega Mor^ve-ga morilca, ki naj bi vodil naskok. V okviru preiskave je namestnik državnega pravdnika zaslišal tudi ranjenega agenta Ammirato, čigar zdravstveno stanje r je znatno iz boljšalo. Medtem se je vnela ostra polemika ob prašanju ali je operativna centrala policij.' pravilno ukrepala takoj po atentatu. Kveriura je s tem v zvezi od'očno demantirala go vorice, da bi odslovili nekega pod častnika in obenem poudarila, da zaradi pomanjkljivih informacij po seg ne bi mogel biti učinkovitejši. Policija odkrila ugrabitelje ladjarja Coste? Sodišču so prijavili osem domnevnih brigadistov, od katerih jih je šest ie v zaporu, dva pa še iščejo ■ Med osumljenimi tudi Mario Moretti GENOVA — Agenti genovske Di-gos so včeraj prijavili sodišču o-sem domnevnih brigadistov z obtožbo, da so sodeloval; pri ugrabitvi genovskega ladjarja Piera Coste ter pri atentatu na demokrščan-skega svetovalca Filippa Peschie-ro. Obtoženi so Lauro Azzolini, Franco Bonissoli, Domenico Gioia, En-rico Triaca, Vincenzo Acella, Raf-faele Fiore, ki so vsi v zaporu ter Mario Moretti in Rocco Micaletto, ki ju policija že nekaj let zaman i-šče. Dolžijo jih kopice kaznivih dejanj od povzročitve telesnih poškodb, do streljanja in nasilja. Gcnovskj preiskovalci so prijavili sodišču omenjene domnevne bri-gadiiste po dolgi preiskavi in na o-snovi gradiva, k* so ga organi javne varnosti zaplenili v tiskarni -skrivališču v Ul. Pio Foa v Rimu in v nekem drugem rimskem «brlogu» rdečih brigad. V tiskarni, ki je bila last Enrica Triace je policija med drugim zaplenila 39 milijonov lir, del odkupnine, ki ga je družina plačala za ladjarja Costo, matrice letakov, s katerimi so si RB prilastile odgovornost za ugrabitev ter fotografije Filippa Peschiere, ki so jih teroristi posneli pred atentatom. Drugo gradivo o atentatu na genovskega profesorja naj bi našlj v nekem drugem skrivališču. Na domu Vincenza Acelle pa naj bi policija našla pisalni stroj, ki ni na prodaj v Italiji in ki ima posebno črko «M». S tem strojem naj bi napisali nekatere letake, ki so jih brigadisti delili v Genovi in naj bi ponaredili prometno knjižico, ki so jo našli na brzcu Milan- Genova in ki naj bi jo pozabil neki terorist. Družina je za svobodo ladjerja Piera Coste, ki je presedel v ječi teroristov tri mesece, plačala skoraj poldrugo milijardo lir Prof. Peschiero pa so teroristi ranili, potem ko so ga v njegovem uradu privezali na stolico, mu na kratko sodili in ga nato fotografirali s sramotilnim napisom okrog vratu. Omeniti gre tudi, da je policija že zasumila Azzolinija in Micaletta sodelovanja pri raznih terorističnih izpadih v Genovi. Azzolini naj bi med drugim sodeloval pri atentatu na funkcionarja tovarne Ansaldo in člana KPI Carla Castellana, Micaletto pa naj bi imel ključno vlogo pri umoru sodnika Francesca Coca in pri ugrabitvi inž. Vincenza Ca-sobone. (vt) stališče vsedržavnega združenja industrijcev do obnove delovnih pogodb. Lama je v svojem govoru spregovoril tudi o vladi, ki se še rif izfazila o sindikalnem sporu za obnovo delovnih pogodb. »Skrajni čas — je poudaril Lama — je, da Andreotti spregovori kot je tudi že skrajni čas, da o vprašanjih, kot so obnova delovnih pogodb, zaposlitvi na Jugu, reforma pokojnin in zaposlitev v javnih ustanovah, spregovorijo in zavzamejo jasna stališča vse politične stranke, da bodo delavci poznali stališče stranke, za katero bodo glasovali.* Podobne manifestacije so bile dalje tudi v Rimu, Bologni, Turinu, Palermu in vse so jasno dokazale, da je vsedržavna stavka, ki je imela kot svoj glavni cilj dokazati moč delavskega razreda do delodajalcev, da je stavka s tem ciljem prav gotovo uspela. vstop KPI v vladno območje. To je pozitivno predvsem v vidiku alternative, ki ne bi bila v nobenem primeru uresničljiva brez Dolno-pravnega sodelovanja komunistov. Kot rečeno je bU Lombardijev poseg v nasprotju s Craxijevim vendar vsa ta nasprotja so bila izražena le posredno in torei gre le za dokaz notranjega nesoglasja, ki bo najbrž prišlo neposredno do izraza ob drugi priložnosti. Včeraj sfe ;e iz govorniškega odra v Caserti, kjer je KD oridobila precej glasov na občinskih volitvah oglasil tudi Fanfani. Predsednik senata je poudaril, da bodo po njegovem mnenju stranke po volitvah morale izbirati med vlado desne sredine in vlado leve sredine, če bo razmerje sil ostalo nespremenjeno, Morebitna okrepitev socialistov in demokristjanov na bi bila spodbuda za zopetno sodelovanje med tema strankama. P. P. Obtožbe KPI Franciji in ZRN RIM — Italijanski, komunistična partija je včeraj obtožila francosko in nemško vlado, češ da ji ovirata volilno kampanjo za evropske volitve med italijanskimi izseljenci. »Tako francoska kot nemška vlada dan za dnem postavljata tehnične in politične ovire, trdi Gianni Giadresco, ki je pri KPI zadolžen za zunanjepolitična vprašanja, dejansko pa je le naša stranka njihova glavna tarča. Prav včeraj so nam Nemci v zadnjem trenutku odpovedali dvorano v Darmstatu, kjer bi moral govoriti Giuliano Pajetta*. Zasedanje mešanega italijansko-jugoslovanskega .odbora za sodelovanje RIM — Jugoslovanski minister za prevoze Ante Zelič je včeraj prispel v Rim na čelu petčlanske delegacije, ki se bo v prihodnjih dveh dneh udeležila zasedanja mešanega odbora za italijansko - jugoslovansko sodelovanje. Uglednega gosta je na rimskem letališču dočakal italijanski minister za zunanjo trgovino Stammati, ki je v nagovoru izjavil, da je sedanje zasedanje mešanega odbora rezultat vrste tehničnih srečanj, ki so jih vodile pristojne podkomisije. «Prepričani smo — je dejal minister Stammati — da taka srečanja uresničujejo nadaljni napredek pri reševanju problemov trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja med državama.* IIIIIIIIIIIUItlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHIItMllllllllltflMIIIIflllllllllllllllllllllfllMIlIllIlMIlillliiiitinHiillllllll DRUGI DAN PETE KONFERENCE UNCTAD Prizadevanja za drugačen gospodarski red v svetu Začela se je splošna razprava • Resolucira držav članic zveze za vzajemno pomoč - Danes poseg jugoslovanskega predstavnika MANILA — Drugi delovni dan pete konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) se je začel s sestankom skupine 77 (zveza držav v razvoju), kjer so določili nekatere smernice za skorajšnjo konferenco zunanjih ministrov držav v razvoju, ki bo letos jeseni v Beogradu. Takoj nato se je začela tudi glavna razprava, na kateri je prvi spregovoril generalni čajnik UNCTAD Gama-ni Korea, ki je naglasil, da je to zasedanje velike važnosti in ima mnogo odgovornosti pred svetovno skupnostjo prav zaradi tega, ker bodo morali rezultati konference odločujoče vplivati na bodočnost mednarodnih gospodarskih odnosov. «U-speh konference — je dejal Korea — bo veliko doprinesel pozitivnemu reševanju ključnih vprašanj sodobnega sveta. V primeru neuspeha pa se bodo sedanji gospodarski odnosi v svetu zaustavili na današnji zelo nenaklonjeni točki in precej časa ne bo mogoče zoperstaviti se razočaranju, ki bo nastopilo zaradi počasnega ali nikakršnega napredka v uresničevanju predhodnih dogovorov in odločitev za vzpostavljanje novega gospodarskega reda. V nadaljevanju razprave so med drugimi spregovorili tudi predstavniki Tanzanije, Indije, Sri Lanke, Tunisa, Avstrije itd. Vodja delegacije iz Sri Lanke je na primer dejal, da na konferenci »ne govorimo o zoperstavljanju neke skupine držav proti drugi, niti o konfrontaciji revnih z bogatimi, temveč pričakujemo konkretne odgovore razvitih držav na vprašanja dežel v razvoju*. Za šefa indijske delegacije pa je bistveno reševanje osnovnih spornih vprašanj, kajti le tako bodo lah- ko prišli razgovori do kraja. Danes bo posegel v razpravo tudi vodja jugoslovanske delegacije, pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Kazimir Vidas. Bolgarija, Belorusija, Vietnam, Kuba, Madžarska, Mongolija, NDR, Poljska, Sovjetska zveza, Ukrajina in Češkoslovaška so v imenu držav članic zveze za vzajemno gospodarsko pomoč predložile konferenci resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da »odgovornost razvitih kapitalističnih držav za težak položaj držav v razvoju ni prenehala s koncem kolonialistične ere*. V resoluciji je še rečeno, da potres, ki ga je povzročila kriza kapitalističnega sistema, ni prizanesel kmetijstvu nobene države, zgoraj podpisane nacije pa so »pripravljene dati konkreten diprinos, skupaj z drugimi državami, da bi se položaj izboljšal*. Opazovalci in izvedenci pa od pete konference UNCTAD v Manili ne pričakujejo «čudežev». Industrializirane države so glede na svoj notranji gospodarski položaj že napovedale, da ne nameravajo nuditi preveč koncesij državam v razvoju. Po drugi strani pa dežele tretjega sveta zahtevajo lažji dostop na trg bolj razvitih držav, stabilizacijo nekaterih cen in nazadnje še to, da jim »bogati* nudijo oziroma posredujejo vse napredne tehnološke postopke. Posredovalno vlogo v tem dialogu bo imela Kanada. Vendar kljub tej posredovalni vlogi je treba zreti resnici v oči in ta je v mednarodnem kontekstu zelo nenaklonjena: veča se brezposelnost, ponovna inflacija in nenazadnje je tudi tudi energetska kriza, (mč) ZANIMIVA OKROGLA MIZA V A VDITORUU NA POBUDO KP! Konstruktivno soočanje o problemih sožitja med Italijani in Slovenci Na žolčne polemike nacionalističnih krogov je treba odgovoriti z umirjeno in racionalno razpravo - Govorili so podžupanja Gruber Bencova, Guido Botteri, Darko Bratina, Antonino Cuffaro, Guido Miglia in Jože Pirjevec Žolčnim polemikam, ki so se v zadnjih mesecih razvile v našem mestu glede odnosov med Italijani in Slovenci na pobudo Liste za Trst in drugih šovinističnih krogov, je treba zoperstaviti umirjeno, racionalno soočanja. S tem namenom je tržaška federacija KPI organizirala včeraj okroglo mizo na temo: «Ita-lijani in Slovenci v Trat j: aktualnost in zgodovina nekega sožitja* prav zato, da bi se vprašanja lotih z znanstvenega in zgodovinskega vidika, ne pa emocionalno: to je osnovno vprašanj: demokracije in omike, kot je dejal v svojem uvodu na okrogli mizi pokrajinski tajnik KPI Rossetti, nrav zato pa je toliko bolj nujna poglobljena in resna razprava o vprašanju, ki je tako važnega pomena za naše mesto, pa tudi v vsedržavnem merilu. Da je bila pobuda KPI umestna In pravilna, je dokazala že sama prisotnost mnogoštevilnega občinstva, ki je napolnilo Avditorij. Med publiko, kot se venomer dogaja, je bilo veliko Slovencev, tokrat pa so se tudi Italijani odzvali v velikem številu, tudi taki, kot je moč soditi iz nekaterih reakcij, ki so doslej spremljali to ..očljivo vprašanje bolj od daleč. Vsekakor je bila okrogla miza izredno zanimiva, ne samo, ker je objektivno prikazala probleme, ampak tudi, ker so prišla do izraza različna stališča in pogledi nanje, kot tudi različni predlogi za njihovo reševanje. Za edino negativno noto je poskrbela tržaška podžupanja Gruber Bencova, ki je v imenu Liste za Trst podala izredno površno in izkrivljeno podoi.j razvoja odnosov med Italijani in Slovenci. Po njenem mnenju sta bili obe skupnosti na poti, da dosežeta popolno sožitje, kar pa so preprečili najprej londonski memorandum in nato osimski sporazumi. Gruber Bencova ni prizanesla občinstvu niti s predvolilnim pozivom Slovencem, naj volijo za njeno stranko, češ da bo edina znala reševati slovenske probleme; nato je jadrno zapus ila dvorano, češ da ima kot podžupanja druge obveznosti. Zelo zanimiv je bil poseg dr. Gui-da Botterija, ki je sicer govoril v osebnem imenu, ne pa v imenu lastne stranke, vendar pa je bilo iz njegovih besed jasno razhrati vse kontradikcije, ki obstajajo znotraj Krščanske demokracije glede vprašanj, ki zadevajo slovensko, narodnostno skupnost. Tako je Botteri začel z ugotovitvijo, da je prav odnos do slovenskega vprašanja najboljši pokazatelj demokratičnosti: dovolj je, da postavimo našemu someščanu glede tega problema tri ali štiri vprašanja, je dejal, pa lahko ugotovimo, ali spada v demokratični tabor ali ne. Pač pa je govornik nato izrazil mnenje, da se glede teh problemov pojavlja neka težnja k zapiranju, ki naj bi se odražala tudi v zakonskem osnutku KPI, pa tuli v predlogih SSk o globalni zaščiti, ki naj bi po njegovem mnenju težili k ustvarjanju nekih rezervatov, če ne celo »apartheida*. Prav tako je Botteri izrazil dvome v možnost globalna zaščite, češ da se problemi v Italiji ne rešujejo globalno; tak., je navedel primera, da ni globalnih rešitev niti za univerzo, niti za davčno reformo. Darko Bratina se je ustavil predvsem ob vprašanju jezika. Možnost izražanja v materinem jezi’ i r o pomeni nekega luksusa, ni neka nad-zgradba, pač pa je instrument, preko katerega člove.. izraža lastno o-sebnost. Prav zalo pa ta možnost ne sme biti utesnjena v ozki krog družine ali prijateljev, ker to pomeni omejevanje človeške svobode in njegovega kulturnega bogastva. Bratina je tudi dejal, da niso dovolj lepe besede o sožitju, treba je tudi u-stvariti neka pravila, tako da e ne bi zgodilo, da bi neki jezik prevladal nad drugim. Pred vse. pa je treba izkoristiti kulturno bogastvo, ki ga za vso državno skupnost pomeni prisotnost manjšine. Odvreči to bogastvo, je zaključil, Li pomenilo pravi kulturni samomor. Posl. Antonino Cuffaro je najprej zavrnil izkrivljena tolmačenja zakonskega predloga KPI o globalni zaščiti. Ne zahtevamo bilingvizma, je dejal, pač pa enako dostojanstvo slovenskega jezika in spoštovanje pravice slovensko govorečih državljanov, da se izražajo v materinem jeziku. Prav tako zakonski osnutek ne predvideva nikakršnega obveznega učenja slovenščine, niti ne favoriziranja Slovencev v javnih službah na škodo Italijanov. Potem ko je zavrnil obtožbe dr. Botterija, po katerih naj bi zakonski predlo^ KPI težil k izolaciji slovenske skupnosti, je Cuffaro nakazal odgovornosti političnih sil za ozračje napetos.i, ki se okrog vprašanja slovenske manjšine umetno ustvarja v našem me- stu. Ne gre samo za Listo za Trst in za šovinistične in nostalgične kroge. Tudi KD nosi veliko odgovornost: svoje stališče je sicer znatno spremenila, vendar so v njem še vedno prisotne močne dvoumnosti. Dokaz tega je na primer tudi dejstvo, da KD ni izdelala lastnih predlogov o zaščiti Slovencev, kot jih ni izdelala vlada kljub dolgim razpravam v posebni vladni komisiji. Cuffaro je tudi ostro polemiziral s teorijo o postopnosti, ki jo je o-značil za zloglasno, ker ne rešuje problemov, ampak jih še zaostruje. Izredno zanimiv je bil tudi poseg prof. Guida Miglie, Istrana, ki je živo obudil osebne spomine iz let takoj po drugi svetovni vojni in skušal objektivno prikazati odgovorno- PO DOLGI RAZPRAVI V OBČINSKEM SVETU Bdobren popravljeni pravilnik o družinskih posvetovalnicah Slovenščine vešče osebje bo nameščeno le v krajih, kjer bodo to zahtevali uporabniki (Nadaljevanje na zadnji strani) Po dolgi, poglobljeni, razčlenjeni, večkrat polemični in mestoma pikolovski razpravi in po številnih glasovanjih o spreminjevalnih predlogih je tržaški občinski svet malo pred polnočjo vendar odobril novi pravilnik o poslovanju družinskih posvetovalnic. Dokument je bil med razpravo in z izglasovanjem številnih dopolnil in popravkov, ki so jih predložile svetovalske skupine levice, bistveno izpopolnjen in je osvojil bistvena načela, ki jih je zagovarjalo žensko gibanje. Zaman so bila prizadevanja KD in dobrega dela LpT, ki so hotela izključiti iz nalog posvetovalnic zdravstveno skrbstvo, predvsem seveda izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti. Poskusi v to smer so se nadaljevali tudi na sinočnji seji, a je občinski svet tudi tokrat zavrnil vse amandmaje, ki so jih predložili demokristjani in klerikalni melonar Dolcher. Odobrili so pa več popravkov in dopolnil, ki so jih predložile iiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiHii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiii mini muli SINDIKALNO ZBOROVANJE NA GOLDONIJEVEM TRGU V TRSTU Delavci za demokratizacijo družbe in neizprosen boj proti terorizmu Stavkajočim delavcem industrijskih obratov spregovorili vsedržavni tajnik FLM Dalla Croce in pokrajinska tajnika CGIL Gialuz ter CISL Degrassi Včeraj je bila v Italiji vsedržavna stavka uslužbencev industrijskih obratov od kovinarjev, gradbincev, cementarjev, kamnarjev in tekstilcev do kemijskih in poligrafičnih delavcev ter zaposlenih v lesni, prehrambeni in papirni industriji. Med stavko se je na trgih večjih, pa tudi, manjših mest zbralo na protestnih shodih okrog 6 milijonov delovnih moči, ki so jim spregovorili predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. S stavko so delavske množice ob px>dp>ori sindikalistov podkrepile zahtevo po čimprejšnji sklenitvi novih delovnih pogodb, obenem pa zahtevo px> obrambi in ohranitvi delovnih mest, ki jih spodjeda proces odpustov, nadalje po koreniti spremembi v vodenju gospodarstva in nazadnje px> učinkovitem boju za dokončno strtje terorizma. Iz govorov sindikalistov^ prišlo jasno do izraza, ’kako vsedržavna zveza industrijcev (Confindustria), sindikat industrijcev državnih in pol-državnih podjetij (Intersind), sindikat malih industrijcev (Confapi) in sindikat zemljiških posestnikov (Confagricoltura) ter z njimi deloma tudi vlada načrtno zavirajo u-godno rešitev spora o delovnih po-godbah v industriji, pri čemer gre za izrazito političen manever, kateremu se morajo delavci, sindikati in vsi naprednjaki odločno upreti. Poziv v tem smislu je prišel tudi iz ust vsedržavnega tajnika kovinarskega sindikata (FLM) Luigija Della Croceja, ki je skupno s pokrajinskima tajnikoma CGIL Maurom Gialluzom in CISL Brunom Degras-sijem spregovoril veliki množici industrijskih uslužbencev Tržaškega na Goldonijevem trgu, kamor so delavci, ki jih je bilo več tisoč, dospeli v sprevodu izpred Lloydovega stolpa, kjer je bilo zbirno mesto. V prvi vrsti pred govorniškim odrom so bili razpeti rdeči transparenti tovarniških svetov obratov GMT, Arzenala Sv. Marka, SIRT, miljske ladjedelnice Alto Adriatico, bivše tovarne Calza Bloch in bivše privo-varne Dreher. Kakor je razvidno,N gre večinoma za obrate, ki doživljajo hudo krizo: v arzenalu je u-službenih le še 1.400 delavcev, torej odločno premalo, uslužbenci nekdanje steklarne Vetrobel (sedaj podjetje SIRT) — 400 moči — so že štiri leta v dopx)lnilni blagajni, 120 delovnih enot obrata Bloch je v njej tri leta in tako naprej. Krajevna gospodarska kriza prihaja še zlasti do izraza s podatkom, da se je šte- vilo zaposlenih na Tržaškem v zadnjih petih letih zmanjšalo za 5.400, pri čemer je kar 4.000 moči odpadlo na industrijske obrate, kakor sta povedala Gialluz in Degrassi, ki sta seve obravnavala prvenstveno tukajšnjo problematiko. Della Croce je naglasil, da sindikati in delavci ne zahtevajo nemogočega, ampak le skromne poviške plač in mezd, sicer pa ustrezno o-vrednotenje poklicne usposobljenosti, primerno skrčenje delovnih urnikov in resno, učinkovito vladno politiko za izhod iz težke družbenopolitične krize, ki pretresa državo. V tem smislu naj se kajpak angažirajo v prvi vrsti stranke, ki naj javnost seznanijo s politiko, ki jo nameravajo voditi v bodoče. Ta politika bi morala težiti k preosnovi celovite družbene «skupruMtk v*pravičnejšo in bolj demokratično, kajti le tako bo to res omikana in napredna družba. V ta rtetaet) ip* jh tr4>a sprožiti neizprosen boj proti teroristom, ki bi radi zrušili republiko in pahnili državo v črno preteklost. Tajnik FLM je ostro polemiziral s Confindustrio, kateri je očital izzivalno zadržanje do delavskih množic in vprav reakcionarno usmeritev, saj kaže, da podjetništva sploh ne zanimata resno gospodarsko načrtovanje in trezno upravljanje investicijskih skladov, temveč skrbi samo za lastne koristi. Popoldne je bil na pomorski postaji sestanek delegatov in kadrovskih vodij kovinarskega sindikata, ki so z vsedržavnim tajnikom FLM poglobili vsebino pogodbe-"' zahtevkov. (dg) Predstavitev študije «Iržišee dela v Trstu» V sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice je bila včeraj uradna predstavitev študije »Tržišče dela v Trstu: uvod v politiko dela*, ki jo je na pobudo tržaške pokrajine izdelala skupina štirih znanstvenih raziskovalcev pod vodstvom prof. Rodolfa Jannacconeja Pazzija, docenta na tržaški univerzi. Študijo je po pozdravnem nagovoru predsednika pokrajinske uprave Lucia Ghersija predstavil številnemu občinstvu sam prof. Jannaccone. Raziskovalec je v svojem pqsegu omenil težave, s katerimi so se srečali on in še drugi trije člani skupine — Saveria Capellari, Nadi ne Celottj in Roberto De Rosa — liaiiiif ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iii iiiiiiiiiiii mu im iiiiiiiiuitiiiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 NA POBUDO USTANOVE IA SPOZNA VANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE Od danes ciklus predavanj za Italijane o kulturnem udejstvovanju Slovencev Drevi ob 19. uri bo o našem pesništvu in pripovedništvu spregovoril prof. Ace Mermofja, do 6. junija pa bodo na sporedu še štiri poučna predavanja Krajevna Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture (Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slove-na) bo z današnjim dnem nadaljevala ciklus poučnih predavanj o posameznih področjih slovenskega kulturnega snovanja in udejstvovanja. Drevi ob 19. uri bo na sedežu ustanove v Ul. Valdirivo 30 nastopil prvi predavatelj, in sicer prof. Ace Mermolja: govoril bo o slovenskem pesništvu in pripovedništvu. Ciklus teh koristnih in čezvse hvalevrednih predavanj - lekcij, kakor jih izrecno označuje prireditelj, bo trajal do 6. junija in je odprt vsakomur, brezplačno. Tudi to ima svoj pomen, ki se uokvirja v težnjo ustanove »seznaniti širšo javnost s kulturnimi vrednotami so-»ednega ljudstva, s katerim Trst in naša dežela sodelujeta za čedalje boljše sožitje*. Tudi sicer pomeni reklam'ii letak ustanove, v katerem je jedrnato zapopadena celovita razvejana dejavnost tega organizma, učinkovit odgovor tistim tržaškim silam in krogom, ki so se tako divje zapodili nad zakonski osnutek KPI o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti pod pretvezo bojazni pred preobrnitvijo jezikovnega ravnovesja z uvedbo neke namišljeno popolne dvojezičnosti v korist manjšincev. Letak namreč utemeljuje potrebo do ob vladanju slovenščine tako s prak tičnimi učinki znanja našega jezi ka v vsakdanjem življenju na delu in v študiju kakor s priložnostjo širšega obzornega razpona v skladu z novo kulturno in gospodarsko stvarnostjo, kakršno je v tem obmejnem predelu Italije izoblikovala zgodovina. Omenjena predavanja so v resnici dopolnilo k rednim tečajem slovenskega .jezika, ki se odvijajo že skoro deset let in so privabili nad 3.000 slušateljev iz vrst večinskega naroda. Naslednja predavanja bodo: 16. maja o slovenski glasbeni ustvarjalnosti (prof. Zorko Harej). 23. maja o naši likovni umetnosti (prof. Milko Rener), 30. maja o slovenski gledališki dejavnosti (orof Josip Tavčar) in 6. junija o kinematografiji na Slovenskem (prof. Sergij Grmek). Gornje teme bodo isti predavatelji razvili sintetično tudi v skio pu šestih oddai radijskega pristo pa, ki jih je tržaški sedež RAl dodelil ustanovi v drugem letoš njem trimesečju: prva ie bila po svečena posegu prof. Pirjevca o «o brisih zgodovine Slovencev*, (dg) pri svojem delu. Tržaško gospodarstvo se namreč v mnogočem razlikuje od gospodarstva drugih krajev v državi. Po Italiji se je na primer v začetku 70. let močno razvil sektor srednje in male industrije, nasprotno pa je zašel ta sektor v Trstu v krizo. Ena izmed značilnosti Trsta je tudi razmah terciarnih dejavnosti, strukturiranega uradništva in ne-strukturirane trgovine na drobno. Prav zaradi tega je v našem mestu težko zaznati, kakšno je tržišče dela, kakšen je odnos med ponudbo in povpraševanjem. Industrije z dr žavno udeležbo dobijo delovno silo iz srednjih in malih obratov, ki so jih v zadnjem času zaprli zaradi naraščajoče krize, povpraševanja v terciarnih dejavnostih, ki niso strilituriftna^inriVftežaMr-med se boj1- (trgovine), pa je skoraj nemogoče ugotoviti, saj se pojavljajo v tem fektdbjuL oblike defa povsčm različne od tistih v drugih sektorjih (začasne zaposlitve, delo le za nekaj ur tedensko itd.) Iz tega sektorja .je težko zaznati impulze po povpraševanju, zaradi tega je tudi zelo težko opredeliti tržišče dela v Trstu. skupine KPI, PSI in radikalci. Mimo vrste amandmajev, ki so zadevali podrobnejše aspekte učinkovitejšega delovanja družinskih posvetovalnic, se je razprava najbolj vnela glede dveh temeljnih načelnih vprašanj: čim bolj demokratičnega vodenja posvetovalnic in rabe slovenščine v družinskih posvetovalnicah. Glede prvega je obveljalo besedilo, ki ga je predložil odbornik Perco, da bo vodstveni odbor sestavljen iz enakega števila osebja in uporabnikov, ki jih bo izvolila skupščina. ’ Tokrat je LpT glasovala kompaktno (za razliko od vseh drugih glasovanj, ko so melonarji dokazali očiten razdoi v njihovih vrstah) skupaj s KD in MSI proti predlogu KPI, naj bo v vodstvenem odboru dvotretjinska večina uporabnikov. Za zadovoljevanje potreb slovenske narodnostne skupnosti je odbornik Perco predlagal nesprejemljivo besedilo, naj bi namcclili slovenščine vešče osebje lo v krajih, kjer so Slovenci v ečini. Zelo je KPI predložila dva spreminjevalna predloga. V prvem je zahtevala, naj bo v vsaki posvetovalnici vs ' en operater, ki obvlada slovenščino. Podprli so ga PSI, SSk in PR, češ da Percovo besedilo postavlja Slovence v «geto». 13 glasov pa ni bilo dovolj, ker so glasovali proti KD, MSI in vsi melonarji (23 glarov), razen Gruber Bencov , 1 se je vzdržala skupaj s PRI in PSDI. Z 31 glasovi je bil nato odobren drug predlog KPI, naj se zagotovi prisotnost slovensko govorečega operaterja povsod tam, kjer bo to zahtevala skupščin . uporabnikov. Z vzdr-žanjem KPI (razen Biave) je nato svet sprejel tudi amandma KD, naj bo tako osebje nameščeno tudi v krajih, «kjer to zahteva prisotnost slovenske manjšine*, pa čeprav je D’Amore (PSI) pozval predstavnike levice in laičnih strank, naj glasujejo proti. Sprejeli so nato tudi amandma PR, da mora biti zagotovljeno zadostno število osebja, ki se ne u-pira prekinitvi nosečnosti in zavrnili nasprotne predloge KD in zlasti Dolcherja. Pri glasovanju o celot- srednjo Azijo prva skupina izletnikov Primorskega dnevnika. Ob 8. uri bodo odleteli z ljubljanskega letališča preko Beograda v Moskvo in od tam nadaljevali polet v Taškent, ogledali si bodo še znamenita mesta Samarkando, Buharo in Alma Ato in se preko Moskve in Beograda vrnili v Ljubljano in Trst. Druga skupina se bo na isto pot podala 20. junija. Skupno bo na obeh potovanjih 62 izletnikov, katerim želimo srečno potovanje. Tržaški pokrajinski odbor krščan-sko-demokratske stranke bo danes počastil spomin Alda Mora ob prvi obletnici njegove nasilne smrti. Ob 19.30 bo v katedrali Sv. Justa maša zadušnica, zatem bo zastopstvo KD položilo venec k spomeniku padlim, ob 20.30 pa bodo v oratoriju pri Montuzzi predvajali dokumentarec o življenju in delu pokojnega predsednika stranke. SERGIJ PREMRU V SLOVENSKEM KLUBU DOŽIVETJA ČASNIKARJA MED BORCI POLISARIA Zelo zanimiva reportažna oddaja iz Zahodne Sahare Med tolikimi vojnami, ki bolj ali manj tiho divjajo tu in tam po svetu, je ena najbolj krvavih v Zahodni Sahari, kjer se Polisario, osvobodilna fronta Zahodne Šaha re. bivše španske kolonije, bori proti Maročanom in Mavretancem, ki so si po umiku Španije razdelili to z rudami bogato ozemlje ob tihem soglasju multinacionalnih družb. Ljudstvo Sahraui hoče neodvisnost, zahteva pravico do samoodločbe. Prav med bt>rce Polisaria nas je sinoči popeljala reportažna oddaja, ki jo je za ljubljansko televizijo posnel časnikar agencije Alpe-Adria Sergij Premru. Oddaja je bila na sporedu pred nekaj tedni, v Slovenskem klubu pa je Premru včeraj predvajal videokaseto. Gre v bistvu za vojno med reveži, za vojno, v kateri vsak dan gredo v dim ogromna denarna sredstva, v kateri vsak dan umirajo ljudje. Morda je prav to bila najbolj zanimiva točka oddaje, poleg seveda upravičene borbe za svobodo in za neodvisnost, ki jo neko majhno * v ljudstvo vodi proti močnejšemu sovražniku: namreč odnos časnikarja, ki prihaja iz tisoč kilometrov oddaljene dežele in se od danes na jutri znajde v vojni. Kako na to reagira mlad človek, ki je vojno videl kvečjemu na televizijskih e-kranih ali v kinu? Kako reagira na bedo, v kateri so prisiljeni živeti pripadniki tega majhnega, ponosnega saharskega ljudstva, kjer jo še do pred kratkim umrljivost V prvem letu življenja pri novorojenčkih dosegala 50 od sto, pa tudi sedaj ni mnogo nižja. Premru le zelo odkrito priznal, da je bil čustveno na strani saharskih gverilcev, vojna pa se mu nadvse upira, pred njo ga je tudi strah. Zelo zanimivo bi morda bilo, če bi sam časnikar, ki je to doživel, o-pisal čustva, ki so ga pretresala v tistem oddaljenem kotu Afrike.. Pred začetkom včerajšnjega večera v Slovenskem klubu je Marko Kravos predstavil kataloa zadnje razstave Marjana Kravosa, ki od sobote razstavlja svoje grafike v galeriji Cartesius. (if) iimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilill SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ PRIPRAVE NA PRVO SEJO NOVEGA GLAVNEGA ODBORA V SOVODNJAH Predlog za novi izvršni odbor in za sklepno resolucijo občnega zbora ■ Pregled predvolilnega položaja in posameznih kandidatur Zelo pozitivna ocena solidarnostne akcije za pomoč Črni gori Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je na svoji seji v ponedeljek, 7. t.m., imel na dnevnem redu tri točke: priprave na prvo sejo novoizvoljenega glavnega odbora, priprave političnih strank na bližnje državne in evropske parlamentarne volitve ter oceno solidarnostne akcije za pomoč Črni gori. Izvršni odbor je pripravil predlog za sestavo novega izvršnega nem popravljenem pravilniku je bil odbora o katerem se mora izreči izid naslednji: misovci so se vzdrža- j novi glavni odbor na svoji prvi seli pred glasovanjem, KPI, PSI, PS i jj ki bo 14. t.m. v Sovodnjah. Pre-DI, PRI, PR in večina LpT so težni del te točke je bil posvečen glasovali za (32), proti jih je bilo j razpravi o kriterijih za sestavo no-17 (KD, SSk in del LpT), 3 melo-1 vega izvršnega odbora in na tej narji so se pa vzdržali. Seja se je | osnovi tudi o imenih. Skrbno je nato nadaljevala z razpravo o ne- j pretehtal razne predloge tako gle- ■ ^ g(.eviia članov^ novega odbora kot glede teritorialne in področne zastopanosti v njem ter poveritve raznih odgovornosti. Pri tem pa je izhajal tudi iz ugotovitve, da je nov način delovanja naše osrednje organizacije preko teritorialnih in področnih odborov šele dobro stekel in da zato ne kaže, da bi odstopali od načel, ki so od občnega zbora pred dvema letoma vodila llllllllllllll■lllllllll•llllllllllHllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllnlllllllMllllmll^lllllllllllmllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllllll(mllnlllllllllllllll■ katerih resolucijah vo katerihkoipo poročali v prihodnji številki. Z izletom Primorskega drifevnlka ' ’ Prva skupina odpotovala v sovjetsko srednjo Azijo Danes v prvih jutranjih urah je odpotovala na izlet v sovjetsko TRČENJE MED AVTOBUSOM IN VESPO V UL. ROMA V pretresljivi prometni nesreči mlad vespist izgubil življenje Komaj 17-letni Guido Rizzian izdihnil deset minut po sprejemu v bolnišnico - Bil je eden najboljših smučarjev v naši deželi dila na tla v jedilnici. Njen daljni sorodnik Stellio Del Bello. ki ga je starka večkrat obiskovala, je takoj poklical Rdeči križ, vendar vsa prizadevanja dežurnega zdravnika Purinija, da bi pomagal Del | Bellovi, so bila zaman. Prizorišče nesreče v Ul. Romu V presunljivi prometni nesreči v mestnem središču je včeraj izgubil življenje komaj 17-letni študent Guido Rizzian iz Ul. Baiamonti 51. Mladenič je z vespo trčil v mestni avtobus in po nekaj metrih drsenja pod avtobusom obstal nezavesten na cestišču. Izdihnil je deset minut po sprejemu na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice. Prizorišče tragedije je bilo s semaforji označeno križišče med ulicama Mazzini in Roma. Rizzian se je ob 17.40 peljal na vespi po Ul. Roma s Ponteroša proti Korzu, avtobus ACT št. 9 pa je vozil po Ul. Mazzini s Trga Goldoni proti nabrežju. Nesreča se je pripetila točno sredi križišča. Trčenje med vespo in avtobusom je bilo silovito. Vespa je zadela v prednji desni del avtobusa, mladenič pa je po vsej verjetnosti udaril z glavo v prednji del blatnika. Kljub temu, da je šofer avtobusa, 37-letni Carmine Amoran-te iz Ul. Carpineto 10/3, močno pritisnil na zavore, ni mogel preprečiti, da je avtobus še za kakih deset do petnajst metrov povlekel za sabo nesrečnega vespista in njegovo vozilo. Na kraj nesreče je kmalu nato prispel rešilec Rdečega križa z de- žurnim zdravnikom Russijem, bolničarjema Lorenzuttijem in Peschie-rom ter šoferjem Degrassijem. Umirajočega Rizziana so nemudoma prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je nekaj minut nato izdihnil. Med nesrečo si je prebil lobanjo, utrpel pa je več zlomov reber, kolka in nog. Izvidnica mestnih redarjev (A-bruzzo in Negri) je uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzroke prometne tragedije. Guido Rizzian je bil kljub svoji mladosti zelo znan v tržaških športnih krogih. Že dalj časa se je u-kvarjal s smučanjem in je bil član smučarskega kluba Sci club 70. V svoji kratki smučarski karieri, ki jo je za vedno včeraj popoldne prekinila kruta usoda, je osvojil že vrsto tekmovanj in je spadal med najboljše smučarje naše dežele. politiko SKGZ. Izvršni odbor je po nadrobni izmenjavi mnenj in dosedanjih izkušenj : prejel končno soglasen konkreten predlog za sestavo novega izvršnega odbora in ga bo predložil glavnemu odboru, da se o njem izreče. V zvezi s prvo sejo novega glavnega odbora je izvršni odbor v smislu sklepa občnega zbora obravnaval tudi predlog sklepne resolucije, v kateri bo podana ocena XII. občnega zbora SKGZ in pa zavzeto načelno stališče zveze do državnih in evropskih parlamentarnih volitev. V drugi točki dnevnega reda je izvršni odbor razpravljal o volitvah v državni in v evropski parlament iz širšega državnega: kakor tudi* iz deželnega oziroma krajevnega političnega aspekta. ... Pri Rregledp, kandidatur posameznih političnih strank se je zlasti zadržal pri slovenskih kandidatih na nekaterih listah ter pri nujnosti njihove uveljavitve. Prav tako je na podlagi izidov zadnjih državnih in kasnejših krajevnih volitev pregledal možnosti posameznih strank in kandidatov. V razpravi je bilo ugotovljeno, da imajo zlasti predčasne volitve v državni parlament zelo velik pomen za nadaljnji demokratični razvoj italijanske družbe in za reševanje številnih težkih družbenih, političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj, nič manjši pa ne bo njihov pomen tudi za politične in družbene odnose v naši deželi predvsem kar zadeva odnos do slovenske narodnostne skupnosti in zaščite njenih pravic ter seveda gospodarsko in vsestransko sodelovanje ob odprti meji. Izvršni odbor je zato soglašal, da je v interesu slovenske narodnostne skupnosti ne le izvolitev Slovenca v parlament in uveljavitev slovenskih kandidatov, marveč tudi uveljavitev demokratičnih strank in demokratičnih ter do Slovencev in obmejnega sodelovanja odprtih sil v nekaterih strankah. Dolžnost slovenskih volivcev bo zato, da podprejo tudi s preferencami tiste kandidate, od katerih smemo upravičeno pričakovati in zahtevati, da bodo kot Slovenci ali demokratični Italijani glasniki naših potreb in zahtev. V zvezi s solidarnostno akcijo Primorskega dnevnika za pomoč črni gori po potresu, je predsednik Bp-ris Race poudaril, da je ta akcija presegla vsa pričakovanja tako glede višine doslej zbrane vsote kot glede števila tistih, ki so se odzvali pozivu na zbiranje pomoči za pmpdefo prebivalstvo, saj so se pobudi Pomorskega dnevnika in vabilu Sf£GZ plebiscitarno odzvali ne-Je--posamezniki pač pa tudi vse naše ustanove, organizacije, občine in drugi. V tem dejstvu se zgovorno odraža razpoloženje naših ljudi, nedvomno pa tudi politična teža in vpliv, ki ga imata Primorski dnevnik kot sredstvo množičnega obveščanja in pa naša osrednja manjšinska organizacija, kar je prišlo v ostalem do izraza tudi na zadnjem manifestativnem občnem zboru SKGZ. Ta pojav — je poudaril Boris Race — mora dati misliti vsem, ki se ukvarjajo z našimi vprašanji. Izvršni odbor zato v imenu celotne SKGZ izreka priznanje pobudnikom te, materialno in moralno nadvse uspele solidarnostne akcije, in vsem, posameznikom, kolektivom, društvom in organizacijam, ki so se vanjo vključili s tolikšnim zagonom in človečanskim čutom je zaključil svoja izvajanja predsednik Race. Izvršni odbor je nato tudi razpravljal o najprimernejši obliki posredovanja in konkretizacije zbranih sredstev. Predavanja V dvorani ARC1 v Ul. Biasolelto s bo kandidat KPI zi Roslansko zbor nico Miloš Budin govoril drevi ob 20. uri i.i temo «Kaj pomeni za Trst zakon o globalni zaščiti Slovencev, ki ga je predložila KPI*. CIDI prireja jutri ob 16. uri na li ceju Petrarca razpravo o dopolnilnem izobraževanju učiteljev. O sklepih in predlogih vsedržavnega srečanja v Rimu bo Povorila orof T ■’ Starka podlegla srčnemu Infarktu V stanovanju sorodnika v Ul D’Alviano 39 je včeraj umrla zaradi srčnega infarkta 76 letna Maria Del Bello iz Ul. Colombo 7. Ženica se je kar naenkrat zgru-- Izleti SPDT prireja v nedeljo, 13. maja, izlet z osebnimi avtomobili na Tr stelj. Zbirališče pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano) ob 8.30, -i avtomobili pa se bomo popeljali do vasi Lipe, od tu pa peš na vrh, kjer bo ob 11. uri slovesno razvitje prapora PD Nova Gori •> ter kulturni spored. Vabljeni! SPDT - Trst in Športna šola prirejata izlet na Ojstmik v nedeljo, 20. maja, za osnovnošolsko mladino in zadnji letnik otroškega vrtca, vpisovanje na šolah pri predstavnikih športne šole ali na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12. ure Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 12. in 13. maja dvodnevni izlet v Istro. Izletniki se lahko vpišejo pri odbornikih O. Žbogarju, Nevenki Gruden in M. Carli. Za godbeno društvo iz Nabrežine darujejo Karmelo Sedmak 6.000 lir. družina Zuliani (Sv. Križ) 10.0TJ in Ladi Sirca 3.000 lir. Dne 7. maja nas je za vedno zapustil naš dragi ŠTEFAN CARLI (upokojenec ACEGAT) Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Iskrena zahvala gre primariju, zdravnikom in osebju I. oddelka za geriatrijo ter obenem zdravniku dr. Okornu, ki mu je toliko časa nudil zdravniško nego. Žalostno vest sporočajo: hčere, zetje, vnuki, pravnuki, sestra In drugi sorodniki — družine Simonis, Miiller, Piselli, Curci in Carli Darujte v dobrodelne namene Trst, Sydney, 9. maja 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) Po dolgi in mučni bolezni nr.3 je za vedno zapustila naša draga mama in nona ANA STARZ vd. OTA Pogreb bo danes, 9. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev. žalostno vest sporočajo: hčerki Zdenka in Nives z družino ter drugo sorodstvo Boljunec, Krmenka, 9. maja 1979 ,V OKVIRU LETOŠNJE «MAJENCE» Prisrčno srečanje med šolniki iz dolinske občine in Kočevja Pester kulturni spored so pripravile krajevne slovenske in italijanske šole V praznični okvir bogate dolin ske «majence* se vključuje tudi ponedeljkovo srečanje šolnikov iz Kočevja in Doline, ki se je odvijalo Po dogovoru o vsestranskih stikih •ned omenjenima pobratenima občinama. Srečanje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom občine Dolina, so pripravile slovenske in italijanske kole v dolinski občini. Šolniki so vložili veliko napora, da jim je u-sPelo prirediti svojim gostom prijeten in prisrčen sprejem ter pester Program obiska. Med raznimi pobudami naj omenimo fotografsko razstavo na temo: ^življenje in delo našega kraja*, ki so ga šole priredile v srednji šoli «Simon Gregorčič* za to priložnost in v sklo-Pu razstavnih pobud PD «V. Vod-*nk» ob priliki «majence» ter izdajo letnika celodnevne šole Ricma-nje - Domjo «Hoo Ruk*, v katerem je prikazano raziskovalno dete. ki ga opravljajo učenci in učitelji med šolskim letom Gostje so dospeli v Dolino zju- | traj dopoldne. Porazdeljeni po sku Pinah so si istočasno ogledali in se seznanili z našimi didaktičnimi metodologijami na • srednji šoli «S. Gregorčič* v Dolini in pri Domju v obeh vrtcih in osnovnih šolah ter na italijanski srednji šoli. Skupno srečanje se je odvijale opoldne v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu ob prisotno-st> konzula SFRJ Kanteja in šol-skega skrbnika dr. Angiolettija. Pri-sotne so pozdravili didaktična ravnatelja za 'slovenske in italijanske sole Škrinjar in Sattler, ravnateljica kočevske osemletke in njenih Podružnic Savičeva, župan Švab in tolski skrbnik Angioletti. Govomi-so poudarili pomen srečanj v korist rednih stikov pri konkretnem medsebojnem spoznavanju in izmenjavi izkušenj. Ugotovili so tudi, Ok so se stiki od prvega srečanja Pospešili, kar utrjuje obojestransko Prijateljstvo, kar koristi predvsem mlajši generaciji, ki v tem duhu tudi raste, župan Švab je posebno Poudaril, kako ta srečanja dejan-sko izvajajo duh osimskih sporazu-m«v in italijanske republiške u-stave. lepo kulturno doživetje so gostitelji priredili s krajšim programom, * je sad sodelovanja naših šol z mestnimi kulturnimi ustanovami. Podstavili so se Igor Košuta, Mi-rijn Košuta. Adrijan Pahor, ki^tve / rijo trio klarinetov Glasbene ma- tice in izvajali Nuderov Divertimen-to in brata Igor in Stojan Kuret s 1. stavkom Stamitzovega koncerta v G-duru za klavin in violino. Komorni zbor gledališča Verdi, ki ga vodi Andrea Giorgi, je prikazal klasične avtorje Vecchija, Bacha, Mozarta in Brahmsa ter ljudske pesmi Viozzija in Gerschvvina. Posebno pozornost zasluži zbor Verdi za poklon boljunskemu rojaku Franu Venturiniju in kočevskim gostom s pesmijo «Nocoj, pa oh nocoj*. Po kosilu, ki ga je poklonila dolinska občina preko 150 gostom iz Kočevja in šolnikom iz dolinske občine, so domači učitelji pospremili svoje delovne tovariše na ogled mesta in tovarne Velikih motorjev. Srečanje se je nadaljevalo v sproščenem vzdušju še na «majenci» zvečer v Dolini. (ek) Kino Koncerti NA POBUDO ENOTNE SINDIKALNE FEDERACUE V okviru včerajšnje stavke za pogodbe sindikalni zborovanji v Rrminu in Tržiču Delovne pogodbe sodijo v okvir vsedržavnega razvojnega načrta ter pomagajo odpravljati gospodarsko in družbeno krizo La lappella Utidergmumi Zaprto Ariston Dvorana rezervirana za Bri-tish film club. Kitz 16.30 «Blue nude*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Civilta del vizio*. Roman Polansky — Rosita Lans. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «Preparate i fazzoletti trna solo per ridere)*. Gerard Depardieu, Carole Laure in Patrick Devvaere. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 «Halloween» (La not te delle streghe). Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.30 «Erotico profondo*. j Klaus Kinsky. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30 «Le apprendiste*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 14.30 «Greas . John Travhl-ta, Olivia Nevvton. Filodrammatico 15.30—22.00 «Le porno potti di New York*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Califomia suite*. Jane Fonda, Alan Alda, Michael Caine. Barvni film. Moderno '5.00—22.00 «L'i. anoide*. R. Kiel, C. Clery. Barvni i m Aurora 16.30 «Dagli archivi della polizia criminale*. Barvni film. Capitol 16.00 «Natale in časa d'ap-puntamento*. Barvni film Prepovedan mladini po. 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Un taxi color malva*. Carlote Rompling, Peter Ustinov, Agostina Belli. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «L’ala o la co-scia*. Barvni film. VEKIH Danes ob 20.30 oosta v okviru simfonične sezone nastopila pianista Maureen Jones in Dario De Rosa. Veljajo abonmaji reda A in B. Pri osrednji blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. AVDITORIJ Danes, 9. maja, bo ob 20.30 nastopila v gled lišču ' ossetti gc 'ba na pihala italijanske vojske. Na sporedu dela Rossinija, Bacha, Pon-chiellija, Verd'' , - agnija, Lisz- b' in drugih. Razstave GUI GLASBENA MATICA Trst Jutri, 10. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KLAVIRSKI VEČER v spomin n« prof. E Ainbrozeta ii J. Lasičevo Nastopili bodo gojenci klavir-skega oddelka Glasbene matice. Vljudno vabljeni! PD SLOVENEC vabi vse vaščane na skupni sestanek glede f praznika vina, ki bo danes, 9. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih Vabljeni! Gledališča •"••Ulil CIKLUS AVDITORIJ ' vDabieS^rOiF t.mSpHobmžO.lO bo La Cooperativa .' Teatrale : Napoli Nuo-iV4t -53°Uprizorila nebo 3 desetinke pooblačeno, hiv?k ^ na uro vzhodr" - seve-topr' tok' sunki do 45 km na uro, ia' iie„razSibano, temperatura mor 7,13’3 stopir.'.'. K ROJSTVA in smrti todii maJa 197J . . je v Trstu tjn° otrok, umrlo pa je 10 oseb. strok-rl-J SO SE: Alessandra Mae- ,Rodili Log’®*sabetta Maestro, Alessandra toffa ^a*ent‘na Forza, Elena Ga-barria’ “omina Zahar, Paola Lom-Cjuf?’ Nico' Pa dri Re, Lucianapia Nina „ a> Caterina Zoccheddu in Cociandcti, sut.ta -H SO: 92-leti ' Gtovanni Cos-cr3,‘0-letna Elda Zudich vd. Gia-78-letni Antonio Rabar, £2- letna Rosa Parenzan por. Poropat, 78-letna Angela Versic, 88-letni Ste-fano Liubicich, 80-letni Riccardo Ghezzi, 73-letna Rosa la:iz por. Pi-stan, 63-letna Giorgia Fonda in 64-letni Ferdinando Sussich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mirama rski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službt, za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627, LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina; tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik». CVETLIČARNA v Trstu (Sv. Jakob) išče vajenko-ca. Telefonirati na 820-435 vsak dan ob uri kosila od 14.00 do 15.30 in zvečer od 20. ure dalje. PRODAM Lancio Fulvio 1300 b. ina ’70 v odličnem stanju. Na ogled je ves dan rri Stanislavu Zidariču, Prečnik 1, tel. 200583 od 18. do 21. ure. SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu Lee delovno moč s potrebno trgovsko izobiazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod ši fro: «Knjigarna*. UGODNO prodam Ape 600 MP 2 tisoč km, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan no 19. uri. MINI 850 v voznem stanju prodam. Telefon 824801 po 20. uri. PRODAM "jugeot lil jan. '78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delovnih urah pri mizai ski delavnici v Saležu (Boris Grilanc). KUPIM zemljišče za obdela- ) v predelu Domjo • Ricmanje • Boršt. Tel. 228174. PRODAM auto renault LT 5 januar ’79 ter električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica • sa-lumi). Tel. 417697. GOSTILNA na uiasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik rr*. šifro «Gostilna» REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV NAŠA POMLAD 79 Ob mednarodnem letu otroka V NEDELJO, 13. MAJA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU. Predprodaja vstopnic od jutri dalje na sedežu SPZ v Ulici sv. Frančiška štev. 20 od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI Prevod Scena Kostumi Mile Klopčič Meta Hočevar Meta Hočevar in Marija Vidau Aleksander Vodopivec Glasba Dramaturg in lektor Marko Slodnjak Asistent režije Boris Kobal REŽIJA JOŽE BABIČ Danes, 9. maja, ob 20.30 v gledališči: «G. Verdi* v Gorici (goriški abonma) V Sovodnjah že dva meseca gradijo občinsko telovadnico. Končno bodo Sovodenj« dobili toliko let pričakovani objekt. Kot se bodo naši bralci spominjali so na telovadnico pričeli misliti že pred več leti, za denar so takrat zaprosili deželo in ta jim je nekaj denarja tudi namenila, vendarle pa so se že v vsem začetku pokazale težave z načrtovanjem in še druge težave birokratskega značaja s strani dežele. Končno so vse te težave odpravili, dobili so tudi denar. Načrt je napravil arh. Jože Cej, ki nam je povedal, da bo telovadnica služila raznim športnim panogam (v njej bo popolno igrišče za košarko, seveda bodo lahko igrali tudi odbojko), služila bo domačim osnovnošolskim otrokom, prirejena pa je tako, da bo lahko služila tudi za razne druge prireditve. Telovadnico gradijo na mestu, kjer je do pred nedavnim stala stara osnovna šola, ki so jo Sovodenj« zgradili še pred prvo svetovno vojno. Potem ko so zgradili novo šolsko poslopje so staro šolo še nekaj časa uporabljali v razne namene (tu je bila še do pred nedavnega občinska knjižnica, ki je sedaj v pritličnih prostorih županstva), lani so staro stavbo podrli. Za telovadnico bodo porabili o-krog 200 milijonov lir, gradbena dela izvaja podjetje CESIA iz Trsta. S telovadnico bo precej pridobilo središče Sovodenj, saj so v neposredni bližini novo zgradbe: se- liliiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiitiiiiiiiimiiimMiiiimiiiiuiiniinii, SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE STIKI S PEDAGOŠKIMI rpr,»t p,rw ni ! n-vMot' »i lil KlItiKiJlIO - ju v/ DELAVCI V NOVI GORICI Neurejeno vprašanje učne ure na nižji srednji šoli Odbor Sindikata slovenske šole -tajništvo Gorica je na svojih zadnjih sejah med drugim razpravljal o problemih naše obvezne šole, kjer bi bilo za izboljšanje učnih pogojev praviloma potrebno nasta-; viti nove delovne moči, oz. deliti razrede v paralelke. Taka potreba se kaže na števerjanski celodnevni šoli, kjer bi morali po predpisih dodeliti dosedanjim 8 učiteljem še 2, rešiti pa bi morali obenem tudi problem prostorov. Potreba po številčnejšem učnem kadru se postavlja tudi na šolah, kjer so v razredih handikapirani otroci in kjer torej zakon predvideva manjše število učencev v sekcijah. Sindikat se bo zavzemal, da bodo ti problemi za prihodnje šolsko leto aUIIIINIM||||||fu|inmia,||lliaima|||lll|„|U|uianaai|aaaa|inu|||a||||||||||||||||||H||||||||||||||a||||||a||||a|||a|||| SORIŠKO SDGI PREB ODIOCIINIMIIIBIRAMI Zavest kolektivnega dela pogoj za rast gospodarskega združenja Najbolj aktivni so obrtniki • Po začetnem navdušenju bo treba zdaj resnega dela Rast slovenskega gospodarskega združenja v Gorici in iskanje novih ter pravilnih poti gospodarskega razvoja med Slovenci na Goriškem je dolgotrajen proces. Danes lahko u-gotavljamo pozitivno dejstvo, da je vztrajno delo in požrtvovalnost nekaterih goriških članov združenja obrodilo pozitivne rezultate na poti kolektivnega dela. Načelo kolektivnega dela, ki mora biti glavna smernica našega gospodarskega razvoja na Goriškem, pa pomeni večjo soodgovornost in uveljavitev demokratičnih odnosov v SDGZ. SDGZ v Gorici je nezamenljiv dejavnik pri skrbi za nadaljnji gospodarski razvoj Slovencev na Goriškem in pospešitev sodelovanja z matično domovino, mimo katerega ni mogoče, ne da bi prizadeli našemu gospodarstvu v zamejstvu nepopravljivo škodo. Ta je namreč najkrajša možna pot za razvoj našega združenja. Za rast gospodarskih moči pa je potrebna tudi lastna pot v prihodnost, ki jo lahko omogoči samostojno odločanje SDGZ v Gorici. Prav v tem delovanju, ki ga je komaj mogoče strniti v nekaj besedah, prihaja do izraza vloga aktivnih članov združenja. To je dokazal tudi nedavni poučni izlet članov sekcije obrtnikov SDGZ Gorica v tovarno LIP na Bledu. Obrtniška sekcija je začela razvija-vse tesnejše in vsestranske stike matično domovino na gospodar skem področju. Pobuda za obisk delovnega kolektiva LIP je nastala med mizarji in zidarji sekcije. Tovarna LIP je obrat lesne industrije, ki izdeluje med drugim: notranja vrata, furnirana in za pleskanje, vhodna, garažna, dvokrilna in dvižna vrata; opažne plošče za betoniranje, obloge; isospam zidake in garaže v paketu. Po prisrčnem sprejemu predstavnikov tovarne LIP je sledil topel obrok, nakar smo si ogledali tovarno. Videli smo sortiranje, sušenje in obdelovanje lesa do končnih izdelkov. Ob koncu obiska je bila izražena obojestranska želja članov sekcije in predstavnikov tovarne, da bi sklenili medsebojno sodelovanje. Po odhodu z Bleda smo obiskali še Radovljico, Ljubljano ter zaklju čili izlet v dvorcu Zemono z družabno večerjo, kjer smo tudi praznovali I0-letnico delovanja znane obrtniške tvrdke, ki ima sedež v Gorici. Pri tem ne smemo pozabiti tudi željo članov sekcije, da naj bi taki instruktivni izleti postali bolj pogosti, saj pripomorejo k našemu medsebojnemu spoznavanju in spoznavanju gospodarskega razvoja na še matične domovine. LIVIO ANTONIČ Nenavadna nesreča na delu Res veliko srečo je imel 38 letni Luciano Morsut. Doma je iz Terza di Aquileia, zaposlen pa pri podjetju, ki gradi novi most v Gorici. V ponedeljek dopoldne mu je med delom na gradbišču spodrsnilo in padel je na nekaj metrov niže ležeče že armirane opaže, kjer je ostal naboden na dve železi, ki sta ga dobesedno prebodli skozi prsni koš, na srečo pa nista poškodovali notranjih organov. Zdiaviti se bo moral približno dva meseca. zadovoljivo rešeni. Sindikat je nadalje razpravljal tudi o problemih urnika na nižji srednji šoli, ki je za slovenske dijake za 6 ur daljši od onega, ki ga imajo italijanski sovrstniki. Urnik dijake časovno preobremenjuje, saj so vsak dan do dveh v šoli, kar prej zmanjšuje kot veča učinkovitost pouka in učenčevo storilnost. Ta problem je goriški član deželne šolske komisije tudi odprl v tem organu. Predlagal je, naj se učna ura skrajša na 45 minut. Vendar je goriško šolsko skrbništvo ta predlog odklonilo, čeprav so to rešitev za slovenske šole na Tržaškem že v preteklosti osvojili. Sindikat slovenske šole je na e-ni svojih zadnjih sej podprl tudi težnjo prebivalcev Dobardoba in okolice po ustanovitvi srednje šole. Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica je v zadnjem času razvil stike z novogoriškimi pedagoškimi delavci in ima v načrtu te stike v bodoče razvijati, tako na ravni o-bojestranskega informiranja, kot tudi na ravni pobud, pri katerih bi se naše šole lahko konkretno okoriščale s strokovno pomočjo, ki nam jo lahko nudijo sosedje iz matične domovine na pedagoškem in didaktičnem področju. Odbor sindikata vzdržuje obenem delovne stike s tržaško sekcijo sindikata glede splošnih problemov slovenske šole v Italiji, v zadnjem času o vprašanju mesta, ki ga bodo imele slovenske šole v okviru novoustanovljenega deželnega inštituta za pedagoško raziskovanje. Odbor sindikata je na zadnjih sejah ponovno ugotavljal, kako go-riške šolske oblasti še vedno vztrajno odklanjajo vsak odgovor na vprašanja, ki jih je sindikat že lanskega šolskega leta naslovil nanje, zaradi česar bo prisiljen stopnjevati sindikalno akcijo. dež posojilnice, Kulturni dom, nogometno igrišče, otroški vrtec in osnovna šola. Morda bo nova stavba končana že do konca letošnjega leta. Če ne bodo vremenske neprilike nagajale. Divjaško izživljanje nad gnezdi Nič kolikokrat smo nr. tej strani že poročali o varstvu okolja, z večjim ali manjšim uspehom. Danes ponovno omenjamo to vprašanje, da bi opozorili javnost in predstavnike pristojnih oblasti na početje nekaterih neodgovornih oseb. Naš bralec, ki je tudi član Svetovnega sklada za varstvo narave, nas je opozoril, da so se nekatere osebe prejšnjo nedeljo zabavale s streljanjem na gnezda srak, To naj, bi se dogajalo v neposredni bližini goriškega letališča, ni pa izključeno, da so sl ’tal&,"«z&baVo>i'' privoščili tudi v kakem drugem kraiu. lV%J!^ay#,ifeb?\en^ar k takemu divjaškemu (in kaznivemu) početju, se nam zdi odveč, bralce pa pozivamo, da taka dejanja nemudoma prijavijo policiji. žeja Branko Marušič in znanstveni sodelavec te ustanove, Marijan Brecelj, predstavila zadnjo .dvojno številko zbornika Goriški letnik. Gre za po vsebini pestro in bogato publikacijo, ki obravnava nekatera specifična zgodovinska, etnografska in bibliografska vprašanja. Naj posebej opozorimo, da je v zborniku objavljena do sedaj najbolj popolna bibliografija del primorskega rojaka. zgodovinarja Simona Rutarja. Kratek oris pomena zadnje številke zbornika v primorskem kulturnem prostoru je podala Adrijana Bukovec, Branko Marušič, ravnatelj novogoriškega muzeja, ki omenjeno publikacijo izdaja pa je prikazal, kako je prišlo do uresničitve zamisli o tiskanju zbornika, medtem ko je urednik Marijan Brecelj podal kratko vsebino posameznih razprav. (Na sliki: Marijan Brecelj in Branko Marušič med predstavitvijo zbornika) Kino Prometna nesreča v Podgori Trideset dni se bo moral zdraviti 12-letni Andrej Kodermaz iz Pod gore, Ul. četrtega novembra L Včeraj popoldne, nekaj po 15. uri. ga je namreč z avtom povozila 35-letna Renata Rosolen - Faema iz Ul. Del Pozzo 4/A. Menda je do nesreče prišlo, ko je fant nenadoma tekel preko ceste. Natečaj za dodelitev 42 ljudskih stanovanj v Domjanu pri Ronkah Avtonomna ustanova za gradnjo ljudskih hiš IACP sporoča, da so razpisali natečaj za dodelitev 42 rezidenčnih stanovanj namenjenih prebivalcem občin Tržič, Ronke, Doberdob, Turjak in Štarancan. Stanovanja so v dveh blokih, ki so jih zgradili v Romjanu pr: Ronkah. Vsega skupaj gre za 18 majhnih; (površina približno 45 kvadratnih metrov), 8 srednje velikih (76 kv. metrov) in 16 velikih stanovanj (92 kv. metrov). Kdor namerava sodelovati na natečaju, mora dvigniti ustrezne o brazce na goriškem sedežu ustanove ali na tajništvih zgoraj omenje nih občin ter jih pravilno izpolnjene izročiti na sedežu IACP v Ul. Pitte ri 4, v Gorici, najkasneje do dne 27. junija letos. V teku je razdeljevanje nakaznic za gorivo V teku je razdeljevanje nakaznic za gorivo goriške proste cone, za drugo šestmesečje. Nakaznice bodo razdeljevali do vključno 22. junija. Količine goriva po znižani ceni so znatno manjše od tistih, ki so jih avtomobilisti prejeli za prvo šestmesečje. Prosveta Prosvetno društvo oSovodnje* priredi v soboto, 12. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 13. t.m., ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah dramo v treh dejanjih «Svet brez sovraštva* Mire Pucove. Priporočajo rezervacijo sedežev, ker stojišč ne bo. Gorica CORSO 17.00—22.CJ «Le colline han-no gli occhi*. Susan Lanier in R. Houston. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 20.30 Gledališka predstava «Mati Koraj^ in njeni otroci-. VITTORIA 17.00—22.00 «Emanuelle e le porno notti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 :La pom« palla*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Torino ne-ra». Nova Gorica in o ko licu SOČA 18.00—20.00 «Kraljevič in berač*. Angleški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Ta mračni predmet/ poželenja*. Francoski film. DESKLE 19.30 «Snaha». Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Antonio v Ul. Roma, tel. 49-497. Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in pono :i j > . Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25 76. esmam Namesto cvetja na grob Stanka Lavrenčiča daruje Marta Zupan 15 tisoč lir za Krvodajalno skupino iz Doberdoba. Razna obvestila V kratkem bo treba izpolniti o-brazce za prijavo lanskih dohodkov. Marsikdo je dolžnost sicer že opravil, drugi pa bodo to storili v prihodnjih dneh. Bralce obveščamo, da so obrazci na razpolago (in to brezplačno) na vseh županstvih, mogoče pa jih je seveda tudi kupiti v trafikah. Na županstvi) v So’ idnjah bo u-službenec goriške hranilnice oobi-ral davke v četrtek. 17. maja. od 9. do 12. ure Slovensko planinsk društvo priredi v nedeljo, 27. maja družinski avtobusni izlet na Vrhniko, z ob' skopi gradu Bistra in Močilnika. Prijave že sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2. Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 13. maja. udeležijo tradicionalnega srečanja s planinci iz Nove Gorice, ki bo pri planinski postojanki na Trstelju. Ob tej priložnosti bo PD Nova Gorica razvilo tudi svoj prapor. Prosvetno društvo «.,ras» DoI Po' ljane priredi 19. maja v sodelova nju s krajevno se .cijo VZPI - ANPI enodnevni avtobusni izlet v Ljubljano, oko i jo U,k Bled in Begu nje. Prijave sprejema.V Alida Devetak na Po ji. .ah, Janko Heric v Dolu in Alniz Le«š~ v Jamljah Teritorialni odbor SKGZ za Goriško izraža svojemu članu Marku VValtritschu iskreno sožalje ob prerani izgubi brata Danila. Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica, izreka ob nenadni izgubi svojega dolgoletnega člana Danila Wal(ritscha iskreno sožalje sinu Igorju, bratu Marku in drugim sorodnikom. Prosvetno društvo Andrej Paglavec izreka tajniku SPZ Marku VValtritschu iskreno sožalje ob izgubi brata Danila. Prosvetno društvo Danica in sekcija VZPI - ANPI izrekata Marku VValtritschu glohoko sožalje ob hudi nesreči v družini Prosvetno društvo Vipava izreka globoko sožalje Marku VValtritschu in družini ob nenadni izr-’ i brata Danila. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ob težki izgubi nami sočustvovali S STANKA LAVRENČIČA Posebna zahvala gre prosvetnima društvoma Jezero in Kras, pevskemu zboru, Zyezi borcev, doberdobski sekciji in posoški federaciji KPI, krvodajalski sekciji in župniku iz Doberdoba. Doberdob, 9. maja 1979 SVOJCI Alfetta GTV 2,0 Turbodelta Kupe doseže hitrost 205 kilometrov na uro in prevozi kilometer brez zaleta v pičlih 28 sekundah UŽITEK POMORSKEGA KAMPIRANJA V zadnjem obdobju se vedno več ljudi zanima za pomorsko kampiranje. a dlje od gorečih želja si le redki upa, saj je večina prepričana, da je tovrstna rekreacija vezana na ogromne izdatke, ki si jih lahko privoščijo le redkoka-teri. Taka ugotovitev pa je le delno resnična. Vsekakor si le petičnež lahko privošči jahto ali vi-sokomorski gliser, da odpluje iz domačega pristana proti obalam in otokom svojih sanj. Isto pa lahko storimo z manjšimi izdatki in celo z manjšimi skrbmi. Vsi dobro vemo, da imamo različne načine «suhozemskega» kampiranja, od mamutskih stanovanjskih prikolic in kamperjev pa do manj zahtevnih šotorov, ali celo spalnih vreč za mlajše, ki jih ne tarejo še revmatizmi. Nekaj podobnega je ‘udi s pomorskim kampiranjem. Vsako plovilo od 3,50 do 4,50 metra dolžine je primemo. Samo po sebi umevno ne bomo s tako «orehovo lupino», nekateri jim z zlobo pravijo «kopalne kadi«, odpluli iz domačega pristana, temveč homo čoln ali jadrnico namestili na streho našega jeklenega konjiča, ali pa na posebno prikolico. Tako bomo na kraj naših želja prispeli precej prej in z manjšimi izdatki kot lastniki jaht. Izbira načina prevoza bo vezana na težo plovila, saj je treba upoštevati, da lahko namestimo na strehe avtomobilov plovila, ki tehtajo cd 50 do 80 .kilogramov, glede na znamko in moč vozila. Pri tem pa je treba upoštevati, da so kljub sorazmerno nizki teži potrebne kar štiri osebe, da lahko čoln namestimo na streho avtomobila. «Rekreativna industrija« pa je pomislila na tako nevšečnost, zato lahko najdemo na tržišču posebno napravo, ki s pomočjo škripca in dveh tirov omogoči eni o-sebi splavitev čolna. Prikolica je nedvomno idealnejša rešitev, a je Kot že nekatere druge evropske avtomobilske tovarne je tudi milanska Alfa Romeo sklenila, da se posiuži turbinskega polnilnika na izpušne pline, da nekoliko «za-p prav svojo alfetto kupe GTV. Turbinski polnilnik namreč omo-g ča znatno večjo meč in navor, ne da bi spreminjali gibne prostornine motorja in ne da bi bistveno okrnili njegove zanesljivost in trpežnosti. če sta nadalje ni-tor in polnilnik dobro uglašena, se često zniža tudi poraba goriva, razen seveda, da voznik ne pritiska prav divje na p’in in ne izkoristi vse meči motorja. Alfetta kupe turbo je znatno pa-skočnejša od navadnega kupeja GTV' 2,0. saj doseže hitrost 205 kilometrov na uro in prevozi kilometer brez zaleta v pičlih 28 sekundah. Motor, že znani štirivalj-nik milanske tovarne premere 110 kfovatov ali 150 konjskih moči pri 5 500 obratih na minuto, med 2 OCO in 4.000 obrati pa je navor stalno na meji 20 kpm, kar jamči znatno prožnost. Mehanika modela je ostala v bi-s*'.u nespremenjena, le sklopko, bi: žilnike in zavore so prilagodili rep ji zmogljivosti vozila. Motorju so prvotna bate zamenjali z drugimi, ki bolje ustrezajo zmanjšanemu kompresijskemu razmerju ter so prilagodili ohlajeva'ni sistem. Avlo je s tehničnega vidika brez dvoma zanimiva novost, čeprav je Alfa Romeo ubrala pot, “ti6 Si jo p hodili že drugi, vsekakor pa, ni vozilo za vsak žep: brez davka na dodatno vrednost bo nova al-feHca veljala kupca 13,140.000 lir. Na sliki: nova alfetta kupe turbo med poskusilo vožnjo. BEOGRAJSKI «NIN» JE TESTIRAL ZADNJI IZDELEK POLJSKEGA FIATA Po podatkih vsedržavnega statističnega zavoda ISTAT so lani v Italiji zabeležili 0.8 odstotka manj prometnih nesreč in 3,3 odstotka manj človeških žrtev. Število nesreč in žrtev je padalo vso leto v primerjavi z enakim obdobjem 1977. leta, izjema ie bil le december, ko so zabeležili 1,4 odstotka več nesreč in 6,6 odstotka več žrtev. POLONEZ - AVTO ZA DRUŽINO Avto srednjega razreda, v katerega bi kaj kmalu morali vgraditi motor fiata 132 Iz beograjskega Nina povzemamo test o zadnjem proizvodu poljskega Fiata. Kako kupiti nov avto, še zlasti če gre za nov model? Ne moreš vprašati prijatelja, tistih nekaj kilometrov pa, ki jih lahko prevoziš na poskusni vožnji ti ne bo povedalo kdo ve kaj. In tako smo se odločili, da poskusimo v redakciji in zarišemo naše vtise o zadnjem dosežku poljskega Fiata. Gre za novi «polonez», 1500-ku-bično vozilo, ki je nastalo v sodelovanju med Poljaki in Fiatovim načrtovalnim središčem v Turinu. Polonez se uvršča v dokaj obljuden razred evropskih avtomobilov, saj sodijo sem še zelo dobri avti. kot so VW passat 1600. audi 1600, renault 18, sim-ca 1308. fiat 131 - 1600, lada 1500 pa še vrstd drugih. Polonez je namenjen družinskim očetom',"fo nimajo pretiranih športnih ambicij, pač pa jim gre za udobno in varno vožnjo. Vanj bodo kaj kmalu, najbrž takoj ko bodo odpravili nekatere tehnološke težave, vgradili močnejši motor, s katerim so sedaj opremljeni fiat 131 in 132 (zelo verjetno bo dobil obe inačici, 1600- in 2000-kubični motor). Za sedaj pa se morajo kupci zadovoljiti s starim motorjem, ki ga je imel že pred dvajsetimi leti fiat 1500 in pa v zadnjem času tudi 125 P. Ko se je novi polonez ustavil pred redakcijo, je naredil globok vtis na vse prisotne: s svojo čokoladno rjavo barvo je bil videti kaj reprezentančen. Dokaj mo- «Polonez» med testno vožnjo derna linija, udobni sedeži, nastavljiv volan, bogata armaturna plošča, vse to je dajalo slutiti, da se pod pokrovom skriva močan stroj. Zato je kolega, ki je najprej sedel za volan kaj spoštljivo obrnil ključ in prižgal. Po pivih trenutkih pa so se mu na obrazu opazila znamenja nejevolje. «Saj so nam dali avto z napačno nastavljenim motorjem,« je izbruhnil, ko se je avto, namesto da bi silovito štartal, podal na pot kot «furmanska kobila«. Potem pa je tudi sam uvidel. da od motorja, ki je pred dvajsetimi leti veljal za enega vrhunskih dosežkov takratne tehnike. ni mogoče pričakovati drugega, saj mora motor, ki razpolaga s 76 KM poganjati vozilo, ki tehta debelih 1140 kilogramov. Ta motor ima pa tudi svoje dobre plati: je zelo gotov, zanesljiv, vztrajen (kolika taksistov je prevozilo z njim 130.000 km in več, ne da bi kar koli tikali). Resnici na ljubo pa se zaradi zastarelega načina konstrukcije (odmična gred v bloku) zelo nerad vrti, ko pa dobi zalet se le s težavo ustavi. Pa še drugo napako ima: težko vžiga v mrzlem vremenu in se počasi segreva, mrzel motor pa ponavadi hlipa, čemur se lahko izognemo, če pravilno nastavimo čok. Testa se je udeležil tudi lanski jugoslovanski prvak v rallyju. Brane Kizmič, čigar mnenje nas je še kar presenetilo. Mislili smo, da ga hrup motorja ne bo motil, pač pa da bo razočaran nad pičlo močjo motorja v primerjavi s težo avta. Kizmič pa je menil, da je motor kar dober, saj ne gre za avto, ki mora dirkati na rallyju, temveč za družinsko limuzino. Motil ga je hrup, bil pa je navdušen nad menjalnikom in nad razmerjem med prestavami. Mi pa smo bili mnenja, da je sklopka trda, vendar boljša kot pri fiatu 125 P. Prav za časa, ko so testirali polonez, je bil v teku jugoslovanski rally. Zato smo se odločili, da mu sledimo s po-lonezom. Ko smo gledali dirkače, nam je «zavrela kri«, tako da smo podzavestno krepko pritiskali na pedal za plin. Pri tem smo se pošteno utrudili, saj ta avto nikakor ni za rally ter za dirke na ovinkastih cestah. Bili pa smo vsekakor prijetno presenečeni nad njegovo lego na cesti, tudi če pomislimo, da gre za kar se da tradicionalno podvozje, s togo zadnjo premo, ki je obešena na listnate vzmeti. Dobri legi na cesti pa botruje idealno razmerje med težo prednje in zadnje preme, ki je skoraj točno 50:50, kar imamo samo pri športnih avtih. V zelo ostrih ovinkih zadek kaže precejšnje nagnjenje k temu, da zbeži proti zunanji strani, vendar to z dokajšnjo lahkoto popravimo z odvzemanjem volana. No, ker smo vozili skoraj ob zgornji meji polonezovih zmogljivosti, se pravi, da je igla na merilniku hitrosti pogosto kazala 150 km na uro, smo ostali brez besed ko smo Najpomembnejši tehniški podatki: MOTOR: štiritaktni, štirivaljni, 148(1 ..kpliitov,,, 76 ,KM, pri 5u250 obratih v min., največji navor 11.7 kpm pri 3300.obratih, mehanska črpalka za gorivo, ohlajevanje na vodo, akumulator 12 voltov, 45 amper ur, altemator 1000 vatov; PRENOS MOČI: motor spredaj poganjajo zadnja kolesa, enoko-lutna suha sklopka, štiristopenj-ski sinhroniziran menjalnik, ročica na tleh; KOLESA: jeklena platišča, gume 175/13; KAROSERIJA: samonosna, tip vozila limuzina za pet oseb s petimi vrati: ZAVORE: dvokrožni sistem, koluti spredaj in zadaj, servo, mehanska ročna zavora deluje na zadnja kolesa; MERE IN TEŽE: dolžina 4272 mm, širina 1650 mm, medosna razdalja 2509 mm, višina 1379 milimetrov, teža praznega vozila 1140 kg, dovoljena skupna teža 1540 kg, posoda za gorivo 45 litrov, karter s filtrom 4 litre, hladilni sistem 7,5 litra. se ustavili pri bencinski črpalki. Takrat smo ugotovili, da je Poljak vse prej kot abstinent: pri taki ostri vožnji je namreč spil kar 15,14 litra za 100 kilometrov. Poprečje, ki smo ga zabeležili med vso vožnjo, tako po mestu, kot po avtocestah in magistralah pa je znašalo 11,62 litra za 100 kilometrov. Še nekaj vtisov: polonez ima štiri kolutne zavore in servo o-jačevalec, ki pri nizkih hitrostih tako rekoč pribije avto ob najmanjšem dotiku pedala; ima tudi peta vrata z brisalcem, vendar ni jasno, zakaj potem takem ni mogoče povezniti zadnjih 'sedežev in tako povečati prostornino prtljažnika. «Ghia navarre» Zadostiti strogim ameriškim predpisom o varnosti in onesnaženju ter dati istočasno avtomobilu zadostno poskočnost, prožnost in hitrost, da bi bil konkurenčen tudi na evropskem tržišču: to je cilj, ki si ga je zadala tvrdka «Ghia operations« v sodelovanju s tehniki ameriške avtomobilske tovarne Ford, ko je načrtovala kupe «navarre». Vozilo bo imelo majhen koeficient aerodinamične upornosti tako zaradi športne linije kupeja,.kot. tudi zaradi vseh aerodinamičnih pripomočkov, ki so sad izkušenj z dirkalnimi avtomobili. ' Novo «navarre» bo poganjal 5.000-ku-bični 8-batni Fordov motor, katerega zmogljivost zaenkrat ni še znana. vezana na .nekoliko višje izdatke, zastavlja se tudi vprašanje prostora, vožnja je nekoliko težja in pomisliti je treba na vsakoletno preverjanje nadzornega urada za motorizacijo. Morda bo zvenelo bogokletno, a kot rečeno, je vsako plovilo dobro, saj ni važno, da naše pomorsko kampiranje spremenimo v pravo odisejado, s fantazijo in z zdravim razumom lahko popestrimo naš dopust, ne da bi bili kapitalisti. Če smo se za tako obliko rekreacije odločili prvič, bo najbolje, da preizkusimo naše pomorske vrline postopoma. Od osnovne baze, ki je naš zvesti avto, se bomo prvič oddaljili le za nekaj ur plovbe. Čoln bomo s pomočjo gumijastih valjev (teža?) spravili na suho in se pripravili na noč. Mali kanadski šotor je v takem primem idealno zavetišče, na tržišču so že taka plovila, ki jih lahko pokrijemo s šotorko in smo že na suhem. Pripomniti je treba, da večina sredozemskih dežel ne dovoljuje divjega kampiranja, zato je dobro, da se predhodno informiramo na pristojnih turističnih uradih ali občinah, če pa je v nas dovolj le-vantinske miselnosti, se bomo požvižgali na take prepovedi, saj pristojni organi pazijo le območja ob večjih mestih in turističnih krajih, kdo bo pazil na samotne otoke in plaže bogu za hrbtom. Med drugim je nadzorstvo ponoči nemogoče, mi pa se bomo ob svitu že vračali proti izhodiščni postojanki. Če je bil naš prvi poskus uspešen, in se nismo vrnili razočarani, pomeni, da nam robinzonsko življenje prija, da se lahko spremenimo v prave morske cigane, ki se med dopustom razbremenijo civilizacije. Trdnih pravil in neomajnih resnic za tako obliko rekreacije ni: vsak si uredi kampiranje po lastnem okusu in smotrnosti, le ohraniti mora zdravo pamet, avanture naj prepušča morskim volkovom. Poleg predpisane varnostne opreme ne škodi mali radijski sprejemnik, ki nam lahko posreduje vremenske napovedi, da se ne bomo podali na pot, ko se vreme slabša. Drugo osnovno pravilo ■ naj bo: čimmanjša obremenitev, doma pustimo torej vso nepotrebno šaro, točno preračunajmo zaloge hrane in goriva, saj jih lahko obnavljamo skoraj v vsaki manjši vasici, ki jo bomo srečali na našem potepu. "Seveda je ne-obhodno potrebno, da imamo primerne pomorske karte, če ne poznamo območja. VOJKO COLJA Komercialni kombi «marengo» turinske tovarne Fiat • -V**' "’•* ' , • A Po uspehu malega komercialnega vozila «fiorino», ki je kupcem na voljo v osmih različicah, je turinska avtomobilska tovarna Fiat sklenila, da posveti več pozornosti temu posebnemu sektorju komercialnih vozil in na turinskem salonu industrijskih vozil predstavila «marengo». Gre za tako imenovano vozilo »panel van» (v drugih evropskih državah so taka vozila zelo razširjena), ali po domače povedano za kombi 131-panorama, ki ima pločevino namesto zadnjih oken. Vozilo poganja Fiatov 2.500-kubični dizel, ki premore 72 konjskih moči pri 4.200 obratih na minuto in doseže hitrost 150 kilometrov na uro. V novem vozilu, ki bo na prodaj konec leta, je tovoru odmerjeno 1,15 kubičnega metra prostora Na potep s čolnom, šotorom in... fantazijo Brez avta ne gre, drugo pustimo petičnežem ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Vidikon 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina 17.00 Tino Carraro — posvet 17.10 Ana, dan za dnem — 2. nadaljevanje 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 17.35 Giottov «0»; Olje 18.00 Argumenti 18.30 Glasbene meje 19.00 Dnevnik 1 - Kronike 19.20 Vesolje 1999 VINDRUS - 1. del 20.00 DNEVNIK 20.40 Pepper Anderson — posebni agent — TV film 21.35 Made in England 22.30 Športna sreda Ob koncu Dnevnik, Vremenska slika in volilna kronika Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Za in proti Mnenja o aktualni temi 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.40 Raziskave o ravnotežju okolja Program za mladino: 17.00 Miške — risanka 17.05 Vojna Toma Grattana Nočni obisk — TV film 17.30 To je enostavno... Program o znanosti in tehniki 18.00 Kino - Gledališče 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.50 Volilna tribuna 19.05 Dober večer z... Rito v cirkusu — Vmes TV film iz serije Capitan Harlock 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 II delitto Notarbartolo — L nadaljevanje 21.30 Črno na belem Kulturne vesti 22.00 Volilna tribuna 22.30 V New Yorku - 2. nadalj. Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti in Volilna tribuna JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 in 10.00 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 Z besedo in sliko: O fanju, ki je po suhem jadral 17.55 Od slike do slike — serijska oddaja 18.20 Ne prezrite 18.35 OBZORNIK 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenj Gradec 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna ali športna sreda — Miniature in Dnevnik Koper 18.00 Boks: evropsko prvenstvo iz Kolna 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Nogomet: Finale za pokal UEFA 22.00 Dokaj zamotano dekle - film Igrajo: Jean Sorel, Catlie-rine Spaak, Florinda Bol-dan TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Na produ Glinščice: 9.05 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 9.30 Male besede o velikih stvareh; 9.40 Di-sco mušic; 10.05 Za ljubitelje o-perne glasbe; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Pesmi brez besed; 12.30 «—6 + »; 13.15 Od solista do zbora; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 16.40 Motivi z malih zaslonov; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Vlahi«, radijska igra; 18.40 Naši stari znanci. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.32 Simfonični koncert; 9.00 Lahka glasba; 9.15 Poje Lucio Battisti: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na pTvi ‘'šttrib!';' 12.05' Glasba po željah; 14.00 Samoupravlja-lec: 14.10 Plošče; 14.33/Poje--zbor furlanskih alpinistov; 14.45 Kirn parade; 15.00 Čitajmo skupaj; 15.15 Folk glasba; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 Plošče: 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Duo Pahor - Slama: 20.00 Večerni zbori; 20.32 Rock party; 21.00 Jazz; 21.32 Koncert iz festivala »Berliner Fest-vvochen«. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 0.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Volilna kroni .; 8.50 Lahka glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Spoznati dr žbo; 12.05 in 13.30 Vi in jaz 79; 14.05 Glasbeni program s Pierom Fina; 14.30 Ko vi spite . . .; 15.05 O Evropi; 15.20 Rally; 15.45 Popoldanska radijska srečanja; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.30 Buffalo Bill, radijska priredba; 17.30 Globetrot-ter; 18.00 Velike reportaže; 19.35 Film in glasba; 20.20 Koncert Ar-tura Sacchettija; 21.05 Radijska drama; 21.50 Plošče; 22.30 Evropa z nami. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezerviram za . . .; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nadeti ;^2)4b Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Od melodije do melodije; 16.00 «Loto vrtiljak«; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Odskočna deska; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Naš gost; 20.15 Koncert za besedo; 20.40 Skladatelj in pianist Marijan Lipovšek; 21.05 Pavel ši-vic: Svitanja; 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite pogumni, kljub težkočam, ki jih imate. Vaš uspeh bo vzbudil ljubosumnost pri prijateljih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte se postaviti po robu manjšim finančnim krizam. Neka premestitev bo ugodno vplivala na uresničitev vaših načrtov. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite hladnokrvni, če hočete obvarovati svoje interese. Prijateljski sestanek bo odpravil napetost o-zračja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Podvig, ki ste ga nekoč opustili, bo znova vzbudil vaše zanimanje. Ne pozabite na neko staro obveznost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopite bolj odločno in vse se bo bolj enostavno razvijalo. Ne bodite pretirano ponosni. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Ne odpovedujte se zaradi lenobe nekemu dobičkonosnemu poslu. Manjše čustveno razočaranje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Primorani boste zelo odločno braniti svoje interese. Ne bodite preveč popustljivi z otroki. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11) Prejeli boste nepričakovano pod-poro od prijateljev. Odlične možnosti za razvoj nekega čustvenega vprašanja. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugoden trenutek za sklenitev dobrega trgovinskega posla. S takojšnjim posegom lahko še rešit* prijateljsko razmerje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Nove odgovornosti bodo povečale vaš ugled. Neko srečanje vam bo omogočilo najboljše upe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrudite se, da bodo vaša stališča vedno konstruktivna. Ne spotikajte se nad malimi nasprotovanji. RIBI (od 20.2. do 20,3.) Bodite odločni v odnosu do nekaterih sebičnih prijateljev. Manjši spor z drago osebo bo naglo odpravljen- Branko Babič '1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 - 1942 J Mene je dr. Stojanovič sprejel z resničnim veseljem, ieprav se je zavedal, da s tem veliko tvega. Bil sem lamreč ilegalec in po nalogu partije vodil stavko. Če bi ne policija odkrila pri njem, bi tudi on ne ušel aretaciji n obsodbi pred sodiščem. Vendar se ni bal, želel je sode-ovati in tako prispevati k borbi ljubijskih rudarjev. Dr. Mladen Stojanovič je bil iz pravoslavne duhovniške družine, v kateri se je duhovniški poklic prenašal iz 'oda v rod. Tudi njegov oče je bil pop iz ugledne meščanske družine. Mladen pa je izbral zdravniški poklic. Že kot srednješolec je sodeloval v tajnem nacionalnem gibanju Vflada Bosna, za kar ga je že Avstro-Ogrska obsodila na /ečletno ječo. Kot rodoljub se je boril za svobodo in na-sredek svojega naroda. Zato tudi ni čudno, če se je intenzivno posvečal tudi politiki in prosvetljevanju svojega ljudstva. Bil je živahen govornik in predavatelj ter se ukvarjal z znanostjo in družbenimi vedami. Močno ga je po prvi svetovni vojni vznemirila oktobrska revolucija in re- volucionarno vrenje v Evropi, kar ga je tudi vzpodbudilo, da je že kot študent na Dunaju segal po marksistični literaturi. Bil je resnično vsestransko izobražen in v mladih letih je celo pisal verze. Vedno ga je nekaj vznemirjalo. Neutruden jfe bil v iskanju resnice in človeka, sproščenega in svobodnega, tako v materialnem kot duhovnem življenju. Po svoji naravi in stremljenju je bil napredno usmerjen. Ker je bil nezadovoljen z meščansko družbo, si je prizadeval za bolj humane človeške odnose. Kljub svoji svobodoljubnosti pa je bil še vedno vpet v tradicionalni religiozni družinski okvir (tudi njegova mati je namreč izhajala iz pravoslavne duhovniške družine), kar ga je seveda oviralo, da bi v celoti sprejel znanstveni marksizem. Z vsem žarom pa je sprejemal razredni boj in socializem kot družbeni sistem. Zato je bil tudi takoj pripravljen odpreti vrata svojega doma komunistu - ilegalcu, ki je bil neposredno angažiran v akciji. Med pogovori o stavki in njenem namenu ter akcijah, ki smo jih vsak dan sproti določali, sva z dr. Mladenom vneto razpravljala o partiji, njeni ideologiji, marksizmu, o konkretni politiki in akcijah, ki jih je partija vodila. Ob kozarčku bosanske rakije in črni kavi sva dolgo v noč besedovala. Sogovornik je veliko znal, bil je zahteven in je vedno terjal konkretne odgovore. Moral sem zbrati vse svoje znanje, da sem mu lahko sledil in zadovoljivo odgovarjal na vprašanja, ki sva se jih lotevala. Priznati moram, da sem se večkrat pošteno namučil, toda tako sem nehote preizkušal tudi samega sebe. Ko sem mu sporočil, da partija želi, da bi postal njen član, je bil izredno vesel, vendar je izrazil pridržek, češ da še ni razčistil s seboj. Menil je, da je še vedno obremenjen z meščanskimi ter malomeščanskimi navadami in tudi religioznimi predsodki. Sodil je tudi, da je še premalo politično aktiven, da bi bil lahko član partije. Bil je namreč izredno samokritičen in pošten tako do sebe kot do družbe in nobene ideje ni polovičarsko sprejemal. Postopoma, a vztrajno sem ovrgel njegove pomisleke in naposled je pristal, da postane član partije. Čez nekaj dni sva ga z Veljo Stojničem obiskala in mu sporočila, da je sprejet v komunistično partijo. Bil je presrečen in naravnost prerojen. Dejstvo, da je bil sprejet v partijo, mu je omogočilo, da je premagal še zadnjo ideološko oviro. Spomin na to izredno in svojevrstno osebnost je v meni vedno živ in nepozaben. Dr. Mladen Stojanovič je postal organizator upora v svojem kraju, slavni komandant kozarskega partizanskega odreda, legendarni junak ljudstva, ki je o njem prepevalo pesmi in ga tako za vedno ovekovečilo. Postal je simbol upora ne samo Kozare, temveč cele Bosanske krajine in svoje širše domovine. Na pragu pomladi 1942 so ga ranjenega ujeli četniki in ga zverinsko ubili. Stavka rudarjev iz Ljubije ni prinesla večjih ekonomskih uspehov. Kljub temu pa so rudarji dosegli, da so jim nekoliko izboljšali plače in delovne pogoje ter da so jim zagotovili, da zaradi stavke ne bodo izvajali nikakršnih povračilnih ukrepov. Stavka se je tako po petih tednih zaključila le z delnim uspehom. Toda izpričala je izredno borbenpst in enotnost delavcev in prebivalstva, ki je stavko spremljalo s simpatijami in tudi rudarjem gmotno pomagalo, da so lahko tako dolgo vzdržali v izredno težkem in ostrem spopadu z lastniki rudnika ter oblastjo. Prav v tem pa je bil velik pomen stavke pred bližajočo se vojno in revolucijo. Lahko bi celo rekli, da je bila stavka nek* vrste velika preizkušnja za poznejše odločilne spopade 1 nacionalnim in razrednim sovražnikom. Delavci so utrdil* svojo enotnost in pokazala se je protiljudska vloga vodstva nacionalističnih sindikatov — JUGORAS in HRS, poleg tega pa je bila tudi temeljito preizkušena povezanost delavcev in kmetov. DRUGO OBLASTNO PARTIJSKO POSVETOVANJE Ob koncu novembra 1940 je bilo v Banjaluki drug0 pomembno oblastno partijsko posvetovanje oziroma konferenca. Delegati so se zbrali na robu mesta, v hiši Karla Rojca,* zato je bila skrajna previdnost nujno potrebna- m Karlo Rojc kot kadet mornariške podoficirske šole (*) Karlo Rojc, rojen v Banjaluki 1915, je bil potomec slovenske družine, ki je prišla v Bosno še za časa Avstro-Ogrske. Bil je pred' vojni komunist in je padel spomladi 1942 v boju s četniki. Pr*" glasen je bil za narodnega heroja. nogomet PRVA FINALNA TEKMA POKALA UEFA Crvena zvezda-Borussia Za današnje srečanje je beograjski stadion razprodan (100.000 gledalcev) - Optimizem v taboru Crvene zvezde - Vrniti dolg Tekma se bo pričela ob 20. uri - Borussia brez poraza v pokalu BEOGRAD — Za današnjo prvo finalno tekmo pokala UEFA med Crveno zvezdo in Borussio vlada v Beogradu izredno zanimanje. Stadion Crvene zvezde je namreč že Razprodan, tako da bo danes bodrijo Saviča in tovariše kar 100.000 ljudi. V taboru Crvene zvezde vlada optimizem. Trener Branko Stankovič 'n vsi igralci se seveda zavedajo ‘ežke naloge, ki jih danes čaka. Vsi Pa so obenem tudi prepričani, da ^ zdaleč ne bo padla danes končna odločitev o prvaku, temveč da bo “"eba počakati na povratno finalno tekmo v Diisseldorfu. Beograjčani pa niso zaskrbljeni, ®aj so doslej dosegli svoje največje uspehe v tem pokalu prav v postnih tekmah, ko so z odločno in učinkovito igro izločili enega za dru-Sini vse nasprotnike. Beograjčani imajo že, sicer brid-1(0 »pokalno izkušnjo* z današnjim Nasprotnikom. Pred dvema letoma te namreč Borussia v Beogradu, v pokalu prvakov, premagala Crveno zvezdo kar s 3:0, v povratni tekmi pa je zadala Džajiču in tovarišem še hujši poraz (5:1). Naloga Dušana Saviča, najboljšega jugoslovanskega strelca, in tovarišev je, da se oddolžijo za ta poraza, ki nikakor ne moreta soditi v bogato nogometno zgodovino beograjskega kluba. Čeprav trener Stankovič še ni najavil postave, pa naj bi bila le-ta naslednja: Stojanovič; Jovanovič, Jovin; Muslin, Miletovič, Jurišič; Blagojevič, Petrovič, Savič, Šestič, Milosavljevič. Borussio iz Monchengladbacha trenira znani nogometni strokovnjak Udo Lattek. Zahodni Nemci letos v tem pokalu še niso izgubili. V prvenstvu pa jim ne gre najbolje, saj so pri spodnjem delu lestvice. Tudi zato polaga zahodnonemški klub vse svoje napore v osvojitev pokala UEFA, da bi se obdržal v evropski klubski nogometni areni. Borussia je v minulem kolu prvenstva i-grala neodločeno s Kolnom 1:1. Te- *,|iiiiiiiiiim!,ni m im milini n Miui ■niiiiiiiiiiintiiiM, 11111111 iiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiimiiimiiiiiiiiiitiiiiiii kolesarstvo ALPE-ADRIA Biason vodi po treh etapah Isti tekmovalec je osvojil tudi obe včerajšnji etapi Obe včerajšnji etapi sta se odlogi v sprintu. V Huminu, na cilju Prve etape ie sodelovalo v sprinte 8 kolesarjev, v Bovcu pa še Ve^- Na 47 km dolgi progi od Va-riana do Humina je zmagal Biason 'z ekipe Lantema, ’ ' _, ki je prevozil razdaljo v 1.101”, s poprečno tetrostjo 40,285 km na uro. Na dru-So mesto se je uvrstil Martini prav teko iz Lanteme. Tretji je bil rranči Greizer (Rog - Ljubljana), c.eteti Bojan Ropret (Sava - Kranj). Adrijevec Petelin se je uvrstil na mesto. Na progi od Humana do Bovca "3 km) je bil prvi prav tako Bia-SOn (Lantema) 2.18’24”, s oopreč-n? hitrostjo 40.430 km na uro. Dru-® je bil Roper, tretji Jan Čere-Jten (ČSSR), z zaostankom 4”, če-J® Millo (Furlanija - Julijska kra-fjte), peti Polončič (Rog - Lju-61Jana), 27. Petelin (Adria). V skupni uvrstitvi vodi, ,po petih etaPah Biason iz Lanteme, z osmi- tmt^lkUnda?1 ‘retjem mestu je Stratiles (Češkoslovaška) z zaostankom 19”, četrti Polončič z zaostankom 33”. Pete-ha je 29. R. Pečar alpinizem NA EVERESTU Jugoslovani čakajo le na ugodno vreme i^eprav je prvotno kazalo, da se r^0 jugoslovanski alpinisti, ki se renutn0 nahajajo na Himalaji, po-Y?Peli na vrh Everesta šele okrog *”• maja, je odlična organizacija te°tne odprave pripomogla k te-da se je naskok na sam vrh te najvišje gore na svetu že začel. vi?e v prejšnjem tednu so posta-člani odprave vse višinske ta-v?fe in ob koncu tedna je že ča-la prva naveza na ugodno vre-jJ; za poslednji naskok. Toda ve-in mraz sta bila prehuda in ^mražeoa ter utrujena plezalca te se morala umakniti v bazo. hov4 "J™0 mesto je zdaj prišla ii V® naveza, v kateri so kar štirje ,am (eden od teh je šerpa) in ta JtePina zdaj čaka v najvišje po-jtetejenem šotoru na ugodno vre-<3 če ne bo hujših vremenskih ] lr bi se zato prav lahko zgodi-.- da bo jugoslovanska zastava za-npolala na strehi sveta že danes iutri. turnir v Montrealu Talj in Karpov zmagovalca ^jubojcvic četrti t(Jr«d kratkim se je v Montrealu »supertumir* deseterice A JOoljših svetovnih šahistov z red-‘zjemami Korčnoja (ker pač , P® Karpov), Polugajevskega in katerega. boja ?semnajsUh kolih ogorčenega Žen) .mir je bil namreč dvokro-tovn- Sta prvo mesto osvojila sve-ši ,l prvak Anatolij Karpov ter biv-bolis- -vni Prvak Mihajl Talj, naj-Liuh1 .Jugoslovanski šahist Ljubomir trto °Jev'o Pa je osvojil odlično če-V zan*1^10' Oba zmagovalca, ki sta (Ratejem kolu kaj hitro remizirala k0m s prvakom ZDA Kavale-tnoj ’ Talj pa z nizozemskim vele-12 [te'''11 Timmanom) sta osvojila *nak n? 18 možnih, igrala pa sta in p”. s°hdno in zanesljivo. S točko &v0jj. JaostankH je tretje mesto o-trt0 Madžar Lajos Portisch, če-katni r’• mdeno, z devetimi toč-juCo , Jnhojevič. Zanimivo je, da je če) 7 ?Vanski velemojster turnir za-lo p,,.' 0 dobro tor bil dalj časa ce-tehi ' Vrhu' vendar pa se je po svo-rernijteem Porazu (s Karpovom v *adoln ic’i*1 ze*° demoraliziral ter toz p marsikateri nepotreben po-Ši šVn.et° in šesto mesto delita biv-guhii tovJ' Prvak Spasski (ki je iz-Titnm^ ^a'jem z 8'adkim 2:0) ter zaostanka imata še Hort in zahodnonemški velemojster Hub-ner, na zadnjem mestu pa je pristal Larsen. Že to dejstvo dokazuje, da je bil turnir izredno kakovosten -in da je torej četrto mesto Ljubojevi-ča velik uspeh. D. J. BOKS 23. EP V KoLNU Uspeh Jugoslovanov KoLN — Včerajšnji dan 23. e-vropskega prvenstva v boksu je bil za jugoslovanski tabor dokaj uspešen. Miodrag Perunovič je v srednje-lahki kategoriji premagal Bolgara Ilija Bijeva s 5:0. Perunovič se je tako uvrstil v polfinale. Polfinalist je postal tudj Sretan Mirkovič v vel ter kategoriji, ki je s čiabim-,5i0i premagal..Gfka Atana-siosa Hiadisa. V., .lahki k alegoriji, -Ra je Madžar Andrasz Rosza izločil Jugoslovana Sretana Dondiča, ki je odstopil v drugem krogu zaradi poškodbe arkade. V četrtfinalu je bil izločen še Dragan Vujkovič, ki ga je premagal vzhodni Nemec Wemer Kohnert. Bor proti CMM Na tekmovanju za deželni namiznoteniški moštveni pokal bo danes Bor igral proti CMM. Tekma bo ob daj je Lattek poslal na igrišče naslednjo postavo: Kneib, Hannes, Rin-gels, Vogts, Schaffer, Kulik, Weh-lers, Nielsen, Bruns, Simonsen, Lienen. - Sodnik drevišnje tekme bo Škot Foote. Uprava Crvene zvezde je izjavila, da za Jugoslavijo ne bo neposrednega televizijskega prenosa. Koprska televizija bo neposredno prenašala drevišnjo tekmo Crvena zvezda - Borussia, s pričetkom ob 20. uri. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija - Radnički Hajduk - Dinamo Danes bo v prvi jugoslovanski nogometni ligi na sporedu 27. kolo. Igrali bodo vse tekme razen srečanja med Crveno zvezdo (prav danes je zaposlena v prvem finalnem srečanju pokala UEFA) in Vele-žem, ki bo 16. maja. Ljubljanska Olimpija se bo tokrat spoprijela z Radničkim, ki je v minulem kolu v Nišu zanesljivo s 3:0 odpravil Napredak. No, tudi Ljubljančani so v minulem kolu presenetili, saj so kar sredi Zagreba prisilili Dinamo na neodločen i-zid 1:1. Olimpija, ki je trenutno na 16. mestu lestvice in je seveda še kako zapletena v boj za obstanek v ligi, bo morala tudi danes na domačem igrišču nujno jurišati na osvojitev obeh točk. V središču pozornosti današnjega kola bo seveda derbi prvenstva v Splitu, kjer se bosta spoprijela domači Hajduk in zagrebški Dinamo. V primeru zmage Spličanov bi verjetno Zagrebčani dokončno izpadli iz borbe za državni naslov, saj bi Hajduk povečal svoje vodstvo na lestvici na kar štiri točke. Današnji spored (v oklepaju izidi prvih tekem): Olimpija - Radnički (0:0); Željezničar - Beograd (2:1); Hajduk - Dinamo (2:2); Napredak - Borac (2:1); Budučnost -Osijek (1:1); Partizan - Vojvodina (1:1); Sloboda - Rijeka (0:0); Zagreb - Sarajevo (1:1); 16. maja: Crvena zvezda - Velež (1:2). KOŠARKA Južna Koreja presenetila SEUL — V nadaljevanju ženskega košarkarskega svetovnega prvenstva v Seulu (Južna Koreja) je domača reprezentanca premagala Avstralijo s 76:72. To je gotovo največje presenečenje včerajšnjega kola, saj tako vodi na skupni lestvici dvojica Južna Koreja - Avstralija (ki pa ima tekmo manj). V drugi skupini so ZDA premagale Japonsko s 84:65. Pavel Volk v skoku na nasprotnikov koš med tekmo propagandnega prvenstva Bor - Inter 1904 v dolinski občinski telovadnici ATLETIKA NA POKRAJINSKIH MLADINSKIH IGRAH Tudi naši atleti med najboljšimi Neprimeren ukrep atletske federacije v zvezi z nastopom zaprekašev S tekmovanjem za deklice A in B kategorije (letn. 1965/66 ter 1965/69) se je končal pokrajinski del mladinskih iger v atletiki za učence srednjih šol ter člane športnih društev, za kategorije dečkov in deklic, mladincev in mladink ter naraščajnikov in naraščajnic. Pokrajinska faza je bila kvalifikacija (prvi trije) za kasnejšo deželno fazo. Medtem, ko smo že objavili nekatere važnejše rezultate lahko sedaj podamo popoln pregled vseh rezultatov slovenskih atletov in atletinj, ki so nastopili za naša športna društva ter šole. Dečki A (65/66) 80 m ovire: 1. A. Gašperlin, Bor 14”3 17. A. Tavčar, Ciril-Metod 19”7 Krogla 4 kg: 1. G. Basili, N. Sauro 11,10 41. A. Čok, Adria/CM 6,74 49. M. Kalc, Cankar 5,77 50. M. Ropotec,Gregorčič 5,20 51. A. Furlan, Cankar 5,16 52. E. Hlalan, Gregorčič 4,77 Daljina: 1. P. Antonini, Brumer 5,17 NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Triestina proti državnim prvakom Srečanje bo drevi na stadionu «Grezar» v Trstu (20.30) - Rivera v središču pozornosti - Pričakovati je rekordno število gledalcev 14. etapa Alfonselu GIJON — Po dolgem begu je Španec Bernardo Lopez Alfonsel osvojil prvo mesto v 14. etapi dirke po Španiji, Torre - Laveva - Gijon (178 km). Tržaški ljubitelji nogometa bodo lahko drevi priča pravi nogometni poslastici. Gost tržaškega tretjeli-gaša bo namreč državni prvak Milan, ki je prav v nedeljo osvojil svoj deseti držaVni naslov in tako tudi prvo zvezdico. S to tekmo želi Milanovo vodstvo in sami igralci se počastiti spominu preminulega Nerea Rocca, ki sta mu bila, kot je dejal kapetan Rivera, Milan in Triestina najbolj pri srcu. Pričakovati je, da bodo tribune tržaškega stadiona «Pino Grezar* skoraj pretesne, saj je, žal za Trst še redkost, da lahko gosti državnega nogometnega prvaka. Zanimanje za to srečanje pa bo še večje, kajti tudi Triestina letos meri na velik kakovostni skok, na prestop v B ligo. Skratka, tržaškim navijačem se obeta lepa nogometna predstava, kj je ne gre'izgubiti')" - • ■ i • .. ■ . iiii,-.; : ■. I . • V središču pozornosti bo seveda Gianni Rivera, ki je prav v nedeljo proti Bologni odigral svojo 500. tekmo v Milanovem dresu. Res e-distven rekord tega sijajnega nogometaša, ki je pravi simbol klasičnega nogometa in seveda zastavonoša tega Milana, ki je letos, pod vodstvom izkušenega Liedholma, povsem zasluženo osvojil svoj deseti državni naslov. Toda tudi ostali Milanovi nogometaši bodo gotovo poskrbeli za nepozaben nogometni užitek. Alberto-si, Maldera, Buriani, Baresi itd., so jamstvo za lepo nogometno predstavo. V drevišnjem srečanju, ki se bo pričelo ob 20.30 (sodnik bo Enzo Barbaresco), bo seveda izid postranskega pomena. Milan je objektivno premočan za Triestino, ki pa bo s požrtvovalnostjo in borbenostjo skušala nadoknaditi Milanovo boljšo tehnično znanje. Italijanski pokal Danes bodo odigrali povratne tekme četrtfinala nogometnega pokala Italije. Današnji spored (v oklepaju izidi prvih tekem) Inter - Juventus Lazio - Palermo Perugia - Napoli Tekma Catanzaro 16. maja. (1:3) (0:0) (1:2) Cagliari bo 20. uri na stadionu «1. maj*. ...............................................................................m...........................................................■■■■>■> ODBOJKA V ZENSKI B LIGI PORAZ B0R0VK V ZADNJEM KOLU Med tremi ekipami, ki letos nazadujejo, je tudi Sokol Poi točke Bor — Treviso 1:3 (15:9, 6:15, 8:15, 5:15) BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Zupančič. V soboto je bilo na sporedu zadnje kolo letošnjega prvenstva B lige. Bor je moral na domačem igrišču priznati premoč gostujočega Trevisa po štirih setih igre. »Plave* so nas s svojo igro zadovoljile le v prvem setu in na začetku tretjega, v ostalih delih tekme pa res niso predvajale dovolj učikovite odbojke. S to tekmo pa so borovke še enkrat dokazale, da so v letošnjem prvenstvu vse premalokrat zaigrale tako, kot resnično znajo. Prvenstva druge lige je tako konec. Prestop v italijansko A-2 ligo si je povsem zasluženo priborila Fa-scina iz Fiume Veneta, ki je bila vsekakor najboljša ekipa te skupine. Prijetno sta presenetila Treviso in Cenate Sotto: obe ekipi sta v B ligo napredovali v lanskem prvenstvu in sta se letos uvrstili na o-dlično tretje, oziroma četrto mesto. Bor je, zaiadi slabšega količnika v setih, na šestem mestu, v nižjo ligo pa bodo nazadovali Libertas Pordenone, Mantova in Sokol. Za Sokol ta izpad res ne gre jemati tragično, saj so tako vodstvo društva, kot igralke same že pred začetkom prvenstva vedeli, da bo to izredno zahtevno. Sokol je namreč imel na razpolago predvsem premalo enakovrednih igralk, da bi lahko uspešno nastopil v B ligi, se posebno če pomislimo, da je bilo letos prvenstvo izjemno dolgo. Boru pa je obstoj med drugoligaši uspel. Dejstvo kot tako bi lahko bilo tudi razveseljivo, saj bomo na tak način tudi v prihodnji sezoni l-meli slovenskega predstavnika v drugi italijanski ligi. Vendar pa z uspehom Bora res ne moremo biti zadovoljni, saj smo od te ekipe u-pravičeno lahko pričakovali boljše mesto na lestvici.' IZIDI 18. KOLA Libertas Schio Barribi 3:1 Bor - Treviso U3 Castelgomberto - Libertas PN 3:1 Cenate Sotto - Fascina 3:2 Mantova - Sokol 3:0 LESTVICA Fascina 32, Castelgomberto in Treviso 28, Cenate Sotto 26, Barribi in Bor 16, Libertas Schio in Mantova 14, Sokol 6, Libertas Pordenon 0. V višjo ligo napreduje Fascina iz Fiume Veneta, nazadujejo pa Libertas iz Pordenona, Sokol in Mantova (zaradi slabšega količnika v setih). KOŠARKA INKA LESTVICA Don Bosco 28; Servolana 24; Inter 1904 22; Alabarda 20; Konto vel 14; Chiadino 12; Ferroviario 10; Libertas 6; Polet 0. Libertas, Ferroviario in Inter 1904 morajo odigrati še 2 zaostali tekmi, Servolana in Alabarda po eno. Marko PRI NARAŠČAJNIKIH Tudi Kontovel končal prvenstvo Libertas - Kontovel 75:87 (40:36) KONTOVEL: Vassallo 25, Pupis 10, Dean Čuk, Daneu, Davorin Daneu 2, Starc, Gulič 23, Kojanec, Štoka, Terčon 27. SODNIKA: Lenardon in Tamarro. PROSTI METI: 21:40. In tudi to zahtevno prvenstvo so Kontovelovi naraščajniki bolj ali manj uspešno speljali do konca. V zadnji tekmi so se namreč srečali s poprečnim Libertasom in tekmo tudi zasluženo osvojili. Kot je pa že običaj, so nas naši fantje tudi tokrat držali večji del tekme v negotovosti. Namreč še v 10. min. d.p. so vodili s petimi točkami (58:53). Nato je trojica Vassallo, Terčon in Gulič dosegla serijo odločilnih košev, kj so dokončno pokopali nasprotnika. S tem pa so se naši fantje tudi poslovili od letošnjega prvenstva, v katerem so osvojili 7 zmag, devetkrat pa so bili pora ženi. IZIDI 17. IN 18, KOLA Inter 1904 - Polet 106:54 Kontovel - Chiadino 74:84 Servolana - Libertas n.o. Alabarda - Don Bosco ' 67:69 Libertas Kontovel 75:87 Don Bosco - Inter 1904 89:74 Polet - Alabarda 77:115 Ferroviario - Servolana 72:77 Danes bo na sporedu 9. kolo prvenstva 1. divizije. V tem kolu se bosta na stadionu «1. maj» spoprijela Bor A in Bor B. Tekma bo ob 20. uri. Kontovel pa bo stopil na igrišče ob 19.30 v Ulici Ginnastica proti ekipi SGT. Marko TENIS Tudi Ashe v Firencah FIRENCE - Poleg Adriana Pa-natte bosta na bližnjem mednarodnem turnirju »Alitalia - Firenze* nastopila tudi Mehikanec Raul Ra-mirez in priletni, temnopolti Američan Arthur Ashe, letošnji finalist na tolarju »Masters* v New Yorku in zmagovalec leta 1975 v Wimbledonu. Na tem turnirju ne bosta nastopila Barazzutti in Ocleppo, temveč le Zugarelli in Bertolucci. DUSSELDORF - Italija je z gladko zmago s 3:0 nad Španijo uspešno startala v tekmovanju za pokal narodov. Panatta je s 7:6, 6:0 premagal Orantesa, Bertolucci pa s 6:3 in 6:4 Higuerasa. V dvojicah pa sta Italijana brez večjih težav odpravila Španca s 7:5, 6:2, V drugem srečanju za ta pokal je Argentina le z 2:1 premagala Veliko Britanijo. Angleži so osvojili edino točko pri dvojicah, saj sta Lloyd in Mark premagala par Clerc - Cano s 6:2, 6:2. SP v Rimu RIM — Tretjo svetovno prvenstvo v atletiki bo 4., 5. in 6 septembra v Rimu. To je odločila mpdnarodna atletska komisija prejšnji teden v Dakarju, ki je med Los Argep^om in Rimom izbrala italijansko pre stolnico. V PRVENSTVU NAJMLAJŠCLU“ Zmaga za Kras k.Mm Kras - San Andrea 2:1 (1:1) KRAS: Igor Škabar, Peric, Boris Škrk, Rudi Purič, Drago Purič, Tavčar, Klavdij Purič (Franko Škabar), Terčon, Sardoč, Legiša (Gabrovec), Hrvatič, 12 Valter Škrk. STRELEC: Za Kras Tavčar dvakrat) Krasovi mladi nogometaši so v prvi tekmi turnirja slavili dolgo pričakovano zmago. Po enakovredni i-gri v prvem polčasu so v nadaljevanju srečanja bili nekoliko boljši od gostov. Zmagoviti gol je dosegel Tavčar, tri minute pred koncem srečanja. R. B. Chiarbola — Vesna 1:3 (1:0) VESNA: Savarin, Švab, Musizza, Puntari, De Lorenzi, Sedmak, Za-rotti, Del Bello, Candotti R., Can-dotti F., Kostnapfel. STRELCI: v 13. min. p.p. Chiarbola, v 8. min. d.p. Kostnapfel, v 21. min. Candotti F., v 28. min. Za-rotti. Vesna je v finalnem turnirju ob koncu prvenstva najmlajših uspešno premostila prvo oviro. Šibka ekipa Chiarbole ji je bila kos le v prvem polčasu, ko Križani niso zaigrali najbolje. Po počitku pa je napad Vesne izkoristil dobre predložke veznih igralcev in izenačil najprej s Kostnapflom, nato pa z uspešnima streloma F. Candotti ja in Zarot-tija dokončon zapečatil usodo domačinov. »Plavi* bodo skušali sedaj nadaljevati po tej poti in osvojiti končni naslov nogometnega prvaka najmlajših. M. K. «POKAL ACQUAVITA» Primorje — Bluestar 1:1 PRIMORJE: Ostrouška, A. Sedmak, Martellani, Meden, Rupel, S. Sardoč, Sedmak, Gašperlin, R. Ro-chetti, Sullini, Metelko, M. Rochetti. V prvi tekmi «Pokala Acquavita» je prcccško Primorje na domačih tleh osvojilo zasluženo točko proti tržaški ekipi Bluestar. Remi je po prikazani igri obeh ekip popolnoma pravično plačilo za obe moštvi, ki sta si bjli povsem enakovredni v prvem kot v drugem delu , igre. ZAČETNIKI Primorje — Giarizzole 0:2 PRIMORJE: Spadoni, Simat, Gian colič, Depase, Micheli, Marcuzzi Celea, Debernardi, Comino, Briščik in Kemperle. Na proseškem igrišču so «rdeče-rumeni* s klasičnim rezultatom 2:0 izgubili s tržaško ekipo Giarizzole. Kljub porazu pa je Primorje prikazalo dobro igro in je bilo kos nasprotniku skozi vso tekmo. Tržačani pa so bili spretnejši v napadu in kar dvakrat jim je uspelo premagati proseškega vratarja. CICIBANI S. Andrea — Primorje 3:0 PRIMORJE: Comino, Debernardi, Reina, Micheli, Sardoč, Facin in Daneu. V gosteh je Primorje doživelo pro-‘i enajsterici S. Andrea visok poraz, 'am izid jasn-> priča o dejanskem stanju na igrišču. Domačini so zaigrali mnogo bolje kot Prosečani in tudi brez problemov osvojili zasluženo zmago. H. W. TENIS PRVENSTVO ITALIJE Tracy Austin izločila Mimo Jaušovec RIM — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Italije ostala praznih rek. Sicer pa je Mariborčanka imela pri žrebu dokajšnjo mero smole, saj je v prvem kolu naletela na zelo močno nasprotnico, na Američanko Tra-cy Austin. Ameriška igralka je odpravila Jaušovčevo po dveh setih igre (7:5, 6:2). Že v prvem kolu tega turnirja je prišlo do velikega presenečenja. Zahodna Nemka RTedel je namreč piV vsem nepričakovano, toda zasluženo premagala Virginio Wade (VB) s čistim 6:1, 6:3. Važnejši izidi 1. kola: Evert (ZDA)-Russell (ZDA) 6:1, 6:2 Fromholtz (Avstralija) - Porzio (Italija) 6:0, 7:6 Maršikova (ČSSR) - Stevens (Južna Afrika) 6:3, 7:5 Tomanova (ČSSR) - Tumbu'1 (Avstralija) 6:4, 2:6, 6:4 Goo'agong (Avstralija) - Duvall (ZDA) 6:3, 6:3 4. E. štrekelj, Bor-Kosovel 4,79 Deklice A (65/66) 34. R. Callin, Ciril-Metod 3,84 80 m ovire: 43. R. Miklovič, Kosovel 3,50 1. A. Menegatti, Levstik 14”8 46. Š. Breceli, Ciril-Metod 3,45 2. T. Natural, Bor/Kosovel . 15**4 55. L. Di Donato, Gregorčič 80 m ovire: 2,85 80 m: 1. R. Samec, SGT 11”1 1. G. Zocco, Codermatz 10”3 N. Prašelj, Gregorčič 12”7 4. I. Meden, Bor 11”4 N. Smotlak, Gregorčič 12**9 R. Tedesco, Gregorčič S. Zlobec, Gregorčič 14”1 M. Samsa, Ciril-Metod 11”8 D. Danijeli, Levstik 14”1 M. Vecchiet, Ciril-Metod 11*9 N. Milič, Levstik 14 ”2 I. Simončič, Kosovel 13”6 E. Alberti, Levstik 15"0 2.000 m: 1. D. Giovannini, F. Severo 6’34”8 M. Bon, Levstik 7’23”4 D. Gregori, Adria/CM 7’25"0 D. Vodopivec, Gregorčič 8’07"4 F. Kalc, Kosovel 8’26”2 A. Smotlak, Gregorčič 8’27”0 Višina: 1. G. Pobega, N. Sanzo 12. T. Gordan, Adria/CM 13. F. Bonanno, Adria/CM 18. D. Carli, Kosovel 30. A. Furlan, Kosovel 41. R. Zeriali, Gregorčič 46. D. Bandi, Gregorčič Štafeta 4x100 m: 1. N. Sauro 11. S. Gregorčič (Zeriali, Tul, Smotlak, Žerjal) Dečki B (67/68) 60 m ovire: 1. M. Saksida, Adria/CM 6. M. Salvi, Gregorčič 13. P. Italiano, Ciril-Metod 60 m: 1. M. Macaluso, Manzoni M. Locatelli, Gregorčič D. Pregare, Gregorčič R. Smotlak, Ciril-Metod A. Koračič, Ciril-Metod R. Racman, Ciril-Metod D, Cratesi, Ciril-Metod Daljina: 1. F. Perok, Bergamas 9. V. Kemperle, Levstik 36. L. Vuga, Ciril-Metod Višina: 1. A. Zuppin, M. Sauro 2. F. Brigadini, Adria/Dante 13. W. Verduno, Adria/CM D. Cej, Ciril-Metod 24. B. Tavčar, Ciril-Metod Krogla 4 kg: 1. M. Trebian, N. Sauro 19. G. Gruden, Ciril-Metod 29. A. Brischia, Levstik 1.200 m: 1. S. Cilicar, Caprin 32. F. Zettin, Ciril-Metod 37. A. Tavčar, Gregorčič Med dečki je razvidna premoč Gašperlina ter Sakside na zaprekah ter dobre uvrstitve Škerlav8ja, Medana in Brigodinija, vsi z novimi osebnimi rekordi v raznih disciplinah. 1,58 1,40 1,40 1,35 1,30 1,20 1,10 51”3 1’05”4 11”7 12”7 13”5 8”6 9”5 9”6 100’5 10”5 10**5 10*6 4,25 3,49 2,63 1,35 1.30 1,10 1,10 1,10 7.31 5,57 5,37 4’08”1 4’57”4 5T8”1 iNlr.l FU*tR» tHW1l - I. REV IVAL 79 Danes bodo v' okviru rev!vala 79 na sporedu naslednje tekme: MOŠKI - SKUPINA A ob 21.00 v Nabrežini: Sokol - Breg A MOŠKI - SKUPINA B ob 20.00 na Opčinah: Piprje - Hranilnica ŽENSKE - SKUPINA B ob 20.45 pri Banih: Sloga - Bor-Ekipa 10 1.000 m: 1. E. Sartorio, Čampi Elisi 3’24”3 10. T. Gregori, Kosovel 3*59 ”5 31. S. Salvi, Gregorčič 4’30”4 32. A. Prašelj, Gregorčič 4’32”7 33. A. Albertin, Gregorčič 4’32”9 37. R. Daneu, Levstik 4’47”9 Daljina: 1. E. Adami, Codermatz 4,34 24. T. Pahor, Levstik 3,59 3L Gabrijela, Cankar 3,43 49. V. Canciani, Gregorčič 3,12 53. A. Kalc, Kosovel 3,00 54. A. Sturman, Gregorčič 2,87 55. G. Prodan, Gregorčič 2,85 Krogla 3 kg: 1. G. Trampuš, Tartini 0,09 7. T. Milkovič, Kosovel 7,89 11. K. Guštin, Levstik 7,53 16. K. Mauri, Gregorčič 7,16 33. V. Škrlj, Levstik 6,52 43. T. Danieli, Levstik 6,27 52. E. Zobec, Gregorčič 5,70 56. T. Pertot, Levstik 5,29 58. R. Abrami, Gregorčič 4,73 Višina: 1. M. Mazzarolli, C. El./Edera 1,38 19. I. Gerdol, Cankar 1,25 44. K. Franceschin, Levstik 1,10 45. E. Grdina, Gregorčič 1,10 50. A. Sossi, Kosovel 1,00 Deklice B (67/68) 60 m: 1. E. Rosina, Chiarbola 9”0 F. Pieri, Gregorčič 10”6 M. Fontanot, Gregorčič 12”0 Krogla 3 kg: 1. H. Sedmak, Levstik 7,41 1.000 m: 1. F. Cocelo, Bergamas 3'46”7 5. L. Stranj, Gregorčič 4’07”6 24. T. Kocijančič, Gregorčič 4’36”8 Višina: 1. J. Marinček, De Marchesetti 1,33 13. Sara, Cankar 1,20 28. L. Štrajn, Gregorčič 1,10 Daljina: 1. D. Auber, Caprin 4,05 14. S. Stoper, Cankar 3,34 21. I. Markežič, Cankar 3,01 28. E. Milini, Gregorčič 2,84 35. T. Kocijančič, Gregorčič 2,50 iininiiniiiniiiiiiiimiiHiimiiumiiimniniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMHiifnin NOGOMET V 3. AL NA GORIŠKEM Sovodnje tokrat uspešne Mladost je tudi v povratni tekmi podlegla Sagradu Villanova — Sovodnje 1:2 (1:0) VILLANOVA: Mian, Di Lena, Ce-cotti, Piccoli, Petruzzi, Princi, Ce-cotti L., Cecotti F.. Perisutti, Zanut-ti, Canciani. SOVODNJE: Petejan R., Selva, Ferfoglia, Vižintin, Kovic, Petejan E., Frandolič, Butkovič, Marson, Florenin, Sambo. STRELCI: v 13. min. Canciani, v d.p. v 16. min. Sambo, v 38. min. Butkovič. Šele osem minut pred koncem je Sovodenjcem tudi tokrat uspelo obrniti v lastno korist rezultat tekme, ki se zanje ni začela ravno najbolje. Domačini so namreč že od vsega začetka presenetili goste z izredno hitrim tempom, ki nasprotniku ni dopuščal, da bi se organiziral. Brez velikih težav je tako Villanova že v 13. minuti prišla v vodstvo s Can-cianijem. Toda prav hitri začetek je Furlanom kaj kmalu postal usoden, tako da so Sovodenjci lahko zbrali svoje vrste in počasi popolnoma osvojili igrišče. V začetku drugega polčasa je sodnik izločil domačega desnega branilca in to je gostom seveda o-lajšalo delo: že v 16. minuti drugega polčasa je tako Sambo remiziral, malo pred koncem pa ie Butkovič tudi drugič premagal odličnega vratarja Miana, ki je ubranil vse kar se je ubraniti dalo. cf Mladost — Sagrado 0:3 (0:1) MLADOST: S. Gergolet M. Ger-golet, Pahor, Barbana, Ulian, Ma rizza, K. Ferfolja, Šuligoj (v 70. min. Dužman), G. Ferfolja, E. Ger golet, Rosin. V nedeljo so Doberdobci gostili na lastnem igrišču prvouvrščeni Sagrado, s katerim so v prvem delu prvenstva izgubili z 8:1. Naši fantje so tokrat skušali vrniti nasprotnikom milo za drago, toda premoč gostov je bila očitna že od prve minute dalje. V uvodnih potezah je našim fan tom uspelo zgraditi nekaj priložno- sti in to predvsem po zaslugi napadalne dvojice Gabrijel in Karel Ferfolja, ko pa so gostje povedli v 20. minuti je bilo vsem prisotnim jasno, da je tekme praktično konec. Nasprotniki so morali v tej tekmi nujno zmagati, saj bi le ta ko obdržali prvo mesto na lestvici Nedeljsko kolo je bilo tudi zadnje domače srečanje za doberdob-sko enajsterico, zato so do tekmi priredili za vse navijače kar na torišču tradicionalno «paštaš"fo». BALINANJE 25-LETNICA TVD PARTIZAN 1. 12. 15. 1. 12. 1. 5. Kras gostoval v Ljubljani V soboto je bil v Ljubljani balinarski turnir v okviru proslav ob 25. obletnici TVD Partizan iz Most in občinske skupnosti. To je bil prvi od številnih turnirjev in manifestacij, ki se bodo zvrstile do 23. maja, ko bodo na zaključni akademiji podpisali pobratenje med TVD Partizan in ŠK Kras iz Zgonika in z Repentabra. Na tem turnirju je sodelovalo 8 ekip iz Ljubljane in ekipa ŠK Kras. Našim fantom žreb res ni bil naklonjen, saj so morali igrati proti najmočnejšim ekipam turnirja. Ta srečanja pa niso zgolj tekmovalnega značaja, kot je dejal predsednik Andrej Gostinčar, ampak so srečanja, na katerih naj bi se ljudje spoznavali in krepili vezi med na rodi. Zmagovalec turnirja, ki se je zaključil v nedeljo je bil Sloga, kateremu sledijo Moste 1, Polje, Kemična, Slovan, Invalid, Lokomotiva, Moste 2 in Kras. Kras je nastopal z naslednjo postavo: A. Milič, V. Rebula, Furlan in Doljak. M. I. Umrl je Štefan Krt Jeri... ŠD Primorec izrrka svojcem pokojnega globoko sožalje. Tudi med deklicami zmaga slovenske predstavnice na zaprekah An-dreine Menegatti, z drugim mestom Tiziane Natural, nepričakovano pa je v metu krogle zmagala Helena Sedmak in to ž zelo dobrim rezultatom Naraščajniki (63/64) 110 m ovire: 1. G. Bruno, Carli 3. P. Zupančič, Bor Višina: 1. P. Dal Foro, CSI 3. A. Langan, Bor/Corsi Daljina: 1. D. Polšak, Bor Naraščajnice (63/64) 100 m: A. Peschiar, SGT N. Menegatti, Slomšek M. Stepančič, Slomšek Višina: 1. S. Puppo, Carli 14. N. Tretjak, Žiga Zois 18. M. Ušej, Žiga Zois Disk 1 kg: 1. G. Serdi, Dante 2. Giovanna, Bor V tej kategoriji velja omeniti prestižno zmago Poljšaka v daljini, ki je kljub deževnemu vremenu dosegel lepo razdaljo in pa drugo mesto ter tretje Langana in Zupančiča'. Mladinci (62/61760) Višina: 1. E. Coforio, Volta 2. M. Gregčri, Slomšek Krogla 6 kg: W. Castelich, CSI M. Piccini, Slomšek ' Disk 2 kg: M. Martini, Geometri G. Sedmak, Carli/Bor Mladinke (62/61/60) 100 m: 1. E. Benetton, Carducci 9. S. Košuta, Žiga Zois 100 m ovire: 1. E. Buffulini, CSI 2. M. Semolič, Slomšek Tudi v tej kategoriji nepričakovano drugo mesto Gregorija v višini, ki je tako napredoval v deželni finale, medtem ko je Semoličeva z osebnim rekordom na zaprekah zasedla enako mesto. Če pregledamo sedaj vse rezultate vidimo, da se je uvrstilo 12 slovenskih atletov v deželno fazo, toda atletska zveza nam je po koncu tekmovanja sporočila, da se zaprekaši lahko udeležijo samo pokrajinskega dela, ker da v deželni fazi ni zaprek. Ker pa so prav v tej disciplini naši predstavniki dosegli največ zmag in uvrstitev med prvo trojico je to za nas hud udarec, saj izpade iz nadaljnjega tekmovanja kar polovica f6) atletov in atletinj. Deželne faze se bo tako lahko udeležilo le 6 predstavnikov slovenskih šol ter društev in sicer: za Adrio Brigadini v višini, za Levstik Sedmak, za Bor Poljšak, Nugnes ter Langan ter Gregori za Slomšek. Vsi zaprekaši in sicer Saksida, Gašperlin, Ntural, A. Menegatti, Zupančič ter Semoličeva pa so izključeni iz nadaljnjega tekmovanja. Res neprimerno ravnanje federacije, ki ni prej obvestila o spremembi pravilnika, saj bi drugače naši atleti lahko tekmovali v drugih panogah, kjer bi prav tako Imeli možnost osvojiti eno prvih mest in tako zasluženo nastopati tudi na deželnem finalu, ki ba za dečke in deklice 16. maja v Pordenonu, za naraščajnike 17. maja v Gorici ter za mladince in mladinke II. maja v Trstu. R.F. 16”4 18”5 1,80 1,70 5,65 12"8 14*3 15”0 1,57 1,20 1,10 23,02 20,76 S v * s>* W 13.05 9,95 35,75 28,00 12**9 14”0 15**6 16**3 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 9, maja 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADITs • DZS • 61000 Ljubljano. Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . I l__ Član italiiansket| _ . , . I z d a; a L J ZTT zveze časopisnih | Odgovorni urednik Gorazd vesel m tiskaj ^Trst založnikov fieg® AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI Včeraj skoraj 6 milijonov Objavljamo šestnajsti seznam darovalcev: Zbrano v uredništvu Primorskega dnevnika: osnovna šola pri Sv. Jakobu: učenci 97.950 lir, učiteljstvo in ravnatelj 45.000, učenci in učiteljici otroškega vrtca: 51.000 lir. Skupno 193.950 lir. Karlo in Štefanija Kufersin 10.000, Anton Žerjal 20.000, Marta Zupan 15.000, Anton Tomažič 5.000, Mici in Emilija 10.000, Lojzka Go-riup 500.000, Jelica in Ugo Portograndi 30.000, Štefanija Škrk 10.000, Leopold Ples (Devin) 10.000, Jože Pecikar (Devin) 5.000 lir. V spomin na Matildo in Franca Godino daruje družina Ivan-cich 20.000 lir. Skupno: 635.000 lir. TPK Sirena: Marjan in Barbara Gregorič 20.000, Vojko in Adri-jana Brecelj 10.000, Inko in Gerdi Starec 20.000, Danilo in Majda Gerdol 10.000, Mitja in Ivanka Pertot 10.000, Bogdan Stanič 10.000, Zoro Starec in družina 10.000, Neva in David 5.000, Erika Škerlj 10.000, inž. Boris Bezenšek 10.000, TPK Sirena 50.000 lir. Skupno: 165.000 lir. Zbran« v Tržaški knjigarni: družina Silvano Čok (Kontovel) 70.000, Rihard Čok (Kontovel) 10.000, Vilma in Sergio Zoch 10.000, Giorgio Tavčar 5.000, Mirko Čufar 10.000, Mario Žerjal 10.000, Liljana Ivančič - Salvi 5.000 lir. Skupno 120.000 lir. Zbrano na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju: Zadružna kraška mlekarna 100.000, Emma Filippi 10.000, M. K. 20.000 lir. Skupno 130.000 lir. Zbrano v Tržaški kreditni banki: Imexco S.p.A. - Milan 2.000.000, Renato Babich 20.000, Magda Nadlišek 15.000, Autorally 50.000, Henrik Obersnel 5.000, II. B razred šole Ruggero Manna v Trstu 76.500, Giuseppe Cossacco Gori (Videm) 20.000 lir. Skupno 2.186.500 lir. NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE PD Igo Gruden (II. del): Ivan Brecelj (Devin 78/S) 5.000, Franc Stefančič (Križ 293) 10.000, N.N. 15.000, Adolf Pertot (Nabrežina 177) 10.000, Marija Kralj (Slivno 26) 2.000, Josip Mervič (Devin 38) 1.000, Ladi Petelin (Nabrežina - Postaja 9) 30.000, Valerija Gruden (Nabrežina 63) 5.000, Mario Stubelj (Nabrežina - Postaja 78) 5.000, Elvira Pertot (Nabrežina 148) 3.000, Marta Godnič (Nabrežina) 2.000, Sergij Kosmina (Sesljan 57/L) 30.000, Viktor Godnič (Nabrežina) 5.000, Marica, Boris in Vera (Kri; 257) 10.000, družina Ivan Pertot Nabrežina - center) 50.000, Karlo Masten (Slivno 32) 20.000, Maks Kralj (Slivno 15) 20.000, Amalia Pieri (Sesljan) 20.000, Lino Caharija (Nabrežina - center) 50.000, Karlo Masten (Slivno 32) 20,000, Maks A razred Nabrežina (namesto cvetja na grob Nadjinega očeta) 23.000, Lino Caharija (Nabrežina 155) 10.000, Luciano Mervi 10.000, družina Laghi (Nabrežina) 10.000, Ludvik Pertot (Nabrežina 141) 15.000, Štefan Leban (Slivno 10) 10.000, Stanislav Gruden (Nabrežina 87) 10.000, Franc Šibelja (Nabrežina 6) 20.000, Leopold Franco (Nabrežina 185) 30.000, Sonja in Paolo Hmeljak (Nabrežina 128) 30.000, Antek Gruden (Nabrežina 70) 10.000, Albert Gruden (Nabrežina 1/N) 40.000, Hranilnica in posojilnica Nabrežina 300.000, Vaško Trčič (Nabrežina 1) 10.000, družina Širca (Nabrežina 170) 10.000, Pepi Mihelič (Nabrežina 147) 10.000, Paolo Mokole (Slivno 34) 20.000, družina Stanko Pertot (Nabrežina 27 A - Kamnolomi) 100.000, Pepi in Elena Vlacieh (Nabrežina 150) 10.000, Olga Caharija fNabrežina 13) 10.000, Alojz Kralj (Slivno 12) 10.000, Filip in Magda Pertot (Nabrežina 75) 20.000, Katarina Trampuž (Nabrežina 52) 2.000, Bruno Mihelič (šti-van 12/A) 10.000, Leonard Milič (Nabrežina - Postaja 56) 5.000, Cirila Kralj (Slivno 9) 5.000, Rosanda Kralj (Slivno 9) 5.000, Marija Terčon (Sesljan 31) 20.000, Ivo Kralj (Slivno 9) 15.000, Guido Zidarič (Nabrežina 120) 50.000, Ivan Pertot (Nabrežina 10) 10.000, Marija Knez (Šempolaj 13) 10.000, Danilo Mihelič (Nabrežina 125) 30.000, Polda (namesto cvetja na grob predrage Milke Caharija) 5.000, N.N. (Vižovlje) 10.000, Matilda Bogateč (Nabrežina 14, namesto cvetja na grob Milke Caharija) 15.000, Ada Pegan (Trst - namesto cvetja na grob Milke Caharija) 15.000, družini Doria in Ušaj (Nabrežina 129) 50.000, družina Rojc (Nabrežina 78/A) 10.000, Olga Mislej (Nabrežina - Postaja 57) 10.000, Rudolf Gon (Nabrežina - Postaja 57) 10.000, Mila in Neva Godnič (Sesljan 25/C) 20.000, družina Petelin (Nabrežina - Postaja 9) 20.000, Stanislava Adam - Fonda (Nabrežina - Postaja) 10.000, Paulo Mozetič (Nabrežina kamnolomi 66) 10.000, Danilo Radovič (Nabrežina 79) 10.000, Angel Švara (Nabrežina kamnolomi 25) 10.000, Livio Pernarčič (Nabrežina 188) 20.000, Igor in Nevenka Pernarčič (Nabrežina 188) 10.000, Olga Gruden (Nabrežina 188) 5.000, Giovann1 < hselli (Nabrežina 146) 10.000, Stanislav Pupis (Sesljan 59/B) 100.000 lir. Skupno 1.543.000 lir. PD Primorec - Trebče: Viktorija Carli (1) 2.000, Karmela Carli (2) 2.000, Sabina Kralj 10.000, Aurelia Purinani 2.000, Ludvik Kralj 2.000, Sergij Milkovič 5.000, Leonora Kralj 10.000, Rudi Kralj 10.000, Ema Kralj 5.000, Srečko Križmančič 10.000, Bogdan čuk 5.000, Egi dio Canziani 5.000, Viktor Čuk 5.000, Elio Čuk 7.000, Marčelo Kreva to 20.000, Emil Čuk 5.000, Aldo Kralj 10.000, Guštin Kralj 10.000 Dario Čuk 10.000, Cezar Možina 20.000, Maria Kralj (1) 3.000, An gelo Kralj 10.000, Bruno Kralj 10.000, Miro Kralj 15.000, Milan Čuk 5.000, Silvana Kralj 5.000, Marčelo Stiickler 5.000, Angelo Kralj (11) 5.000, družina Sivitz 50.000, Elizabetta Kolautti 10.000, gostilna Zdenka in Koser.ka 20.000, družina Padovan 20.000, Slava Carli 10.000, družina Carli in Cricchio (23) 10.000,. družina Froglia 10.000, družina Ferdi Kralj 10.000, družina Gregori - Purini 5.000, Dora Pahor 5.000, družina Collerig 5.000, družina Carli (137) 10.000, družina Emil Stiick-ler (12) 20.000, Milena Čuk 10.000, družina Carli - Crispini (18) 30.000, Gina Kralj 10.000, družina Carli (38) 10.000, družina Carli (15) 20.000, Marčela Padovan 5.000, družina Kralj (6) 10.000, Ermana Možina 5.000, Viviana in Daria Bukavec 10.000, Rodolfo Kralj 20.000, družina Vittorio Carli (22) 10.000, družina Čuk (20) 10.000, Bogdan Carli 5.000, družina Žerjal (57) 10.000, družina Pahor (111) 10.000, družina škerlavaj (232) 10.000, družina Alfred Carli 10.000, Miče Malalan 10.000, Anica in Lucijan Malalan 20.000, družina Carli - Kovačič 10.000, družina Livio Malalan 10.000, Francko Kralj 10.000, družina Gilberto Carli 10.000, družina Gino Carli 5.000, Zmaga Čuk - Vidali 10.000, Zora in Evgen Čuk 10.000, Renato Kralj 10.000, Marčelo Kralj 10.000, S'ava Carli (15) 5.000, družina Leonard Kralj 20.000, Stanislava Kralj 5.000, raznašalec Primorskega dnevnika šušmelj 10.000, Alojzija Kralj 10.000, družina Leuz 10.000, družina Stanko Hrovatin 10.000, Emil Kralj 5.000, Francka Kralj 10.000 lir. Skupno 793.000 lir. Prispevke objavljene 1. maja 1979 v Zgoniku, Briščikih, Saležu, Gabrovcu, Repniču in Koludrovci so zbrali v okviru nabiralne akcije Koordinacijskega odbora za pomoč potresencem v občini Zgonik. Popravek: Ema Kerševan je darovala 50.000 Ur in ne 5.000 lir kot dvakrat pomotoma objavljeno Emi Kerševanovi se opravičujemo. Včeraj smo zbrali: 5.766.450 lir Prejšnji znesek: 109.765.5*' lir in 5.040 ND SKUPNO: 115.532.380 lir in 5.040 ND ŽE TRETJI DAN ZAPORED PONOVEN IZRAELSKI ZRAČNI NAPAD 16 funtov in deklet pod obtežbe NA BEGUNSKA NASELJA V LIBANONU pripndništvn oboroženi skupim Napad je terjal štiri žrtve - Zaskrbljenost ameriških krogov - Izrael si hoče priključiti Cisjordanijo in Gazo - Islamska konferenca v Maroku BEJRUT — Izraelsko vojno letalstvo je včeraj že tretji dan zapored bombardiralo palestinska begunska naselja v Libanonu z izgovorom, da so riaselja v resnici zbirališča «palestinskih teroristov*. Včerajšnji zračni napad je prizadel področje južno od reke Zahrani na jugu Libanona. Neki izraelski vojaški glasnik je izjavil, da se je napad začel ob 11. uri po krajevnem času, nadrobnejših informacij pa ni hotel posredovati. Po prvih vesteh pa naj bi napad terjal enega mrtvega in tri ranjene. Včerajšnji napad je torej že tretji v tem tednu in sovpada (kakšna ironija!) s ponudbo izraelskega predsednika vlade Begina libanonskemu predsedniku Sarkisu, da bi se srečala na vrhu v Jeruzalemu ali Bejrutu in razpravljala o sklenitvi mirovne pogodbe med obema državama. Ponudbo je libanonska vlada seveda zavrnila, še več, predsednik Sarkis je ponovno obljubil vso podporo PLO. Zaradi nenehnih izraelskih napadov na libanonsko ozemlje je včeraj izrazil zaskrbljenost* tudi neki uradni glasnik ZDA. Na bližnjevzhodni fronti je torej položaj zelo vroč in napet, isto pa bi se znalo zgoditi tudi v odnosih med Egiptom in Izraelom. Izraelski vladni viri so namreč včeraj potrdili vest, po kateri naj bi si Izrael po petih letih upravne avtonomije Cisjordanije in Gaze (za katero so se dogovorili z ZDA in Egiptom na vrhu v Čamp Davidu) kar na lepem priključil obe področji. V tem smislu so tudi predlogi Begina, o katerih bo sedaj razpravljala posebna komisija, ki je zadolžena, da izdela načrt za pogajanja, ki se bodo začela konec tega meseca z Egiptom Kot znano, bi moral veljati za Cisjordanijo in Gazo v prihodnjih petih letih režim samouprave, v lllllllllMIIII|l||lllllllllllll|ll|||||ll|||||||||||lllfivllJlllllllMII|llltllll||||MIIIIIIIHIII||H|||!l||||millllll|l||||n|,ll NEIZPROSNOST ISLAMSKE PRAVICE V IRANU USMRTILI 21 ŠAHOVIH SODELAVCEV «Borili so se proti bogu in imamu in bili so izprijenci na zemlji» TEHERAN — Islamski eksekucijski vodi so včeraj zjutraj usmrtili e-naindvajset predstavnikov bivšega šahovega režima, kar pomeni, da so islamska revolucionarna sodišča po Homeinijevem prevzemu oblasti obsodila na smrt skoraj 200 oseb. Med ustreljenimi so bili Žaved Sa-ied, bivši >redsednik iranskega parlamenta, bivši minister za informacije in pravosodje Gholam Reza Kianpur. el&?e šahove stranke Reza Ameb - Teherani. Za vse se je obtožnica glasila: «Borili so se proti Bogu in Naeb-imamu (a-jatulahu Homeiniju)* in »Bili so izprijenci na Zemlji*. S tako obtožnico bj lahko revolucionarna sodišča spravila k zidu veliko večino bivših šahovih sodelavcev in funkcionarjev, kar je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost med humanitarnimi organizacijami. Ostali ustreljeni so bili pripadniki oboroženih sil in tajne policije, med njimi general, dva polkovnika, štirje majorji, podporočnik in narednik. Kot kaže pa je številnim bivšim funkcionarjem uspelo zbežati in se skrivajo na obmejnih območjih, v pričakovanju, da nadzorstvo nekoliko popusti. Medtem je ajatulah Homeini pozval Egipčane naj »odrežejo roko* predsedniku Anwaru Sadatu, ki je po njegovem mnenju le izdajalec in sramota za islam. O-benem Homeini poziva vse islamske države, naj prekinejo diplomatske odnose z Egiptom. Duhovni vodja i-ranske revolucije se na široko vmešava v zunanjo politiko, da bi odvrnil očj svetovne javnosti od hudih notranjih problemov. Usmrtitve bivših šahovih sodelavcev niso preplašile sil, ki se ne morejo sprijazniti z revolucijo. Med samimi revolucionarji so še vedno huda trenja med zagovorniki islamskega in-tegralizma in bolj naprednimi laičnimi silami. Dovolj zgovoren dokaz trhlosti i-ranskega režima je nepričakovani »gusarski* podvig nekega britanskega podjetja, ki je »ukradel* enajst helikopterjev, ki so jih pred leti posodili šahu. Piloti so z izgovorom poleteli v Dubai, kjer so helikopterje v rekordnem času razstavili in jih z letalom odpeljali v Luksemburg. (voc) VIDEM — Dva bandita sta včeraj zjutraj vdrla v Kmečko hra- nilnico v Reani del Roiale v videmski pokrajini. Roparja sta s samokresi v rokah onemogočila vsak odpor uradnikov in šestih klientov, pobrala ves denar, to je približno 15 milijonov lir, in se nato oddaljila z avtom, ki ju je čakal pred banko. RIM — Belgijski kralj Baudouin in kraljica Fabiola sta dospela vte-raj na„4yg{jpevJ)i,iibisk, v Rito. Na letališču je goste iz Belgije sprejel italijanski zunanji minister Ar-naldo Forlani. BERLIN — Mlada nemška državljanka Carola Obladen je včeraj, po vsej verjetnosti čisto po naključju, prestopila s svojim jadralnim letalom zračno mejo NDR. Po vsej verjetnosti, ker dekleta zaenkrat še ni nazaj, je bila prisiljena pristati v Vzhodni Nemčiji. tem času pa bi morali določiti tudi dokončni status obeh pokrajin. Medtem ko Egipt trdi, da je avtonomija temelj bodoči palestinski državi, pa izraelski dokument odločno zanika to možnost, saj bi bilo to »smrtno nevarno za eksistenco židovske države same*. Še več, v dokumentu je rečeno, da bo Izrael po petih letih upravne avtonomije zahteval priznanje suverenosti nad Cisjordanijo in Gazo, to se pravi, da bo zahteval njuno aneksijo. Skratka, zgornejše poluradne vesti, oziroma izraelske zahteve, znajo v temeljih prizadeti pogajanja z Egiptom, saj je v dokumentu še več takih točk, ki so v popolnem nasprotju z dogovori iz Čamp Davida. Na bližnjevzhodnem prizorišču gre drugače zabeležiti, da se je včeraj v Fezu v Maroku začela i-slamska konferenca, ki se je udeležujejo zunanji ministri 40. islamskih držav. Na konferenci bodo razpravljali predvsem o palestinskem vprašanju in statusu Jeruzalema po podpisu mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom. Tudi ta konferenca, kot vse dosedanje v a-rabskem svetu, se je začela dokaj razburljivo, saj so bile Indonezija, Senegal, Bangladeš in Malezija proti izključitvi. Egipta, vendar so izključitev samo po pritisku večine in predvsem Saudske Arabije na koncu sprejele, (mč) Premiki tajskih čet na meji s Kampučijo BANGKOK — V zadnjih 24. urah se je veliko tajskih vojakov, tankov in oklopnih vozil začelo premikati proti mestu Aranyaprathet, ki je tik ob meji s Kampučijo. Mesto je namreč v nevarnosti, da bi ga prizadeli boji, ki divjajo na oni strani meje med rdečimi hmeri in vietnamskimi četami. Begunci iz Kampučije namreč pripovedujejo, da so rdeči hmeri že večkrat vdrli v vasi, ki so nudile zavetišče Vietnamcem in pobivali »kolaboracioniste*. Po drugi strani pa 'jer&dto »Svobodna Kampučija*, ki oddaja nekje s Kitajske, objavil vest, po kateri naj bi Pol Potu zveste čete pobile v drugi polovici aprila vsaj 770 vietnamskih vojakov. DANES V RIMU ZAČETEK PROCESA PROTI DOMNEVNIM PRIPADNIKOM NAP Na zatožni klopi, tudi pod obtožbo umora, najvidnejša imena «na* pistov» - Neapeljski odvetnik obtoženec in zagovornik obtožencev ga umora karabinjerjev Fortunata Massittija in Piera Pucciarmatija. Obeh teh obtožb je bila v preiskovalnem delu oproščena, vendar se je tožilstvo temu uprlo in dekle se je znašlo na zatožni klopi z začetnimi obtožbami. Piccinija obtožujejo poskusnega umora mestnega redarja Carla Renzaglio. Namesto, da bi mu pokazal dokumente, je Piccinino potegnil iz žepa samokres in hudo ranil redarja. Kasneje sta ga aretirala dva motorizirana redarja, proti katerima je med begom skušal vreči ročno bombo. Zaradi poskusa umora najprej kasacijskega sodnika Pietra Margaritija in kasneje tudi agenta protiteroristične skupine Romana Antonia Tuzzolinija, sta na zatožni klopi tudi Schiavone in Del-le Veneri. Obtožencev je vsega skupaj 16. Vsi so obtoženi, seveda skupno z Vianalejevo, Salernovo, Piccinina, niiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Thorpe na zatožni klopi RIM — Telovadnica Fora Italica je od včeraj obkoljena z neprodir-nim kordonom do zob oboroženih karabinjerjev in policijskih agentov. Ta telovadnica bo namreč od danes dalje prizorišče procesa proti skupini članov Nuclei armati proletari. Ker bodo na zatožni klopi voditelji te prevratniške skupine kot so Gio-vanni Gentile Schiavone, Domenico Delle Veneri, Vittoria Papale, Raf-faele Piccinino in Nicola Abatan-gelo, da ne govorimo o drznih «gverilk» kot sta Maria Pia Viana-le in Franca Salerno, so policijske oblasti sprejele najbolj stroge varnostne ukrepe. Po obtožnici sodeč je najbolj kompromitirana Vianalejeva, ki jo obtožujejo soudeležbe pri umoru agenta javne varnosti Claudia Graziosi-ja, katerega je «napist» Antonio Lo Muscio ubil v avtobusu, s katerim se je peljala tudi Maria Pia. Poleg tega so jo obtožili poskusne- PEKING — Kitajska in ZDA sta včeraj podpisali sporazum o znanstvenem sodelovanju na področju raziskav oceana in meteorološkega raziskovanja. niiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiNiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ ZJUTRAJ V S. GIUSEPPE VESUVIANO PRI NEAPLJU Neznanci ugrabili 12-letnega sina premožnega veletrgovca s tekstilom Zaskrbljenost nad usodo fanta, ki ima srčno hibo NEAPELJ — Dva mladeniča približno 25 let, oborožena sicer, a z nezakrinkanima obrazoma, sta včeraj zjutraj pred vrsto presenečenih ljudi ugrabila 12-letnega Gaetana Casilla, ki se je ob železniški progi »circum vesuviane* odpravljal v šolo. Fant je s proge zavil mimo železniške čuvajnice v Ul. Mastaielli v S. Giuseppe Vesuviano, ko sta ga dva neznanca s silo zvlekla proti temnordečemu fiatu 127 z evidenčno tablico Salerno. Železniška uslužbenka, 45-letna Irene Catapano, je sicer zakričala na neznanca in skušala Casilla, ki je na ves glas klical na pomoč, iztrgati iz njunih rok, venaar se je morala pod grožnjo naperjenega samokresa umakniti in • lllMlllllltlllllllllllllllliniMllllllllllllllltllllllliniHIIIMIUlMIIUIHIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIlilllinilllUltmillllllllinilllllinilllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIlUiMlliiiililiiliiliMiKiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi NASTOPILI SO S PESTRIM KULTURNIM PROGRAMOM Beneški Slovenci gostje koroških bratov ČEDAD — Na vabilo Krščanske kulturne zveze v Celovcu ter Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu pri Pliberku so v soboto 5. maja odpotovali iz Benečije člani Benečanskega gledališča, pevski zbor Rečan, duet Keko in Ana ter Narodna klapa. V farni dvorani v Šmihelu je najprej zapel nekaj narodni pesmi pevski zbor Rečan, nato pa so Narodna klapa ter duet Keko in Ana zaključili svoj program. Njihovo petje in muziko so prisotni nagradili s prisrčnimi aplavzi. Benečanske goste so koroški Slovenci počastili z veliko udeležbo. V dvorani, ki ni tako majhna, ni bilo prostora za vse. Med gosti je bil tudi jugoslovanski konzul iz Celovca Župančič. Največje zanimanje je bilo za nastop Benečanskega gledališča, ki je zaključilo benečanski kulturni večer z dramo »Emigrant*, ki jo je napisal Izidor Predan, čeprav je drama napisana v benečanskem na- rečju, so jo koroški Slovenci dobro razumeli in pravijo, da je po vsebini in po tematiki tudi njihova drama. Zato so bili na koncu igralci nagrajeni z dolgim in iskrenim ploskanjem. Celoten program je presegel dve uri in ni nobenega utrudil, niti tistih ne, ki so morali stati pokonci in jih ni bilo malo. Pred začetkom prireditve je s kratkim pozdravom zaželel dobrodošlico beneškim Slovencem predsednik Katoliškega prosvetnega društva iz Šmihela, nato na je pozdravil prisotne Izidor Predan, V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Prišli smo med vas, kot bratje k bratom, kot trpini k trpinom, da vidimo, kako delate in živite in da izpričamo med vami, ne samo našo življenjskost ampak tudi trdno voljo, da ohranimo jezik in kulturo naših očetov, da se razvijamo v tej kulturi, da ustvarjamo nove kulturne dobrine tudi za naš bodoči rod*. Potem, ko je a menil, da je to prvo tovrstno gostovanje beneških Slovencev na Koroškem, je izrazil željo, da bi se s tem nastopom odprle vse možnosti za širše sodelovanje med beneško in koroško slovensko skupnostjo. Po večerji, ki se je zavlekla pozno v noč, so beneški gostje prenočili med zavednimi koroškimi družinami v Šmihelu in njegovi bližini. Globoka je njih prijaznost in gostoljubje. V nedeljo, 6. maja zjutraj je pevski zbor Rečan zapc’ nekaj nabožnih pesmi v farni cerkvi, potem pa so gostje odpotovah na izlet po Koroški. V duhovniškem domu v Tinjah jih je čakalo okusno in obilno kosi-lj. Iz Tinjah so odpotovali v Sela, kjer so jih čakali mladinci domače- društva z godbo. Tu so se beneški in domači mladirici pomešali med sabo, pa se tudi zavrteli v lepi dvorani. Spet je nastopil pev ski zbor Rečan, pa tudi Narodna klapa. Beneški Slovenci so se vrnili domov hvaležni koroškim bratom za tako topel sprejem in ker so jim omogočili nepozaben nastop. Sedaj pa težko čakajo, da pridejo oni v Benečijo. MANILA — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je včeraj odpotoval iz Manile, kjer se je mudil tri dni ob prib k; odprtja pete konference UNCTAD. Danes bo prispel v Džakarto. BANGKOK — Včeraj je prispelo na Tajsko 400 vietnamskih beguncev, ki bodo nadaljevali pot proti ZDA, kjer naj bi dobili zaposlitev. LOS ANGELES - Agenti FBI so aretirali Raymonda Lee Harweya pod obtožbo, da se .je udeležil priprav za atentat na predsednika Carterja, ki bi moral biti prejšnjo soboto v Los Angelesu. Harweya so zasačili s samokresom v žepu. Moža, kateremu grozi dosmrtna ječa, so proti kavciji izpustih na začas no svobodo. prepustiti ugrabiteljema prosto pot. Ta sta fanta s silo spravila v avto, ki je nato z vso hitrostjo odpeljal Karabinjerji in policaji, ki so bi-b takoj obveščeni o dogodku, so nemudoma izvedb cestne bloke in začeli, tudi s pohcijskimi psi, preiskovati tudi najbolj samotne predele, vendar zaman. O ugrabiteljih in niti o njihovem avtu ni bilo ne duha ne sluha. Oče ugrabljenega Gaetana, Fran-cesco, je premožen veletrgovec s tekstilom. Starši so nemudoma dali razumeti, da ima fant srčno hibo, zaradi česar so opozorih ugrabitelje, da mu ne smejo dati nobenega pomirjevalnega ab podobnega sredstva. Na neapeljskem področju je to druga ugrabitev mladoletnikov. Januarja 1976. leta so v S. Sebastjanu al Vesuvio ugrabili komaj 16 mesecev starega Vincenzina Guido, katerega so po 20 dneh vrnili staršem proti odkupnini 600 milijonov lir. Poleg Casilla in Guide so na Neapeljskem ugrabib od 1974. leta do danes sedem oseb. Prvi so se poslu-žili ugrabitve, vsaj tako menijo preiskovalci, «napovci» to je pripadniki «Nuclei armati proletari*, ki so za 53-letnega industrijca Giuseppa Moccie, katerega so izpustih po tednu dni, vnovčili milijardo lir. Precej manj, to je 70 milijonov, so dobili za izpustitev 23-letnega univerzitetnega študenta Antonina Gargiu-la, kj so ga ugrabib 24. julija 1975. leta in ga izpustih že po dveh dneh. Vsi drugi so postali žrtve raznih kriminalnih tolp. Bančnik Antonio Fabbroccini, kj je padel v roke u-grabiteljev za božič 1976. leta, si je po enem tednu ujetništva izposloval svobodo s plačilom 1 milijarde Ur. Skoraj isto vsoto so morab plačati za izpustitev prof. Guida De Martina, sina poslanca PSI Martina, ki so ga ugrabili v Neaplju 5. a-prila, izpustili pa 15. maja 1977. leta. Vsi člani te ugrabiteljske tolpe so končali na zatožni klopi, kot je v teh dneh pred porotnim sodiščem v Avellinu sodna obravnava proti ugrabiteljem in morilcem 49-letne-ga trgovca iz S. Giuseppa Vesuvia- na Michelangela Ambrosia. Tega so ugrabib 13. maja 1977. leta in čeprav so za njegovo izpustitev že spravili v žep 600 milijonov lir, so se ga z umorom iznebili. Tito odlikoval društvo Progresivnih Slovenk Amerike CLEVELAND — Organizacija »Progresivnih Slovenk Amerike*, ki je pravkar proslavila 45 let obstoja in vsebinskega in humanitarnega dela, je prejela odlikovanje bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, s katero jo je odlikoval jugoslovanski predsednik Tito. V Slovenskem domu v Clevelandu, sedežu te organizaciji so proslavib obletnico delovanja te organizacije in v imenu slovenske izseljeniške matice je ameriške Slovenke pozdravila Barbara Goričar. Za novo predsednico so izvob'i Cecilijo Wolf, za glavno tajnico pa dolgoletno aktivist o te organizacije Josi Zakrajšek. Jugoslovanski generalni konzul Stane Lenardič je med pozdravom okoli 400 delegatov in gos* na slovesnem banketu poudaril, da je organizacija «Progresivn:".i Slovenk A-merike* majhna, vendar zelo aktivna, posebno na humanitarnem področju. Napredne Slovenke so bile med pr vimi, ki so med v% to in po njej priskočile na pomoč Sloveniji in Jugoslaviji s tem, da so zbirale in pošiljale obleko, denarne | ispevke. Ta organizacija je ko prva poslala svoje predstavnice v Jugoslavijo neposredno po vojni Amen. -e Slovenke so s. aktivno zavzemale, kot prej za pravično rešitev vpra šanja Trsta in Istre, zdaj za pra vice koroških Slovencev v Avstriji Zbrale so sto tisoč dolarjev za bol nišnice in socialne ustanove v Sloveniji kot tudi v Pensilvaniji in o-količi Pittsburga, kj - živi veliko število izseljencev iz -Slovenije in drugih krajev Jugoslavije, (jp) LONDON — Jeremy Thorpe, bivši leader britanske liberalne- stranke, ne preživlja prijetnih trenutkov. Prejšnji četrtek je po porazu liberalne stranke na britanskih volitvah tudi sam izgubil mesto v oar-lamentu, včeraj Da je moral na zatožno kloo na londonskem sodišču «01d Bailey». Thorpe je namreč obtožen poskusa umora bivšega modela Normana Scotta. Na sliki: Thorpe z ženo. Schiavoneja in Delle Venere pri' padništva oboroženi skupini in drugih, sicer številnih, a obrobnih kriminalnih dejanj. Med obtoženci je tudi neapeljski odvetnik Saverio Senese, kateremu so prav tako naprtih hudo obtožbo. Predvsem ga obtožujejo, da je kot zagovornik vzdrževal zvezo med zaprtimi napisti in drugimi prevratniškimi elementi v ilegali. V tiskovni konferenci, ki jo je skbeal včeraj, je odv. Senese odločno zavrnil obtožbo, prikrojeno na podlagi «pe* tih kosov papirja* brez vsake pravne veljave, in pripomnil, da se bo na procesu znašel v čudnem položaju: na eni strani bo obtoženec, na drugi pa zagovornik obtožencev. Vsekakor bo zahteval, da njemu ne sodijo z ostalimi in da proces proti njemu premestijo v Neapelj. Seveda bo zahteval nadal.jno preiskavo, med katero bo dokazal, da je samo odvetnik in nikakor ne «napist». • Soočanje (Nadaljevanje z 2. strani) sti in napake na eni in drugi strani. Predvsem je prof. Miglia poudaril zgrešen odnos, ki so ga istrski Italijani imeli do Slovencev in Hrvatov, ki so jih imeli za manj vredne in se niso potrudili, da bi spoznali njihovo kulturo, njihove probleme, njihove upt Odtod takratni prezir, takratno sovraštvo, ki Fa bi se lahko ponovilo: prav zato je prvenstveno važr . medsebojno spoznavanje. Proi. Miglia je ugotovil, da na slovenskih šolah berejo Machiavellija in Danteja, medtem ko italijanski Lijaki ne poznajo ni i >" men slovenskih in jugoslovanskih u-stvarjalcev. Prof. Jože Pirjevec je začel s c*' tatom iz Slataperjevega «Krasa» j® podčrtal pisateljev paternalist;čni er nos do slovenskega Kraševca. P®" doben odnos se v nekaterih krogih kaže še danes, kot da bi bili Slo; venci samo nekakšen folkloristični privesek okrog mesta, ne pa živ* realnost v mestu samem, njegov sestavni dei. Potem ko je omenil socialistični zakonski osnutec o g'0" balni zaščiti in važno vlogo mostu, ki jo lahko slovenski narodnostna skupnost odigrava v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, je prof. P>S jev: o citiral obljube generala Petittj di Roreta ob orihodu Italije v Trst po prvi svetovni vojni in zaključil z ugotovitvijo, da je prišel čas, da se te obljube končno, po šestdesetih letih, vendarle izpolnijo. Sledila je kratka, a živahna razprava, ki je pokazala, da je ob' u-stvO z veliko pozornostjo sledilo besedam diskutantov. Vtis velike večine prisotnih je ob zaključku okrogle mize bil, da so take pr hude izredno koristne: samo umirjena razprava, ne pa žolčne polemike, lahko prispevajo k boljšemu spoznavanju, in torej tudi k reševanju, žg?" čih problemov, ki s-- tičejo sožitj* med Italijani in Slovenci, (tm) VESTI- POBUDE ZA RAZŠIRITEV NOVIH TEHNIK PRI INSTALACIJI NAPRAV ZA IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE ESA organizira ciklus predavan] na temo: — važnost alternativnih virov energije; — instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije; — vsi problemi v zvezi s predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta); — razpoložljivost alternativnih virov (sonce); — prikazovanje diapozitivov in diskusija; — sončni kolektor Koledar predavan] 27. 5. 1979 Pordenon — «CLIMA 1» ob 10. url 16. 6. 1979 Videm — Palamostre ob 17. uri 17. 6. 1979 Trst — Tržaški velesejem ob 10. uri Vsi obrtniki inštalaterji so vljudno vabljeni, da se udeležijo predavanj.