FMtnlna plačana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Dio l'M.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, ftndustrlfo In obrt.
■ftrocmna «a Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/« leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln to« se v Ljubljani Prcaniitvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon it. 30-8».
Uto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 2. maja 1933.
Štev. 51.
Svetovna
docska U&tfeceHca
Na washingtonskih pogajanjih j© bilo sklenjeno, da se sestane svetovna denarna ® gospodarska konferenca dne 12. junij« v Londonu. Nujna potreba te konference je evidentna, saj ve ves svet, da more biti konec sedanje svetovne gospodarske krize le, de se vsi narodi in vse države sporazumejo za složno in mirno sodelovanje. Baš v tem pogledu pa se množe pesimistični glasovi, ki pravijo, da narodi še niso do-8PeIi do te zrelosti, da bi mogli v resnici otijektivno presojati položaj in na podlagi presoje brez egoizma in samo iz stvarnih razlogov ukreniti to, kar je potrebno, da še gospodarsko stanje zbol jša. Še vedno so namreč politični oziri močnejši od gospodarskih in prestižna vprašanja morejo vsak hip preprečiti sporazum v tudi najbolj nujnih in neodložljivih vprašanjih. Tako ven\o, da je vsaka mednarodna gospodarska konferenca stalno pod Damoklejevim mečem nemške revanšne ideje, ki je s Hitlerjevo zmago postala naravnost ofi-cialna nemška državna politika. Prav tako Ugrožajo revizionistične madjarske želje, Podpirane in vzdrževane od posebnih namenov Italije, vsak resen sporazum med evropskimi državami. Politična nasprotja so največja ovira, ki jo bo morala premagovati londonska konferenca in tu je največja nevarnost, da tudi od londonske konference ne bodo imeli narodi dosti več ko razočaranje.
Glavno gospodarsko vprašanje, ki bi ga morala rešiti londonska konferenca, je vpraftanje razdelitve in gieer razdelitve kapitala, trgov in tudi narodnih dohodkov.
Brez rešitve tega vprašanja ni nobene rešitve svetovne gospodarske krize, ki je nastala in ki traja v nezmanjšani ostroti baš vsled tega, ker je napačno razdeljena y»a produkcija, ker je napačno razdeljeno ■bogastvo, ker umirajo na eni strani narodi vsled preobilice blaga, ki ga drugi ^arodi pogrešajo v tej meri, da je ogro-zena vsa njih gospodarska eksistenca. Tako vidimo, da se nekatere države — da °nienLnvo le najbolj značilno primero — duše v zlatu, dočim ga drugi ne morejo dobiti dovolj niti za svoje najbolj Skromne potrebe in čeprav ponujajo za to zlato svoje pridelke in sirovine po ceni, ki je dosti Pod svetovno pariteto. Vsa težava vpra-^anj^. je pač v tem, da bi bogati narodi hoteli rešiti sebe iz krize na ta način, da ®i ostalo vse njih bogastvo ohranjeno in da bi revni narodi ostali še naprej v svoji revščini. Bogati narodi še niso dospeli do te stopnje spoznanja, kakor piše znani gospodarski strokovnjak Jellinek, da je gospodarska norost misliti si, da morejo po-*^g dežel š čisto izsušenimi kapitalnimi yiri in posušenim kapitalom obstojati de-^le, kd cveto v preobilici kapitala in kreditnih sredstev. Bogate države bi morale ze enkrat imeti to gospodarsko inteligenco in toliko svetovno političnega čuta, da bi spoznale, da je mogoče obubožanim državam pomagati samo na ta način, če jim darujejo potrebni obnovitveni kapital.
Malo je spanja, ^ bi	.naroj,j	ge
oepeli o tega spoznanja, temveč mnogo bol, verjetao je, da bo tudi londonska konferenca bolehala na tej osnovni napaki da bodo hoteli z njo veliki narodi le utrditi svoje prvenstveno stališče na vseh .poljih, dočim bodo manjšim narodom domenili le vlogo, ,ki ne bo dosti častnejša od vloge kolonijalnih narodov. Vsled te usodne napake zato tudi ni pričakovati kaj posebnega od londonske svetovne konference, ki bo tudi v najboljšem primeru le pobuda za norvo konferenco, ki bo imela vsaj nekaj poguma, da se loti z objektivnostjo najtežjega m kardinalnega vprašanja: razdelitve produkcije dn konzuma.
HlUtisiec Jakončič siikiU med
Avstcifo U% jugadcu/ifa
(Izvirno poročilo z D ima ja.)
TRGOVCI! Širite »Trgovski list«.
Vsi poslušalci radia v Jugoslaviji so v četrtek zvečer ob 7. uri poslušali govor avstrijskega trgovinskega ministra dr. Ja-konciga, ki je predaval v veliki dvorani Industrijskega doma na Schwarzenberg-platzu. Okrog 600 oseb iz vseh industrijskih krogov, vseh ministrstev, diplomatskega kora, časnikarstva itd. se je zbralo na povabilo jugoslovansko-avstrijske trgovske zbornice. Tako lepe slike menda ni kmalu kazala ta divna dunajska dvorana, toliko zanimanja je bilo za predavanje tega hajmverovskega ministra. Poslušalci so vsi došli na svoj račun, kajti minister je zares zaslužil tako zanimanje in je predaval v polno zadovoljnost odličnega občinstva.
Po pozdravu zborničnega predsednika dr. Eduarda princa Lichtenstediiskega je minister dr. Ouido Jakoncig predaval pred mikrofonom za radio prenos na vse tri jugoslovanske postaje dobre tri četrt ure. Naše časopisje je najbrže sporočilo glavne misli tega predavanja, zato bom naglasil samo one njegove važne misli, ki so tu zbudile splošno odobravanje:
Po vojni so nasledstvene države delovale na to, da morejo v vseh ozirih skrbeti vsaka sama zase. Nil šlo tako hitro in po željah, zato so se sklepale kompenzacijske pogodbe tako med Jugoslavijo in Avstrijo že leta 1920. Te so se ponavljale in obnavljale, vedno po načelu obojestranske zadovoljnosti. Obe strani morate biti zadovoljene, sicer pogodbe ne prinesejo zaželjenega sadu. Da so se pogodbe med obema obnavljale, je dokaz, kako so bile j>otrebne in v obojestransko korist. Jugoslavija je zavzemala v uvozu z Avstrijo v najboljšem slučaju četrto mesto ter izvozila v letu 1980 za 150 milj. šilingov. Tudi je avstrijski izvoz padel na polovico, dočim se je jugoslovanski izvoz v Avstrijo še povečal. Naravno je, da hoče Avstrija to razliko po možnosti izenačiti, kajti sedanje razmerje 'med obema državama, ki je ko 3:1, se mora poboljšati, za kar je opaziti dobro voljo od obeh strani. Prav zdaj so v tem pogledu pogajanja, ki obetajo ugoden uspeh. (Ploskanje.)
Minister polaga veliko važnost na tranzitno trgovino. Vsled splošne krize so na-
stale razne valutne in devizne odredbe, ki so medsebojno trgovino jako ovirale. Privatni kliring se pa ni obnesel. Jugoslovanska narodna banka ni dmela za avstrijske izvoznike dovolj vplačanih dinarjev na avstrijski račun, in to iz dveh razlogov: ker je Jugoslavija zadnji čas premalo na-roSala pri nas, — Sn drugič: ker imajo jugoslovanski dolžniki težave pri pošiljanju deviz v Avstrijo; zahteva se namreč od njih doka*, da Bo plačali vse davščine in socialna plačila, česar pri na« ni.
Važna postavka je — tujski promet. Za nas Avstrijce so jako privlačna sila — dalmatinska obal in krasna kopališča. Devizne odredbe so hud sovražnik tujskega prometa. Zadnji čas hočemo odpmoči z družabnimi izleti. (Ta teden je naš turistični biro goriškega rojaka Zdravka Katnika zopet pripravil izlet v Beograd in Sušak, dalje v Dalmacijo. Okrog 700 turistov se udeleži teh izletov.) Ali narobe je promet nz Jugoslavije v Avstrijo jako padel: od 56.000 pred tremi leti na 37.000 oseb.
Kulturne sveže med obema državama so velike. Še zdaj je okrog 100 jugoslovanskih visokošolcev na Dunaju, in tu se ustvarjajo duševne vezi, ki bodo negovale sporazum med ljudstvu obeh držav in bodo tudi koristile obojestranskemu gospodarstvu. Dobre volje na obeh straneh je dovolj. Zato smemo pričakovati vedno ugodnejše medsebojne gospodarske stike v korist obeh sosednjih držav.
Minister je govoril jako temperamentno in je marsikaj jako simpatično naglašal. Sledila je viharna pohvala in zahvala. Princ Lichtensteinski se je potem prav toplo zahvalil ministru za lepi govor, ki so ga v Jugoslaviji gotovo z zahvalo poslušali in kar bo moralo roditi dobre sosedske od-nošaje. Zahvalni se je še zastopnikom vseh ministrstev, diplomatskega kora, novinarstva itd., na kar se je množica odličnih gostov polagoma razšla. — Čuli so se glasovi, da že dolgo ni bilo predavanja na Dunaju o stikih med Avstrijo in kako drugo državo, ki bi bilo tako navdušeno sprejeto kakor to ministra Jakonoiga.
A. G-k.
Inšpekcija dela U* zaUUvt ofabhikov
V »Delavcu« se neki organizirani delavec silno vznemirja in razburja zaradi vseskozi stvarnega referata, ki ga je imel na plenarni seji Zbornice za TOI njen podpredsednik Josip Rebek o nujni potrebi reforme inšpekcije dela. Kakor pa je že navada v ostro na levo orientiranem časopisju, se tudi »organizirani delavec« razburja zaradi stvari, kd jih sploh ni govoril g. Rebek, dočim je vse one argumente, l:i jih je navedel g. Rebek kot dokaz, da je zakon o inšpekciji dela res potreben reforme, gladko zamolčal.
Tako n. pr. govori razburjeno organizirani delavec«, kakor da bi g. Rebek govoril s tem namenom, da bi se brezmejno eksploatirale delavske moči, da se ne bi plačevalo čezurno delo, da bi se zaposlovali vajenci tudi čez polnoč in kakor se že glase vse te znane povesti o podjetniku, ki ne misli na nič drugega, ko da bi docela izsesal nameščenca in s tem napravil čini več dobička. Vse te povesti se morda v krogih, ki so navajeni dan na dan le na dema-goško hrano o nenasitnih pijavkah, zelo
rade slišijo, z resnico pa nimajo nobenega opravka.
Kajti vsa resnica je v tem, da sploh ni ugovora proti inšpekciji dela kot takšn:, ker je pač potrebno, da se delavec kot socijalno šibkejši ščiti tudi od oblasti. Gre le za to, da ta zaščita ne škoduje po nepotreb-
nem rentabilnosti podjetij in da ne nastane iz zaščite šikana, ki škoduje obrtniku pni njegovem delu. Že celo pa nima nobenega razloga biti načelno proti inšpekciji dela obrtnik, ki vendar živi le od dela svojih rok, ki ga tudi po najbolj iznajdljivi demagogiji pač ni mogoče uvrstiti med one >brezsrčne pijavke«, ki so menda ostale še edini politični rekvizit raznih poklicnih socijalnih politikov. In če bi se dotični »organizirani delavec« manj razburjal, zato pa prebral referat g. Rebeka do konca, bd se kaj kmalu prepričal, da s svojim člankom ni dosegel drugo, ko da je prav nerodno plosknil po vodi in — po sebi.
Zakaj, če bi prebral ves referat g. Rebeka, potem bi videl, da so v njem tudi zahteve, ki so nad vse socijalne in ki jih more odklanjati le človek brez socijalnega čuta. če si je n. pr. nabavil mizar stroj in je bil kaznovan, ker ni prijavil vsled neznanja predpisov stroja, z denarno globo, potem je jasno, da gre takšno postopanje predaleč. Ali če se zahteva od preprostega podeželskega obrtnika, da mora v svoji delavnici napeljati posebej vodovod, čeprav je ta v veži, da mora napraviti posebno garderobo in podobno, potem je jasno, da so te zahteve pretirane, ker je zaslužek obrtnika tako majhen, da sploh ne zmore stroškov za te, vrhu vsega še nepotrebne investicije. Prav tako pa ni samo
II. seja predsedstva Zveze trgovskih združenj Dravske banovine
bo
v torek, 9. maja 1983 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru s tem dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Razprava o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva.
3. Novi monopolski zakon in prodaja soli.
4. Raznoterosti.
5. Slučajnosti.
pretirano, temveč tudi socijalno krivično, če se zahteva od obrtnika, da mora vpeljati električno razsvetljavo, za kar bi moral plačati tisočake. Kje naj vzame te tisočake, pa ne pove nihče in seveda tudi ne ogorčeni organizirani delavec.
Vsled takšnih in podobnih razlogov zahtevajo obrtniki reformo inšpekcije dela in jasno je, da so te njih zahteve tudi upravičene, ker izvirajo iz argumentov praktičnega življenja, dočim so naši socijalnd zakoni dostikrat le plod teoretičnih študij, ali pa prepisani iz zakonov, ki so nastaM drugod in za čisto drugačne razmere, ko pa so pri nas.
Tudi v socijalni upravi se je razvil birokratizem, ki škoduje produktivnosti in ki manjša že itak pičli zaslužek obrtnika. Reforma inšpekcije dela pa naj ta birokratizem odpravi in to je bil najodličnejši namen tudi referata g. Rebeka. Aid mar misli »organizirani delavec«, da vrši socijalno funkcijo, če nastopa kot zagovornik birokracije? Zato pa mu še enkrat svetujemo, da si prebere še enkrat in do konca referat g. Rebeka, da bo videl, kako zelo je zavozil na napačno pot.
H koncu samo še eno! Ni na zadnje nič čudnega, če obstoji gotovo nesoglasje med delojemalcem in delodajalcem, kajti vsak ima pač drug pogled na podjetje. Zato je do neke mere razumljiva oelo ona demago-ška povest o vedno lačnih vampirjih delavskega dela. Ali kako naj velja ta povest tudi za obrtnike, ki žive od dela svojih rok, je uganka, ki je ne more razumeti niti »organizirani delavec«.
Zato gospodje! Malo več prevdarka in predvsem pa čitajte do konca to, na kar odgovarjate!
Rooseveltova pooblastila
Ameriški senat je z dvetretjinsko večino sprejel pooblastilni zakon, ki priznava predsedniku Rooseveltu, da sme izdati potrebne ukrepe glede:
1. Znižanja zlate vsebine dolarja za polovico.
2. Izvršiti izplačilo vladnih obligacij v višini treh milijard z izdajo nekritih nov-čanic, ki se bodo v 25. letu s 4 % obresti vzele iz prometa.
3. Izdaja kovanega srebrnega denarja v neomejeni višini. Množino srebra v novcih določi Roosevelt.
4. Sprejem izplačila vojnih dolgov v srebru z maksimalno vrednostjo 60 centov za unčo. Velja le za decembrski in letošnji junijski obrok medvojnih dolgov.
5. Nadzorstvo nad cenami agrarnih produktov s pomočjo sistema premij.
6. Pomoč farmerjem z izdajo obligacij v višini do 2 milijard dolarjev za izplačilo neizterljivih kapitalov farmerjev.
7. Ustanovitev bombažne organizacije farmerjev.
8. Izdaja obligacij v višini do 2 milijard dolarjev za izplačilo hipotek na hiše.
ZUNANJA TRGOVINA ŠVICB
V prvem tromesečju 1. 1. je znašal švicarski uvoz 355,9 milijonov švicarskih frankov, za 115,3 milijonov manj ko v istem času lann. Izvoz pa je nazadoval le za 48,5 na 82,5 milijonov. Švicarska zunanja trgovina je bila torej v prvem letošnjem tromesečju pasivna le za 173,5, dočim je bila v isti dobi lanskega leta pasivna za 240,3 milijonov šv. frankov.
Preteklo soboto zvečer se je vršil občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Jto-aiboru v lovski sobi hotela »Orel«. Sejo je vodil agilni in požrtvovalni predsednik Branko Mejovšek. Pred prehodom na dnevni red je iged drugim pozdravil ministra na razpoloženju dr. Kukovca. V svojem uvodnem govoru je posebno povdaril lep napredek in razmah društva v minuli poslovni dobi ter njegovo delovanje, zlasti v gtanpvskejn, narodnem in gospodarskem oziru. Graja pa tudi nezanimanje nekaterih Članov,' ki bi lahko pokazali več smisla za društvena, gospodarska in naoijonalna vprašanja. Le v skupnem in složnem delu bo uspevalo društvo, ki naj bo ponos našega narodnega in obmejnega Maribora.
I« tajnikovega poročila Ferda Pinterja, čigar poročilo se je radi njegove službene odsotnosti le prečitalo, zvenii pred vsem graja nekaterim trgovcem, ki se po stari nav odi mnogo bolj udejstvujejo pri drugih društvih, kakor pa v lastnem stanovskem.
Društvo je poslalo deloma na lastne stroške, deloma s prispevkom Združenja trgovcev y Mariboru prot. Itakušo v tečaj ~	—!~	na	Dunaj,
Jbbne tečaje v se pomagalo trgovcem pri današnjem težkem gospodarskem stanju do boljšega razpečavanja blaga in čim moderneje urejenih izložbenih oken. Da bj bil uspeh čim večji, so poslali nekaterj trgovci svoje uslužbence v ta tečaj na lastne stroške.
Tekem l^ta je priredilo društvo tri predavanja ip! sicer so predavali prof. Rakuša: o aranžiranjd izložbenih oken, prof. dr. Rutar; <j mlanci našega gospodarstva v letu 1932 teir višji uradnik podružnice Narodne banke g. Tavčar o možnostih in sredstvih za oguljeni® zastoja v našem gospodarstvu’
Med drugim se je nato prečitala tudi pismena zahvala nar. poslanca Krejčija na društveno brzojavko, v kateni se je odobraval njegov energični nastop za prospeh našega gospodarstva ob prilika proračunske razprave,
Druktvo se je udeležilo po svojih odposlancih sestanka gospodarskih krogov, ki
(Jd/ua,ptaM,ji
se je vršil pri g. generalu Maistru na 'ini-cijativo opntralp Narodne Obrane glede akcije osvoji k svojim«. Končno poziva poro-čilp bpdoŠj odjmf, da pritegne k sodelovanju tu4f trgovske pomočnike, bodoče predstavnike na^e trgovine.
Gosp, blagajnik PTeac poroča, da je imelo društvo 60 plačujočih članov in imelo 3594 Din dohodkov ter 4(616 Din Izdatkov. Prpmpženičko Stanje društva znaša Din 25.331-37, Med letom je umrl 1 član, 5 jih je pa izstopilo. Na vsak način je število članstva mnogo prenizko in treba je, da primppijp k društvu vsi slovenski trgovci Maribora in okolice.
Sledjlp je poročilo vodje enoletnega trgovskega tečaja prof. Strune. Tečaj vodi društvo pod svojim okriljem, da vzgaja na-rpdno zavedne pomožne pisarniške moči. Pouk je poverjen profesorjem državne trgovske akademije, katerih strokovna kvalifikacija jamči za dober napredek tečaja. V minulem šolskem letu je obiskovalo tečaj 28 gojencev, ki so tudi vsi položili končni izpit Končnemu izpitu so prisostvovali člani Slov. trgovskega društva* ki so se osebno prepričali o napredku gojencev. Pred končnim izpitom so se vršile zanimive strojepisne in stenografske tekme, pri katerih so učenci pokazali veliko izurjenost in spretnost. Letošnji obisk tečaja je radi težke gospodarske krize nekoliko slabši.
Pni volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika gosp. Branko Mejovšek, za podpredsednika pa g. Ferdo Pinter. V ostali odbor pa:	ravnatelja	Pišek	in	Str-
gar, trgovci Rosina Drago, Paš Anton, Pro-ac Ivan, Zlata Brišnik, Kovačič F., Anderl« 'Zdravko iin prof. Struna, za namestnike: Jančič Karel, Majer Franjo, Kravos Ivan ter Lah Jakob. Pregledniki računov so: gg. Lenart Rado in Šoštarič Ivo. Razsodišče pa tvorita: dr. Kukovec ;in Miloš Oset.
Pri slučajnostih se je govorilo o sodelovanju društva pri Mariborskem tednu ter se je izvolil v ta namen poseben odbor.
Gospod dr. Kukovec opozarja na važnost gospodarskega sodelovanja držav Male an tante. Da bo to sodelovanje čim uspešnejše, je potrebno, da se združijo tudi vse go-
spodarske institucije k skupnemu sodelovanju. Le na ta način bo megoče obdržati našč narodno In gospodarsko samostojnost ter težko priborjeno svobodo, ki je tudi pogoj kulturnega, trgovskega in gospodarskega napredka mladih narodov. Kot predsednik Češko-jugoslovanske lige se živo zanima za vsa naša narodna in trgovska vprašanja, da bi čim lažje usmeril delovanje tudi tega društva v občno narodno gospodarsko korist ter čini tesnejše kulturno in gospodarsko zbližan je obeh slovanskih narodov.
Na poročilo g. Majerja na članek v »Trgovskem listu« z dne 30. marca, v katerem se ostro žigosa izjava predsednika upravnega odbora zemljoradničkih nabavljalnih zadrug, ki se je (izrazil, da morajo zadruge uničiti vse samostojne trgovce, je občni zbor proti takim izjavam ogorčeno protestiral. Kajti že od nekdaj so bili trgovci oni činitelj, ki je pospeševal gospodarski in kulturni napredek v narodnem življenju in
Ort/acifMaA&kdC'
dosedaj se še ni slišala izjava, da bi moral ta stan radi zadrug propasti. Dolžnost vseh odločilnih faktorjev je, da se take izjave ne pojavijo več, ker morajo pri naših re-elnih, solidnih in narodno zavednih trgovcih vzbuditi le nevoljo. Nato je sledila še debata o perečih trgovskih vprašanjih, kakor nabava deviz in plačilnih sredstev na domačem tržišču im za tujino, o krošnjarjih in trgovskih potnikih, ki vsiljujejo svoje manjvredno blago po cestah, privatnih stanovanjih in pisarnah. Na ta dejstva bi se morale ozirati naše obrtne oblasti dn zaščititi našega trgovca in obrtnika, ki se morata težko boriti za svoj obstanek.
S pozivam, da vsi člani podpirajo stremljenje odbora v njegovem delovanju v korist društva in napredek slovenskega trgovstva v Mariboru, zaključi predsednik dobro uspeli 22. redni občni zbor.
VELETRGOVINA kolonij alne in Špecerijske /, ^
Cjubifana.
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav ln rudninske vode.
Točna in soUdna postrežb« i Zahtevajte cenik l
Zunanja tcfywina
V letu 1932 se je svetovna trgovina
prvič povečala in sicer v času med tretjim in četrtim tromesečjem, ko je napredovala za 12 odstotkov. Delež Evrope v svetovni trgovini, ki je do leta 1927 stalno napredoval, je začel zopet padati in to zlasti vsled nazadovanja zunanje trgovine v Evropi sami.
Zunanja trgovina Anglije v marcu. Vrednost uvoza je znašala 56'3 (za 4'8 milijonov funtov manj ko v marcu 1932), vrednost izvoza pa 32*5, za l-3 milijonov funtov več ko v marcu 1932.
Zunanja trgovina Češkoslovaške se je v marcu znižala na 981, proti 1.272 milijonom v marcu 1. 1932. Izvoz je v primeri z
1.	1932 padel od 675 na 475, uvoz pa od 598 na 455 milijonov Kč.
V Atenah so se pričela grško-turška trgovinska pogajanja. Ker je Grška zelo pasivna v trgovini s Turčijo, upajo Grki, da bo turška delegacija popustljiva.
Japonski uvoz je znašal v marcu po vrednosti 186’1, izvoz pa 144‘9 milijonov jen. Trgovinska bilanca je bila torej pasivna za 41*1 milijonov jen. V prvem tromesečju je bila japonska zunanja trgovina pasivna za 130'5 milijonov jen.
RAZSTAVA SLOVENSKE CERKVE
Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v okviru jesenske razstave ljubljanskega velesejma s sodelovanjem njega uprave in akad. slikarja Toneta Kralja v paviljonu, v katerem se je lani vršila razstava »Zena v slovenski umetnosti«, razstavo »slovenske cerkve«. Razstava naj pokaže lepotno vlogo oerkve v naši pokrajini, njeno umetnostno in estetsko bogastvo v notranjščini in podrobnostih, njen zgodovinski razvoj in njeno sodobno stanje. Razstavljene bodo fotografije, risbe, načrti pa tudi nekaj originalov.
Za ilustracijo estetskih vrednot naših cerkva pa je potrebna zbirka slik, ki naj pokaže, kako je naša umetnost gledala našo cerkev in kaj je lepega ha nji odkrila.
Da zadoste temu namenu, se obračajo prireditelji na likovne umetnike Slovenije, da jim dajo na razpolago za ta namen slike, ki predstavljajo cerkev v slovenski pokrajini, notranjščine in zunanjščine cerkva ali tudi oltarje ali druge umetniško pomembne predmete cerkvene oprave, nadalje slike in kipe nabožne vsebine itd. Gradivo naj bi bilo zbrano do srede avgusta t. 1. nakar ga bo pregledala prireditvena komisija, ki sestoji iz gg.: monsignor Henrik Stešita, dr. Fran Stelč, Tone Kralj, Pavel Winter, dr. Milan Dular. Ze naprej opozarjamo na to, da bo pri izbiri odločeval edino umetnostni kriterij. Prijave naj se pošljejo 4® L junija t. 1.
Razstavo sodobne cerkve bo organiziral akad. slikar in kipar g. Tone Kralj po lastni presoji dn ureditvi.
po nizkih cenah
). VILHAR
urar
Ljubljana, Sv. Petra c.36
OBRTNA BANKA.
V nedeljo se je vršila v Beogradu 6. redna skupščina Obrtne banke. Na skupščini je bilo zastopanih nad 188.000 delnic z 9629 glasovi.
Iz poročila upravnega odbora posnemamo:
Težko gospodarsko krizo je preživela Obrtna banka primeroma dobro in zaupanje njenih vlagateljev se ni zmanjšalo. V vsem je bilo zahtevanih novih kreditov za 89 milijonov, dovoljenih pa je bilo 51-2 milijonov. Leta 1931 je bilo zahtevanih kreditov za 104 milijone, dovoljenih pa za 66-5 milijonov. Pri ljubljanski podružniai je bilo zahtevanih za 9’18, dovoljenih pa je bilo za 5‘2 milijonov. Obrtniškim zadrugam je bilo v vsem dovoljenih krediitov za 25-7, od teh podružnici v Ljubljani za 4'86 milijonov. Naložbe so dosegle vsoto 106-6 milijonov, pri ljubljanski podružnici pa 5-8 milijonov. Predlaga se odpis v višini 2-6 milijonov ali 2-5%. Izguba pri vrednostnih papirjih znaša 1’2 milijona. Hranilne vloge so padle od 32-2 na 29'6 milijonov, to pa predvsem vsled zidanja Obrtniškega doma v Beogradu.
Čisti dobiček v letu 1932 je znašal 0-95 milijonov, dočim znaša izguba pri ljubljanski podružnici 112.892 Din, pri sarajevski pa 152.000 Din. V primeri z letom 1931 je čikti dobiček manjši za 2'2 milijona. Tan-tijeme se letos ne bodo izplačale. V debati je več govornikov predlagalo, da se podružnice opuste, ker ima od njih Obrtna banka samo izgubo. Tudi se je grajalo, da ima banka prevelike režijske stroške. Na koncu pa je bilo poročilo uprave sprejeto z veliko večino glasov in tudi volitve niso prinesle nobenega presenečenja.
VIII. REDNI OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE
BORZE ZA BLAGO IN VREDNOTE
bo dne 23. maja 1933. ob 16. v borznih prostorih s tem dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev.
2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1932.
3. Poročilo finančnega odbora.
4. Odobritev bilance in podelitev razreš-nice borznemu svetu.
5. Volitve:
a) petih članov borznega sveta;
b) petih članov finančnega odbora;
c) petnajstih članov borznega razsodišča.
Če bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši
drugi občni zbor dne 31. maja 1933. ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev.
Dr. Maček je bil pred državnim sodiščem za zaščito države obsojen na tri leta strogega zapora s priznanjem custodiae honestae, ker je v znani resoluciji zahteval povrnitev stanja, kakor je bilo pred 1. decembrom 1918. Kot olajševalna okolnost je bila priznana njegova izjava pri razpravi, s katero je znatno ublažil vsebino resolucije.
Dr. Marinkovič se je po daljšem zdravljenju v tujini vrnil v Beograd.
Pokroviteljstvo nad Meštrovi^ero raMta-vo v Pragi je prevzel predsednik Masaryk.
Novo fabriko za izdelavo volnenih in bombažnih tkanin zgradi v Kranju trgovec Anton Božič. Komisijski ogled je danes, dne 2. maja.
25 sodnih pripravnikob se sprejme v naši vojski do 25. maja.
Prohibicijski režim je uvedlo društvo »Šipad« na vsem svojem področju od Jajca do Prijedora.
Na razorožitveni konierenci se je večina delegatov pridružila mnenju francoskega delegata, da imajo nemške policijske Čete vojaški značaj.
Herriot je končal svoja pogajanja z Rooseveltom in odpotoval nazaj v Evropo. Herriot je izjavil, da je z uspehom svojega potovanja zadovoljen.
V skupnem kominikeju o razgovorih med Rooseveltom in Herriotom se med drugim pravi, da sta se sporazumela o vseh problemih, ki se bodo obravnavali na londonski konferenci, o poživitvi mednarodne trgovine ter o programu za izvršitev velikih javnih del. Prav tako sta bila oba državnika soglasna o potrebi sodelovanja obeh držav tudi še na drugih poljih, da se zagotovi resničen mir med narodi.
Pogajanja o paktu nenapadanja se bodo po časopisnih vesteh v najkrajšem času pričela med državami Male antante in sovjetsko Rusijo.
Nad 2000 koknunistov je bilo v zadnjem času aretiranih na Bolgarskem.
General Pari&ni, šef albanskega glavnega general-šiaba, je bil odpoklican s svojega službenega mesta in pozvan v Rim, kar tolmačijo v političnih krogih kot nov dokaz nastalega nesoglasja med Tirano in Rimom.
V SaarskcJ ozemlje pridejo francoski orožniki, ker so se izkazali nemški kot nezanesljivi. Pripetilo se je namreč že večkrat, da so pobegnili zaprti narodni eocija-listi s pomočjo nemških orožnikov.
Hitler je imenoval za svojega namestnika v stranki Rudolfa Hessa, ki bo samostojno odločeval v zadevah narodno eocijalistične stranke.
Od/Ud pzcMefojt
Vojaško sodstvo se zopet uvede v Nemčiji.
Konkolrdatna pogajanja med Avstrijo in Vatikanom ugodno potekajo in bodo v kratkem zaključena. V Avstriji se uvede fakultativni civilni zakon.
Med Kitajsko in Japonsko je prišlo po angleških vesteh do sporazuma, po katerem bo Kitajska priznala novo mandžursko državo in odstopila tudi pokrajino Dže-hol.. Novo mejo med Kitajsko in Mandžursko bo tvoril stari kitajski zid, 120 milj širok pas na obeh straneh zida pa bo demilitariziran.
Med češkoslovaško in Poljsko se vrše pogajanja, da bi se filmi izdelovali v češkoslovaškem in poljskem jeziku.
Mesto Varšava bo dobilo dva milijona funtov posojila od Angležev za ureditev svojega železniškega prometa.
10.000 poljskih učiteljev je pričelo stavkati, ker so jim bile znižane plače.
Španska vlada je razpisala notranje posojilo v višini 300 milijonov pezet. Posojilo je bilo v celoti takoj podpisano.
Več bojnih ladij je naročila sovjetska Rusija v Italiji.
Berlinska občina ne more plačati nameščencev. Mestni deficit znaša 313 milijonov mark.
Milanski velesejem je obiskalo nad 2 in pol milijona oseb.
Vsled nizkih cen je popolnoma prenehal izvoz češkoslovaškega lesa na Madjarsko in Češkoslovaška zato ne bo mogla izkoristiti svojega uvoznega kontingenta v višini 20.000 vagonov.
Denarnih zavodov je bilo v Italiji koncem lanskega leta 3547, od katerih je bilo rajfajznovk 2233. Koncem 1. 1931. je bilo v Italiji še 3703 denarnih zavodov.
HaUa od{tcat/Ui svetovna Ucizo-
Jkedfagi sfKHncMct fltednacodM ic^m/Uvske- •ztocMtc v Vamvzu
Kakor smo že v zadnji številki poročali,
19 bila na zadnji seji mednarodne trgovinske zbornico v Parizu na predlog referen-tšv Jonesa sprejeta posebna spomenica zpoffnioe, ki bo predložena na predlog Društva narodov svetovni gospodarski konfe-cecdci v Londonu. Spomenica je zelo obširna in zato moramo objaviti samo zaključne predloge, ki so navedeni koncem spome-fliop. Tli predlogi se glase:
1. Potrebno je, da posvete vlade, ki bodo zastopane n* londonski konferenci, vse svoje napore pomiritvi na političnem polju m ?®petnemu vzbujanju zaupanja, ker je v tem bistveni ipogoj za vsak načrt gospodarske obnove.
2. Vlade, ki so zainteresirane na vprašanju ureditve meddržavnih političnih dol-gor, morajo gledati na to, da se čim preje °dstavi to vprašanje z dnevnega reda.
3. Prvovrstne važnosti je, da se uvede mednarodna ralutna veljava. Ta veljava M morala zagotoviti: a) stabilnost valute,
b)	v zadovoljajoči meri doseči stabilnost een, v kolikor na oene vplivajo denarni vplivi.
Naloga svetovne konference je, da vzbudi gibanje za splošno vračanje na zlato valuto iin v ta namen mora določiti pogoje, kako bi ta veljava zadovoljivo funkcijoni-rala.
Dobro funkcioniranje svobodne zlate veljave ni odvisno samo od pogojev, ki so 'Potrebni za zadovoljivo funkcijoniranje vsake veljave, kakor na pnimer od odprave trgovinskih <>vj.r in carinskih tarif. Ti pogoji so bistvenega pomena za oživljenje poslov.
Dobro funkcijoniranje svobodne zlate veljave je odvisno še od številnih tehničnih pogojev, ki so bili navedeni v spomenici.
4. Tečaj mnogih devic je nestalen. Prizadete vlade morajo gledati na to, da čim preje popravijo to stanje. Stvarna stabilizacija valute je eden pogojev, ki so bistveni ne samo za odpravo omejitev, ki obstoje pri transakciji tujih deviz, temveč tudi za odpravo ovir trgovini (in opustitev carinskih tarif. V prvi vrsti pa je treba prenehati t licitiranjem pri rušenju vrednosti
valut.
5. Vlade morajo urediti svoje nacijonal-ne finance, spraviti v ravnovesje svoje proračune v prvii vrsti z zmanjšanjem izdatkov in na vsalc način izogniti se inflaciji. Brez tega bi bile številne odredbe za gospodarsko obnovo otežkočene in nevtralizirane.
6. Vsaka vlada mora pomagati, da se osnovne cene proizvodov popravijo s tem, da odpravi omejitve in da na ta način ustvari ugodne pogoje za obnovo mednarodne trgovine.
7. Rešitev problema mednarodnih dolgov je treba olajšati. V ta namen je potrebno: a) da vodijo upniške države takšno politiko, ki bo orpogočila plačevanje dolgov v blagu in z uslugami, b) da store dolžniške države vse, kar je v njih moči, da ne prenehajo s plačevanjem, c) da se upniki in dolžniki sestanejo zaradi ureditve vsakega posameznega primera na podlagi njegovih specifičnih elementov, kadar je poravnava zaželjena dn neizbežna, č) da se v
svrho in s tem namenom ustanove naci-jonalne in mednarodne skupine pooblaščenih zastopnikov upnikov, d) da se zaradi hitrejšega sporazuma med dolžniki in upniki izkoristijo že obstoječe pripravne organizacije, če pa ne bi bilo primernih, da 86 v ta namen, ustanovi čisto poseben mehanizem, njn e) da se olajša redno zbiranje natančpih in popolnih statističnih podatkov o gibanju kapitala in o dolgovnih obveznostih tmed narodi.
8. Vzporedno z bistvenim napredkom v smeri reševanja preje omenjenega problema morajo vlade gledati na to, da osvobo-de devizni promet s tujino od obstoječih omejitev m kompenzacijskih dogovorov.
9. Vse sile je treba napeti v to, da se odpravijo ali vsaj ublaže vse ovire, ki obstoje v potniškem, blagovnem, kapitalnem in drugem prometu.
V tem času je potrebno, da se vlade sporazumejo, da te ovire in omejitve ne postanejo stalen element njihove nacijonalne politike in da zato v bodoče ne izdajajo novih omejitev.
10. Vlade se morajo sporazumeti o nujni potrebi, da se carinske tarife znižajo ko tudi o metodah, kako naj se to znižanje izvrši. Vsako povišanje caninsikih tarif je treba ustaviti. Če narodi ne bi mogli izvesti znižanja canin, potem jim mora Društvo narodov pomagati pod pogoji, Iki so navedeni v spomenici. To vprašanje bo morda zahtevalo tudi izjeme pri klavzuli največje ugodnosti. Nekateri mislijo, da bi bil sporazum pomeznih skupin olajšan, če bi se sprejela mednarodna konvencija o izjemah glede klavzule največje ugodnosti, dočitn so drugi za bilateralne sporazume in za brezpogojno klavzulo.
Neodvisno od tega pa je treba pripraviti tla za splošno stabilizacijo carinskih tarif in sicer na mnogo nižji stopnji, kakor p« je danes v veljavi.
11. V sedanjem položaju bi se bilo treba izogibati vsakemu novemu razširjenju proizvodnje osnovnih proizvodov, če bi to oviralo izboljšanje cen in oživljenje trgovine.
12. Kadar je s pomočjo sporazumov mogoče ublažiti pretirano hiperprodukeljo in nesorazmernost cen. ki je posledica nad-produkcre, morajo vlade blagohotno podpirati sklenitev takšnih sporazumov.
19. OviTe v pomorskem in zračnem 'prometu ie treba odpraviti ali vsaj zmanjšati.
14. Ker bi moglo biti za orientacijo nacijonalne politike koristno, da se formulirajo splošna načela, ki se nanašajo na osvoboditev mednarodne trgovine in na obnovo zdravih financ, bi morala biti glavna naloga denarne rin gospodarske konference«, da sestavi jasna besedila mednarodnih sporazumov, ki so pripravni m takojšnjo ratifikacijo in ki bodo obsegala ves program gospodarske obnove.
Ko se doseže sporazum, bi morala najti konferenca traino možnost, da zagotovii izvrševanje svojega programa.
«
Ti predlogi so sestavljeni natančno v skladu z dnevnim redom svetovne gospodarske konference in se zato omejujejo samo na vprašanja, ki so na dnevnem redu konference.
Popravi. Dr. Marodič je tajnik beograjske trgovske zbornice in ne zagrebške, kakor je bilo pomotoma omenjeno v naši zadnji Številki.
ALI JE PRODAJA BLAGA ZA MINIMALEN ZASLUŽEK NELOJALNA KONKURENCA
Na to vprašanje odgovarja »Trgovinski glasnik« to-le:
Nel Vsak ima pravico, da prodaja svoje blago za minimalen zaslužek ali tudi v izgubo. To je neizogibna posledica pravice, da vsakdo svobodno razpolaga s svojo lastnino. To pa je tudi nujna posledica svobodne tekme. In ni države na svetu, ki priznava načelo zasebne lastnine, da bi to prepovedala. Nasprotno! Splošni blagor zahteva, da pride narod čim ceneje do potrebnega blaga. Kakor se ne more prepovedati zdravniku ali advokatu, da daje svoje nasvete tudi zastonj in kakor ni mogoče prepovedati hišnemu lastniku, da oddaja stanovanje v brezcenje ali tudi zastonj, tako se tudi ne more prepovedati trgovcu, kmetu, obrtniku ali industrijalcu, da daje svoje blago za nizko ceno in če hoče, tudi zastonj.
Dirckcija državnega rudnika Kak&nj
sprejema do 5. maja t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg jedilnega olja. —
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede doabve 600 kg kave. —
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe o dobavi 2000 kg katran, 10.000 kg portland-cementa, 100 komadov karbidnih svetiljk, 90 krtačic za dinamostroj, 50 bal krovne lepenke, 300 kg firneža, 30 kg terpentina, 30 kg laka za tla, 500 kg raznih barv, 50 kg kita in 10 komadov krtač za apno. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. maja t. 1. ponudbe glede dobave 12 plošč pločevine, 30 kg lfositra in 200 komadov žarnic.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejejna do 11. maja t. 1. ponudbe o dobavi 25 suhih elementov, 2000 m jeklenih vrvi, 12 zavitkov splint, 1150 kg žebljev, 72 plošč pločevine, 8 parov gumijastih čevljev in raznega sedlarskega matepjala. — Vršile se bodo te ofertne licitacije: Dne 15. maja t. 1. pri Komandi mornarice, ekonomski oddelek, v Zemunu glede dobave 25.000 kg svinjske masti in 75.000 porcij jetrnih paštet;
dne 19. maja t. 1. o dobavj raznih barv, firneža5 kita, alkohola, špirita, svinčenega belila, gorske krede, laka, katrana, kolo-fonije, steklarskega kita itd. itd.; dno 20. maja t. 1. o dobavi 57 ton mila; dne 22. maja t. 1. pa o dobavi 6000 metrov lanene jadrenine in 1200 metrov ko-nopnene jadrenine. —
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Obdaja zakupa restavracije na postaji Donji Vakuf se bo vršila potom ofertne licitacije dne 22. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa brivskega lokala na peronu postaje Ljubljana gl. kol. se bo vršila potom licitacije dne 7. junija t, 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Prodaja vagonet se bo vršila potom licitacije dne 15. maja t. 1. na postaji Apa-tin fabrika. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja cilinder-bloka v egaliziranje se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 18. maja 1933 pri Direkciji državnega rudnika v Kreki. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Prodaja. Dne 30. maja t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ustmena licitacija glede prodaje starih pocinkanih sodov, stare pločevine in pločevinastih škatlic. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz o imovini iadelo-valmice za moško perilo. R. & Pajk v Celju, ker je bila sklenjena prisilna porav-
nava.
Uvedeno je poravnalno postopanje o
imovini mizarskega mojstra Bukovca Josipa v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik mizar Tone Javornik. Narok za sklepanje poravnave dne 3. junija ob 9. Rok za oglasitev do 28. maja.
Potrjena je poravnava trgovca Cimpriča Antona v Kočevski Reki proti temu, da plača upnikom 40 % kvoto v roku enega leta v štirih četrtletnih obrokih s poroštvom hotelirja Meditza Leopolda v Kočevski Reki.
CIKORIJA
Maš pravi domači izdelek
Trffn
RAZD0LŽITEV POLJSKEGA KMETIJSTVA
Da se izvede razdolžitev poljskega kmetijstva, se je ustanovil^ poluradna Akceptna bank^, ki‘prične poslovati maja n|es,eca. Naloga pove banke Je, da spremeni za-mrzle kredite kmetovalcev v srednje in dolgoročne kredite. Država pa prevzame jamstvo ea akcepte banke. Tako bo ponia-gano upniku ko zadolženemu kmetu.
dcHCmdvo.
AVSTRIJSKI ZASEBNI KLIRING
V privatnem kliringu je znašal na Dunaju ažio v svobodnem prometu za funte, švicarske in francoske franke 31—315 %, za nemške marke 31—31'5 % in enako tudi za lire. V kopmenzačijskem prometu pa je znašal ažio za švicarske franke od 23#5 do 24-5 %, za francoske franke od 27*5 do 28'5 % za češkoslovaške krone 21-5 do 22-5 %, za marke domačega trga 28—29 % in za lire 26 %. Za dinarje se je plačevalo od 12 do 12-10, za leje pa od 5-0Š do 5*15 šilingov.
Kritje nemških bankovcev je znašalo po izkazu nemške Državne banke z dne 22. aprila 9,9%, doČim je znašalo po izkazu z dne 15. aprila še 10%.
Švicarska Narodna banka je povišala kvoto, ki jo je trepa plačati v uradnem kliringu za avstrijske izvozne terjatve, od 12 na 25%, da bi se s tem hitreje likvidirala razlika v kliringu.
Že v 24 urah
klobnkc M. BkreM ln avetlollka mira, »vratnik« in maaipM. Pare. imii. mran la lika d»m«*e parila
tovarna JOB. REICH
PaljaniU nul* 4—d. — Belenbarcavn ri. B. Telelan it 11-71.
SEJMI
Likvidacija osiješkega, velesejma. Sredi tega meseca se je vršila plenarna seja ve-lesejmske uprave, ki je sklepala o likvidaciji velesejma. Vsa vrednost velesejma se je ocenila na 140,000 dinarjev. Sklenilo se je, da se ves denar izroči- Zbornici za trgovino dn industrijo za tri leta v hranitev, po treh letih pa bo likvidacijski odbor definitivno sklepal o razdelitvi premoženja. Od velesejmskih prostorov se bodo le nekateri manjš;i paviljoni ohranili za manjše razstave.
Dr. Pi
sladna
rceva
kava
je prvovrsten domač izdelek, s Katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Htran *. .........
Univ. prof. dr. Milan Škerlj:
Nekaj pripomb k našemu trgovinskemu registru
(Nadaljevanje.)
II.	Popolnost trgovinskega registra.
Načelo našega registrskega prava je, da se sme vpisati samo to, kar veleva ali dopušča zakon; nikakor ni stranki na voljo, da bd dala vpisati še kaj drugega, dasd bi morda zanjo bilo važno ali se ji vsaj zdi važno. Na voljo daje zakon strankam samo en vpis, to je vpis ženitnih pisem med trgovcem ali javnim (družbenikom javne trgovinske ali komanditne družbe in njegovo ženo, seveda tudi vpis vsake iz-premembe teh pisem, bodisi da je osnovana na novi pogodbi med zakoncema (notarski akt), bodisi na izreku sodišča ali sodili poravnavi Vsi drngi vpisi so obvejni, tudi za nje pa velja nadelo, da se uvrge samo po prijavi stranke, t. j. trgovca, po-edinca ali trgovinske družbe; le malo jo vpisov in zaznamb, ki jih mora registrsko sodišče izvršiti po uradni dolžnosti ali po prijavi drugega oblastva, brez strankine prijave. Večina teh uradnih vpisov se tiče družb z omejeno zavezo; zaznambe prisilne uprave trgovinskega podjetja, otvoritve in odprave stečaja ali poravnalnega postopanja izven stečaja so predpisane v izvršilnem redu, stečajnem in v zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja. V nobenem primeru ni po našem pravu registrskemu sodišču naloženo, da po uradni dolžnosti ali po prijavi drugega sodišča ali oblastva firmo vpiše; izbrisati jo sme po uradni dolžnosti samo v nekaj primerih po zakonu o družbah z o. z., ki pa se pripete pač le izjemno. Vendar priznava sodna praksa, da sme — ali odo mora — dati izbrisati firmo upravitelj stečajne mase, če vsled stečaja prestane podjetje.
Notranje nasprotje, ki se kaže v tem, da je po eni strani velika večina vpisov v tr-
govinski register obvezna, da se pa vpis ne sme izvršiti po uradni dolžnosti, nego le po strankini prijavi, poskuša trg. zakonik odpraviti na ta način, da nalaga sodišču v nekaterih primerih dolžnost, da stranke s pretnjo kazni zbog nereda sili k prijavam, ki so zanje po zakonu obvezne. Ti primeri so: vpis (nove) firme, vpis podružnice, vpis spremembe firme ali njenega imetnika, vpis prestanka firme. Ker pa je jasno, da registrsko sodišče za te činjenice brez strankine prijave zve le izjemno in slučajno, na pr. v kaki pravdi, ki se sama po sebi teh činjenic sploh ne tiče, nalaga uvodni zakon k trgovinskemu zakoniku sodiščem sploh, torej tudi kazenskim, zlasti pa zapuščinskim in stečajnim, dalje obrtnim oblastvom, javnim notarjem, trgovinskim in obrtnim zbornicam, da brez odloga naznanijo registrskemu sodišču, če v svojem uradnem poslovanju opazijo kršitev prijavne dolžnosti. Še prav posebno pa je naloženo davčnim oblastvom, da morajo registrskim sodiščem vsak mesec pošiljati sezname oseb, ki jim je od njihovega trgovinskega podjetja nanovo predpisan toliki davek, kolikoršnega zahteva zakon, da trgovec postane polnopraven trgovec in s tem zavezan, prijaviti svojo firmo za vpis v trgovinski register. 'Prav tako morajo davčna oblastva registrskemu sodišču še posebej javljati, če pni pobiranju davka ali sicer zvedo za činjenioe, ki niso v skladu z vpisi v trg. register, kakor so davčnemu ob-lastvu znani. Sme pa sodišču činjenioe, ki so potrebne vpisa v trgovinski register, naznaniti vsakdo, tudi če se stvar njega ne tiče.	(
Registrsko sodišče na naznanila, ki mu pridejo od oblastev, kakor že rečeno, ni vezano v tem smislu, da bi moralo kar izvršiti vpise v trg. register, ki bi po naznanilu utegnili biti mogoči in potrebni. Njegova stvar je pred vsem, da na podstavi svojega znanja in zlasti po stanju vpisov v trg. register samostalno prevdan, ali bi
vpis, na kateri meri naznanilo, res bil v skladu z določbami trg. zakonika. Če so pri tem pojavijo dvomi, jiih mora razčistiti, bodisi z vprašanji pri oblastvih, bodisi z zaslišanjem strank, ali na drug način. Dvomi so zlasti mogoči v sledečih točkah:
1. Ali je podjetje sploh trgovinsko v smislu trgovinskega zakonika? če vpis že zato ni mogoč, višina odmerjenega davka ne pride v poštev. Tu velja zlasti pomniti, da nekatere vrste poslov podjetniku dajo značaj trgovca le, če jih izvršuje v večjem obsegu, če po svojem obsegu presegajo >rokodelski« obrat. Ne gre pri tem za pojem rokodelstva, kakor-šnega daje obrtni zakon (posebna spretnost za ročno delo, § 3, odst. 2, o. z.) in zlasti ni treba, da bi šlo za katero od rokodelskih obrti, ki jih obrtni zakon našteva v § 23, nego samo za pojem: vsakdanjega gospodarskega življenja o obsegu gre. Saj se vedno pojavljajo nove obrti, ki (še) niso oglašene za rokodelske v smislu obrtnega zakona. Te vrste temeljnih trgovinskih poslov so prevzemanje obdelave ali predelave premičnin za druge in ti-skamiški posli; poseben pojem rabi trg. zakonik za podjetja, ki se bavijo s prevozom oseb po kopnem in sladkih vodah, tu more biti polnopraven trgovec le »zavode, ki se bavi s takim prevozom. V teh treh primerih sicer, kakor v vseh drugih, ni polnopravnega trgovca, če mu od podjetja ni predpisan niti najmanjši zakonski znesek davka, toda sodišče mora predvsem ugotoviti obseg obrata. Odločilen pri tem niti ni povsem pojem industrijske (tvorniške) obrti v smislu § 32 o. z., dasi bo, v zvezi z višino davka, pač redno zadostovalo za kakovost polnopravnega trgovca, če je obrat tolik, da je tvorniiški v smislu obrtnega zakona; mogoči so pa primeri, da obrat ni tvorniški v tem smislu, vendar pa je njegov obseg večji od rokodelskega v gori očrtanem pomenu. Recimo, tesarsko podjetje cesto ne bo mogoče podrediti pod
§ 32 o. z., prav lahko pa ima večji obseg od rokodelskega. V dvomu bo sodišče vprašalo obrtno zbornico, tudi druge ve* ščake, ni pa zanje naravnost obvezen odlok bana po § 32 o. z; ta odlok >velja za področje obrtnega zakona, pač tudi sicer za področje javnega, ne pa za področje zasebnega trgovinskega prava, seveda pa bodo taki odloki, ali bolje rečeno, njihovi razlogi važni tudi za sodišče. To naglašam, ker imam od pregledovanja trg. registra in po skušnjah iz svoje mladosti utis, da sodišča pri podjetjih, ki bi po svoji poslovni grani spadala pod čl. 272, št. 1, trg. zak., včasih vso važnost dajejo višini odmerjenega davka, ne da bi se spustila v temeljno vprašanje, ali je podjetje sploh trgovinsko, ali njegov obseg presega obseg rokodelskega podjetja.
Slična je stvar z >zavodi« za prevoz oseb. Beseda »zavod« tu nima pomena pravne osebe, ki ni društvo; tudi poedina fizična oseba ali javna trgovinska ali ko-manditna družba je tu lahko >zavod«; izr raz kaže Je na večje podjetje. Kdor vrši prevoz oseb s posamezno kočijo, taksijem, čolnom, ne bo mogel reči, da je njegovo podjetje > za vod«, precej vprašanje ukusa je, pni katerem številu uporabljenih vozil bomo podjetju priznali naziv j zavod«. V poštev bo prišla tudi kapaciteta .posameznih vozil, ne pa, dasi se to cesto trdi, ureditev voženj z voznim redom. Poedini »taksi«, ki gre z Bleda k vsakemu vlaku v Lesce, ni »zavod«, poedini (hotelski) avtobus s 6—8 sedeži pač tudi ne, pri velikih avtobusih, ki brez voznega reda vozijo tujce ali domačine na izlete, bo pa že treba govoriti o zavodu. Ista vprašanja se pojavljajo pri prevozu po (sladki) vodi. Pri nas brodovi na rekah, kjer ni mostov, kolikor sem opazni, niso registrirani, dasi so veliki brodovi, ki prevažajo po par naloženih vpreženih voz in po 50 in več ljudi naenkrat, vsekakor prej »zavod«, nego razna mala avtobusna podjetja.
Zadružništvo v 1.1932
Lani je bik) na novo ustanovljenih 71 zadrug, dočim jih je bik) L 1931 288, od katerih pa je bilo 199 pašniških in gozdnih, ki so bile ustanovljene le zaradi agrarne reforme.
Od novih zadrug je bilo: kreditnih 5 (1981 10), živinorejskih 4 (18), kmetijsko-etrojnih 4 (4), elektrarn 3 (5), vinarskih 2 (1), perutninarskih 2 (1), vodovodnih 3 (7), čebelarskih 1, lesnih 1, konzumnih in nabavnih 9 (3), stavbnih 7 (6), tiskovnih 2, obrtnih 5 (7), raznih 22 (7).
Likvidiralo je 25 zadrug (1. 1931 27) in sicer: kreditnih 1 (2), mlekarskih 1 (7), živinorejskih 1 (4), elektrarna 1 (1), vinarskih 2, agrarnih zajednic 5, pašniških in gozdnih 3 (4), konzumnih 3 (4), stavbnih 2 (2), tiskovnih 1, obrtnih 4 (3), raznih 2 (4).
Konkurz so napovedale 4 zadruge, izr brisanih je bilo 23 (10).
Po svetovni vojni je bilo skupno ustanovljenih 1151 zadrug, likvidiralo jih je 366, v konkurz je prišlo 18, izbrisanih pa je bilo 366.
Priporoča fte
GREGORC & Ko.
UUBUANA
Veletrgovina Špecerijskega »n kolonijalnega blaga. raenega iganja in Špirita TELEFON : 22-46	Brzojavi:	GREGORC
Zahtevajte Speoijalne ponudbe I
»TRGOVSKI TOVARIŠ«
Izšla je 4. letošnja številka »Trgovskega tovariša«, ki ima zopet pestTO in nad vse zanimivo vsebino. Univ. prof. dr. Dolenc zaključuje svoj izvrstni referat »Pregled in praktični pomen kaznivih dejanj iz ekonomske sfere. Iz druge vsebine pa omenjamo: V. š.: Svetovna trgovina v letu
1932. V. N.: Razvoj naše pohištvene obrti in industrije. Oec.: Naše gospodarstvo v aprilu 1933. Gospodarska književnost. To in ono: Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v mesecu marcu 1933. Banovinski proračuni za leto 1933/34. Zadolžitev našega kmeta. Naš turistični promet v letu 1932. Številčno stanje delavstva v Dravski banovini. Turizem pri nas in drugod. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Naše gozdno gospodarstvo. Iz poslovanja Obrtne banke. Kako je porazdeljeno zlato? Razvoj industrializacije. Darila.
»Trgovski tovariš«, ki ga odlično urejuje predsednik »'Zveze trgovskih združenj« g. Josip Kavčič, velja za vse leto le Din 36'— in ga toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja.
OBČNI ZBORI
Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani ima 8. redni občni zbor dne 17. maja ob 16. v Ljubljani, Prešernova ulica 50/1.
Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, r. z. z o. z. ima I. redni občni zbor dne 2,1. maja ob 9. pri Levu.
25. redni občni zbor Obč »koristne zadruge za stavbe in stanovanja bo dne 8. maja v salonu restavracije pri Mraku na Rimski cesti.
Dolenje-lendavska hranilnica ima 60. letno redno skupščino dne 11. maja ob 14. v svoji posvetovalni dvorani.
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 29. aprila objavlja: Zakon o občinah. — Poslovnik banovinskega arhiva v Mariboru. — Popravka o naredbi o nameščanju gozdnih čuvajev in v razglasu glede kategorizacije dovoznih cest k železniškim postajam. — Pobiranje obč. trošarin v nekaterih občinah. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Ti
I. poročilo! Hmeljarskega društva za Slovenilo. (2alec, 30. IV. 1933.) Obrezovanje
hmeljske korenike se je izvrševalo koncem meseca marca in začetkoma meseca aprila pri še ugodnem vremenu. Obče se je opazovalo, da so bili hmeljski sadeži slabojši kakor v drugih etih. To je povzročevala lanska suša. Po velikonočnih praznikih nastalo slabo vreme (dež in sneg) je precej oviialo nadaljevanje spomladanskega obdelovanja, ki je sedaj v polnem teku. Vsled skoro stanovitnih mrzlih vetrov in nizke nočne temperature (0°) klijejo mladi poganjki le polagoma iz zemlje in pričakujejo zaželjeno toploto. V našem okolišu se je ploskev, zasajena s hmeljem morda povečala za kakih 10 %.
Neznatni ostanki lanskega pridelka so bili pred kratkim prodani po Din 56‘— za 1 kg. Tudi se povprašuje po ostankih letnika 1931. Predprodanih je nekaj stotov hmelja po Din 25-— za kg. — Društveni odbor.
MARIBORSKI TRG
Na trg z dne 25. aprila 1933 je bilo prignanih 10 konjev, 6 bikov, 08 volov, 221 krav in 16 telet. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od 4—5, polde-beli voli 3—3’50, plemenski voli 3*25— do 3-75, klavne krave debele 3—4-50, plemenske krave 1-50—250, krave za klobasarje 1-50—1’75, molzne krave 1-50—2-75, breje krave 1*50 do 275, mlada živiina 4—5*30, teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 183 komadov. — Mesne cene:	Volovsko
meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8. meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 12—14, II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—16 Din za kg.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem dne 28. aprila je bilo pripeljanih 288 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 100 do 150, 7—9 tednov 200 do 230, 3—4 mesece 250 do 350, 5—7 mesecev 450 do 550, 8—10 mesecev 600 do 650, 1 leto 750 do 900, 1 kg žive teže 7 "50 do 8, mrtve teže 10'50 do 12 Din. Prodanih je bilo 198 svinj.
ZAGREBŠKI MARKOV SEJEM
V sredo, dne 26. aprila se je vršil v Zagrebu drugi letni sejem, takoimenovani Markov sejem. Vreme je bilo ugodno in je bil zato tudi uspeh sejma dober. Dogon živine je bil zelo velik in je bilo na trgu za 1043 glav živine več ko na lanskem Markovem sejmu. Nekatera goveja živina je bila zelo lepa in je dosegla tudi dobro ceno. Na trg je prišlo tudi dosti tujih kupcev nn je bilo mnogo živine prodano na Dunaj, Tripolis, Napol, Reko in Milan. Tudi kramarski sejem je bil živahen. Doro je bil založen tudi trg z deželnimi pridelki.
Cene so bile dosežene te: biki po 3*50 do 5-50, krave za mesarje po 3 do 3*25, krave za klobasar je po 2 do 2-50, junice za mesarje po 3'50 do 4’75, voli I. vrste po 4*50 do 5*50, II. vrste po 3*50 do 4, junci od 3*50 do 4-25, pitane svinje po 8-50 do 9, nepi-tane po 7'50 do 8 50 Din za kg žive, teže. Pujski po 100 do 160 kos, ovce po 90 do 130, konji po 2600 do 4000 par, žrebeta po 400 do 500 Din za glavo, konji za klanje po 0-75 do 1-25 Din za kg žive teže; zaklane sremske svinje po 12 do 12*50, mršave sremske zaklane svinje po 12 do 12*50, živa teleta po 4-50 do 6, zaklana po 10 do 12 dinarjev.
Detelja po 55 do 60, otava po 50 do 55, seno po 45 do 55, slama za krmo po 35 do 40, slama za steljo po 30 do 35, drva po 70 do 90, gradbeni les po 9 do 10, krompir po 0'50 do 0'90 Din.
Avtoprevozništvo
IVAN MOLK, LJUBLJANA
Idrijska ulica štev. 7 Telefon Stev. 21^26
Priporoča se za prevažanje vsakovrstnega blaga: kuriva, strojev, pohiStva i. t. d. v Ljubljani in izven Ljubljane z najmodernejšim avtomobilom
‘Grgovd in industrija 1
Trgovski
lisi
te priporoča za
inmevivanjel
Higienske instalacije
Telefon 83*53
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jgfccb THgl dediči
Ljubljana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
Dre|» ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Z. Tr*o*»ko-lndn*tri}du> d. d. >MERKUR« kot izdajatelja In tlrtaria: 0. MICHALEK. Liulhllan.