>7 _' števiika 6 cena 25 rlin letnik ponedeijek 31. december 1964 Ištudentski časopis DOMOVINI BlTi MLAD LEPOJEVNASIDOMOVINIBITIMLAD Čas okoli Novega leta ni samo sterilni vrhunec ideologijedaril, ampak tudi čas številčne sivine zaključnih bilanc, ne le tistih s področja sive ekonomske znanosti, temveč neka splošna histerija ocenjevanja, ki se bohoti po vseh labirintih celotne vrhnje stavbe. Agenti kplturne indust-rije si na Slovenskem zaradi njene nedonošenosti še lahko natikajo cunje kritičnih cenilcev, narcisno zagledanih v integriteto svojega kritiškega Jaza, ki po dolgem tn počez s skalpeli lastne vesti mesarijo po bedi kul-turnega kraljestva. V novoletni mrzlici bodo spet polno zaposleni ssešte-vanjem tistega, kar je OrvveH pravilno napovedal in odštevanjem tega, »kar se še ni izpolnilo«. Leto, ki je bilo duhovno pokvečeno že na začetku z množično konsumpcijo v hermetiko estetike trga zavitih Orwellovih idej, se pač ne more končati drugače kot s ponovnim žvečenjem tako pripravljene duhovne hrane, ki se pogoltne brez napora lastnega preba-vljanja. Sintetični hrani ustrezajo sintetičnetnisli — brezoblične so, in neodvisno od katere koli konkretne vsebine jih zavest spravi vase in sprejme kot svoje. V psihozi zaostrenega boja za preživetje, kp mezde ne dosegajo več eksistenčnega minimuma in nuja obsedenosti z lastno ek-sistenco požira drobce individualne svobode in poraja strah pred prihodnostjo, izgubi misel H. Miller|a: »Razmišljati je razkošje!« svojo metamorfno tančico. Vzporedno z vračanjem celotnega družbenega življenja v idiliko v Naravo našemljenih fetišev, se odpira neskončen trg /a vse, ki kot rezultat svojega čistega intelekta prodajajokarkoli,karse lahko ovoha kot mišljenje. Zakonu povpraševanja ustreza vse,kar zača-ra misel v histerični užitek abstraktnega mišljenja kot dopolnilo realni prisili, ki zahteva od individua, da razmišlja samo še z želodcem. Trg uničuje tako dvujno — s tem, da sam producira zahtevo po kritiški kritiki rn odpira vrata »kultursvobodnjaštvu« in s tem, da mu ne uide nobena misel več, ki tako postane samo primerek svojega lastnega ponavljanja. Vendar je čas, ko je treba napraviti neko vrsto bilance, ne toliko zaradi iztekajočega se leta kot zaradi kadrovskih sprernemb, do katerih je prišlo v uredništVu »TRIBUNE«. V tednu dni je najprej nepričakovano, iz zdravstvenih razlogov, odstopil dosedanji gl. urednik Dejan Verčič, kasneje pa se je pod bremenom študijskih obveznosti in pogojne kazni, izrečene zaradi naslovnice 4. številke lanskega letntka, teži funkcije odg. urednika odpovedal Iztok Vilič. Predsedstvo UK ZSMSjeob tehodsto-pih na predlog uredništva »TRIBUNE« imenovalo za v. d. glavnega urcdnika Saša Daneva, za v. d. odgovornega urednika pa Andreja Klemenca, hkrati pa odprio postopek zaevidentiranje kandidatov za ohe funkciji. Kijub menjavi vodilnega tandema v uredniški politiki »TRI-BUNE« ne bo prišlo do sprememb »generalne linije«, vsaj do volitev novega gl. in odg. urednika, ki bodo predvidoma v začetku marca, ne. Zvestoba dosedanji usmeritvi pomeni, da se »TRIBUNA« prišteva k organiziranim sitam, ki se bojujejo za ohranitev in razvoj samoupravne demokracije, ne da bi »TRJBUNA« pristajala na logiko že vnaprejšnje identiflkacije teh sil s samonanašajočimi se imenskimi oznakami, kar zahteva refleksijo in analizo družbenih razmer. Namen teh refleksij ni niti v tem, da zgolj anaiizirajo objtfktivne pogoje ekonomskega življenja družbe in rcflektirajo vsakodnevno paleto bojev med delrtm in kapi-talom, še manj nam gre za to, da bi se zadovoljili z razkrinkavanjem cinizma pozicije, s katere govori dblast. Brechtovsko povedano, gre predvsem za vprašanje, kako iz resnice narediti orožje, za zvitost, kako ^ to orožje razširiti med mnoge v pogojih, ko trg prebavi še tako ostrino analize in jo izvrše po iogiki samoperpetuiranja kot farso same sebe. Zato gre za zavestno odpoved primatu čiste teorije; funkcija teorije ni v »TRIBUNI« niti v tem, da teorija postane materialna sila s tem, ko zajame množice, ker je ta misel prekratka, kolikorspregleda,dajeena izmed možnih interpretacij nje same pač ta, da je na eni strani teorija, ki ve in na drugi strani množice, katerih praktična vsakodnevna izkušnja nimanobenespoznavneveljave,niti»TRIBUNA«nemisligojititeorijes tem namenom, da bi bogatila in razvijala zakladnico slovenske teorije. Toda te »O odpovedi teoriji« ne gre razumeti dobesedno, saj nam je jasno, da sleherno mišljenje izdaja neko tudi teoretsko pozicijo in če si o tem ni na jasnem, tem slabše zanj, »odpoved teoriji« jeodpordotega,da se »pojmovni red pomirjen vrine pred to, kar hoče zapopasti« (Adorno). Bolj konkretno, »TRIBUNI« ne gre za to, da bi iskala edino zveličavnor resnico v spoprijemih znotraj teorije same in čeprav lahko uredništvi^ očitamo prej vse drugo kot pa ravnodušno pristajanje na poljudnost! svetovnega nazora, to še ne pomeni, da ima uredništvo sektaško pozicijo bodisi do »ekonomizma« bodisi do »lacanovstva« ali česa drugega. Up- vl} ira pa se nam posiljenost kritiške v mehaničnem operiranju z označevald "„ ali s klasičnim raarksovskim pojmovnim aparatom zadostuje sama sebH in si obenem umišlja svojo dejansko radikalnost, ki ji jo lakota povpraše-^ vanja po kakršni koli kritiki navidez tako evforično potrjuje. Poleg že klasičnega očitka, da je »TRIBUNA« premalo študent / informativna in žurnaiistična in diskvalifikatorskega etiketiranja »REŽIMSKEM UREDNIŠTVU«, je glavni očitek uredništvu, da, »duhovno mlačno, premalo radikalno... Res uredništvu ni skoraj nikoli šlo za ceneni radikalizem revolveraš obračunov z »visoko politiko«, v katerih gre veltko smodnika iz slep nabojev, ki merijo na eminentne predstavnike oblasti. Niti ni zai MOBILIZACIJSKO moč parol v stilu »NAJ ŽIVI PROLETARSI REVOLUCIJA!« Ne prvega ne drugega si ni nikoli postavilo kot merilo udarnosti.' ne pomeni, da v nekem smislu očitek o nezadostni radikalnosti ne dr toda naj se še toliko natolcuje, nikoli ni šlo za pomanjkanje osebnc poguma ali še huje, za nameren konformizetn in mlačnost, ki je iz njc rezuitirala. Na eni strani ni bilo mogoče podedovati klasičnih tribuna škihštosov,sajjihjeprevzelaindodatnorazvila»MLADINA«,podruL strani pa smo vseskozi d vomili o njiho vem dejanskem učinku, kajti v svojl neodpornosti do gladkega požiranja hitro postanejo prevleka moraličnc poze, ki se preko distance smeha skuša zakriti pred svojo lastno podobo. I Tu ni što le za provokati vne štose, ampak za skept ieizem do že prehojene-j ga in »duhovno mlačnost« lahko znotraj tega skeptkizma razumemo kc avtentično »POZO« iskanja radikalnosti, ki ni hotela v že formirai kalupe. Odpoved klasičnemu novinarsko-političnem angažmaju je takl istočasno bila poizkus, da se ubeži njegovi nezadostnosti ip rezuitat pre-tirane skrbi, da bi lastno prizadevanje ušlo kastracijski usodi trga z idej-nim biagom. Vendar so zakoni trga nekaj objektivnega, od voije posa-meznika neodvisnega, tudi na tem posebnem področju proizvodnje in poizkušati jim ubežati je toliko kot samega sebe zapreti v kletko. Ko ni ničesar več, česar se ne bi dotaknil strupeni dih menjave, ko se lahko zavest opredeli samo še prek tega, kar nf, postane Brechtovo vprašanje »Kako iz nje (resnice) narediti orožje?« pravzaprav vprašanje, kako ne zapasti v iluzijo, da resnica že zato, ker je resnica, ubeži usodi trga, kako kljub tej usojenosti trgu ohraniti na njej nekaj, kar se bo uprlo zdravo-razumski vnaprejšnji konsumpcrji in tako vsaj potencialno prisililo zavest, da skusi tisto nekaj, česar ni zmožna dajati po svoji čisti formi in se ji zato stalno upira. Ostane še vprašanje, kako to orožje razširiti med mnoge? Ko je enkratj jasno, da je tudi resnica blago kot vse drugo, jo je treba pač obravnavati po zakonih prodaje. Drugačnost »TRIBUNE« bo zato na neki način po| vsebini delna vrnitev k staremu — klasičnemu novinarsko-političnemu angažmaju in politični provokaciji znotraj nestabilnih okvirov pravil igre. Niti najmanj pa topočeti ne misli biti samosebi narnen kot tudi nima samo golo funkcije povečanja prodajnega učinka. Ostajja namrečše tista avtentična destruktivnost, ki se posmehujenuji lastnegaa početja tako, da maliči njegovo formo. Damoklejev meč obsodbe ne visi več nad glavo odg». urednika, zato smo zaenkrat rešeni formalnega objema Justice. A. KLEMENC V NAŠI ^^^| Zakaj toliko besed o teoriji ob hkratnem izrekanju odpo vedi njej sa |B5S Ker kljub vsemu ostaja bistvena, bistvena s stališča katerekoii prak ti H^^ akcije, s stališča tiste politizacije študentov, v kateri juriš na neb ^LT izkustvu razočaranja nad iastno nemočjo ne bo otrpnil v pasivno a Wj^k mičnost in sovraštvo do politike in se hkratf okienil cenencga pol J0^_ i kantskega bevskanja kot lastnega obrambnega mehanizma. Ne pris ^fP^ jamo torej na nikakršno vnaprejšnjo politizacijo, ki bi bila že po sv PE: »nara vi« po meri študentov, ne torej na politizacijo takšnih ali drugači ^^ mnenj, pač pa na pofitizacijo, ki lahko nastane samo skozi proces, ^^%^ politizacijo interesov študentov. Če itna, kljub svoji kadrovsko-tehnii |^k omejenosti »TRIBUNA« tudi neko informacijsko naiogo, da pačsezn ¦H ni študente s tistimi »dejstvi«, ki neposredno zadevajo študij in pogc ^** študija, je ta naloga smiselna samo kot funkcija prej omenjenega proce formiranja in politizacije intereso v. Toda kot gola dejstva so informaci ^^- nekaj delujočega šele v poizkusu razumeti tisto, kar se študentom pi VB kazuje kot najbolj neposredno in samo po sebi razumljivo, na kar zad vajo skozi vsakdanjost svojih problemov, kot nekaj, kar je posredovan j^ skozi družbeno totaiiteto, kar je zapisano neki samonikli logiki razmer, |^L katerih vladajo stvari nad Ijudmi in zato tudi tistega na videz najbo Wm preprostega ne moremo kar poljubno spreminjati, ne da bi poizkuša mM razumeti družbene razmere, s katerimi je to dano. Vendar bi ne biio ni k| bolj napačno, če bi to ključnost posredujočega gibanja omejili na sfen ^F. »čiste politike«, če bi zahtevali od študentov radikalen politični anga Af žma, ki bi ne imei nobene neposredne zveze s tem, kar mimo polittki ^^ počno, s študijem, ki že sam na sebi zahteva neko vedenje, čigar pro f^ tislovnost pa se prikazuje kot gola strokovna, tehnična vprašanja M^ Vprašanje neke razmere spreminjajoče dejavnosfi je torej v tem, kakc wK, mimo samonikle logike družbene sinteze, ki zakriva svoj družbeni izvor V ' in se postavlja kot »tehnična« ustvariti sintezo, ki bo obratno razgalila PV družbeno dimenzijo vsakega strokovno-tehiiičnega probtema in ga s fem pT naredila politično relevantnega, s tem, da bo razumela razredno vpetost ^ interesa že v spoznanje samo. Kakor koli je to centralna točka, na kateri je treba zgrabiti dejanskost samo, je vendarle nezadostna,enodimenzio-^% nalna, če zreducira individuum lena miselno, študirajočebitje. Zato tudi k vprašanja organizacije študija, življenjskih pogojev, kulture in subkul- V ture niso prav nič vulgarno nebistvenega. A TRIBUNA tako ne postavlja v ospredje nobene posamezne teme, ne mj favoriziranobeneposebnevsebine,kersinedelailuzije,daobstajasamo W ena točka revolucionarnega preboja. Da Tribunin »spekter« ostaja kljub F vsemu omejen, ni posledica neke sektaške pozicije nredništva, ampak ^ bolj davek, ki ga plačuje zaradi odpora do posiljene radikalnosti, ki jo ^m zahteva duh časa in na tem temelječih diskavalifikacij o »staiinizmu«. Je ^ pa tudi rezultat tega, da sije tisto gibanje miadih, ki ga zakriva površna oznaka »alternativa«, že izoblikovalo svoje informacijsko teoretskeka- , A nale in da v tem eksistenčno ni vezano na »TRIBUNO«. Jg Temeljni kriterij, ki ga postavlja »TRIBUiNA« ni niti neko favorizs-[ ranopodročjenitivnaprejšnjagarancijateoretskepravovernosti, pačpa # K tista kritična odprtost do problema, ki svojega predmeta, v želji po radi- ± m^ kalni kritiki, ne zožava kot nespremenljlvega. Kljub temu, da je šlo pri zamenjavi »vodilnega tandema« pravzaprav 1 le za notranjo rošado v uredništvu, s čimer ostaja, kot že rečeno, uredni- * ška politika zvesta dosedanji »generalni liniji«, pa to ne pomeni, da & S »TRIBUNA« vnekatcrihpotezahnebobistvenodrugačna. Kakšnanaj i f bi bila ta drugačnott? _____ JOVAN MMČŠISTEMIKRIZ^ l +9 pred nami je težka naloga, da se spoprimemo m kritično analizi-jncTideje, ki so sodeč po zanimanju javnosti in politikov trenutno prvem mestu. Pričujoči prispevek ni recenzija knjige, temveč »kus razmišljanja, zakaj je knjiga razburkala javnost, kaj prinaša ivegd in predvsem o stanju, v katerem se porodijo take ideje. esmiselno bi bilo trditi, da so to ideje zgolj Jovana Miriča, kar nam ikazujejo tudi reakcije na knjigo in pa vzdušje, še preden so iričeve teze sploh zagledale luč dneva. Kritiki oziroma analitiki Miriča se delijo v tri skupine. Prvi knjigo ralijo in ji pripisujejo veliko vrednost, drugi jo napadajo in ji fipisujejo celo kontrarevolucionarni naboj, tretji pa v njej vidijo fecej pozitivnih styari, obenem pa tudi opozarjajo na nekatere sveč enostranske trditve. Poskušali se bomo ogniti etiketiranju, ki sicer zelo pogosto v naši politiki, še posebno v tej temi, ki je zelo ilikatna. Najbolj nesmiselna je delitev na »ustavobranitelje« in eformiste« (med slednje naj bi spadal tudi Jovan Mirič). Ali je res v tadju samo borba za spremembo oziroma ohranitev ustave?' rdimo, da ne in je potem taka delitev samo zakrivanje bistva. Drugi limer poenostavljenega etiketiranja ob tej temi je delitev na unita-!te in separatiste oziroma na centraliste in nacionaliste. Vprašanja, se dotikajo odnosa federacije in republik (ter avtonomnih ikrajin) pri nas hitro zreduciramo na ta dva pola. Vsako prizade-mje za boljše gospodarske odnose znotraj Jugoslavije imamo takoj centralizem, ravno tako pa hitro vztrajanje pri svoji lastni kulturi poudarjanje svoje različnosti razglašamo za nacionalizem. Ni Jgo tega, ko so v »Studiu ob 17h« na ljubljanskem prvem idijskem programu govorili o Slovencih in nacionalizmu in je latej Bor dejal, da mu je Edvard Kardelj nekoč rekel, da ga imajo v eogradu za nacionalista, v Ljubljani pa za unitarista. Takojšnje iketiranje in postavljanje v dva nasprotna pola je izredno (odljivo, saj se stVar, ki jo nategujemo z dveh različnih strani, jkamor ali pa zelo malo premakne. Glavna tarča napada Jovana Miriča je ureditev naše federacije ziroma ustava iz leta 1974. Po njegovem mnenju Jugoslavija ni deracija, temveč konfederacija, kajti suverenost republik, ki je ražena v ustavi, implicira odvisnost oziroma celo opredeljenost ilasti federacije z oblastjo republik in pokrajin, kar naj bi bila ena li karakteristik konfederacije, za katero se ne da trditi niti da je upnost niti da je država. Bistveni element konfederativnosti Jugo-avije naj bi bilo tudi paritetno načelo. Teritorialno-politični oziroma nacionalno-državni (ne pa funk-jionalno-delovni) princip naj bi bil temeljni princip ustave SFRJ. V smislu naj bi ustava, ki opredeli socialistično republiko kot vo, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupra-ijanju delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi, pomenila montažo federacije. Jugoslavija naj bi postala zveza političnih v, ne pa politična skupnost. Izraz »samoupravni federalizem« bi pomenil nacionalno samoupravljanje in ne družbeno, lavsko samoupravljanje. Ustava pa tudi praksa naj bi preveč udarili vlogo republik in pokrajin v delitvi pristojnosti med ezno državo in federalnimi enotami in to v vseh elementih oblasti: konodajni, izvršni in sodni. Celo tam, kjer naj bi bilo reševanje fiekaterih temeljnih problemov v pristojnosti federacije, naj bi to prehajalo v pristojnost republik, kar naj bi omogočala sestava fkupščine SFRJ, ki ima po mnenju Jovana-Miriča dva zbora repu-ilik in pokrajin pa nobenega zbora, ki bi bil politični predstavnik lelovnih ljudi in občanov SFRJ. Tretji faktor, ki naj bi polegobeh borov povečeval prevlado nacionalnega nad delovnim principom, predsedstvo SFR.K Tudi v predsedstvu naj bi bil izražen paritetni irincip, ne pa princip politične enakopravnosti in enakosti občanov, tjčlanov predsedstva ne volijo občani SFRJ, niti skupščina SFRJ, fcmveč skupščine republik in pokrajin. Potemtakem bi bilo dovolj, labi sedel v skupščini iz vsake republike samo po en delegat, kar naj [ibilo tudi bolj ekonomično, ne pa da je tam 308 delegatov. Mirič edlaga naj bi bila skupščina SFRJ sestavljena iz zbora delavskih etov, zbora narodov in narodnosti ter iz zbora občanov (sedanja upščina naj bi bila samo zbor republik in pokrajin). Zbor delav-;ih svetov naj bi sestavljali delegati delavskih svetov, zbor občanov haj bi volili na neposrednih volitvah z odprtimi kandidacijskimi itami. Pri nas naj bi fiksirali delavski razred kot nacionalno kategorijo, ;ar je nedialektično. Prisotno naj bi bilo meščansko pojmovanje broda in dialektike razrednega in nacionalnega vprašanja. Nacio- jalno naj bi bilo po svoji genezi vezano na meščansko in vsako ireferiranje nacionalnega je znak restavracije meščanskegaodnosa. ato naj bi bil Jugoslaviji potreben enoten produkcijski odnos. amoopredelitev narDda naj ne bi mogla zamenjati samoupra- Ijanja razredt.. Pri nas pa naj bi se kot zgodovinski subjekt osvobo- jtve ne pojavljal delavski razred, temveč narod. Tako pravi Jovan Mirič. Usta-vi očita nedialektičnost, a mi bomo brnili puščico za 180 . Očitno je, da Mirič razrednega in nacio- Inega vprašanja nepojmuje dialektično. »Nacionalno« je zanj itegorija, ki s stališča samoupravne družbe in humanistične eman- ipacije ter dezalienacije delavskega razreda in človeške osebnosti ipada preteklosti. Že samo vračanje k nacionalnemu vprašanju u pomeni negativen pojav, popuščanje silam, ki hočejo družbeni azvoj vrniti v ekonomsko, politično in idejno orbito meščanske ružbe. To naj bi bil simptom poraza in dezintegracije »nadnacio- alnega populističnega gibanja«, ki naj bi bilo ogrodje naše revolu- [je. V zaskrbljenosti za nacionalno vprašanje in posebnem insisti- iju na vseh atributih posebnih nacionalnih državnosti (ki je v sprotju s proklamiranim naukom o odmiranju države) se po :govem mnenju izraža interes nacionalnih birokracij. Njihova loška podlaga je nacionalistična ideologija, ki vsiljuje lavskemu razredu stališča, ki pomenijo zapiranje v ozke okvire' icionalnega egoizma, ki potiska v stran internacionalru iredelitve. Vsakršno poudarjanje primata razrednega nad nacionalnim ali ratno, lahko vodi samo do skrajnosti, kot sta unitarizem in lacionalizem. Pri Miriču so nacionalni, razrednj in občanski interesi pčeni. Tako pojmuje človeka kot delavca, pripadnika določenega ^^j a 'a in kot občana. Po njegovem je danes človek v Jugoslaviji " ^ o razklan, saj ima npr. kot Slovenec povsem drugačne L, . c kot delavec ifr drugačne kot občan. Abstraktno pojmuje nrincip dela in enotni jugoslovanski delavs.ki razred. Pozablja, da M ec in Makedonec nimata različnih interesov samo kot pripad- zličnih narodov, temveč tudi kot delavca in občana. Stopnja •>ti proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov je drugačna in trebe in navade niso iste. Zgodovina has je dolgo ločevala in jzato je iskanje nekakšnih unificiranih potreb in interesov zgolj ¦dcmLitJogija. Pozablja, da imamo ponekod v Jugoslaviji še vedno cijski način na ravni fevdalnega, oziroma milejše rečeno icu.a.halneodnose (npr. na Kosovu)ter področja, kjerjeindustrija p več kot sto let in so delovne navade veliko boljše kot pa y krajih,, 1 še včeraj imeli naturalno produkcijo. Dobro vemo, kam pelje. ..nje pri enotnih interesih in zanemarjanje nacionalnega vprašanja. Vsekakor je vsem(?) v interesu razvijanje samoupra-vljanja in oblasti delavskega razreda, toda razvoj ne sme iti v tej smeri preko ašimilacije posebnega, temveč preko razvoja indivi-dualnosti vsakega naroda posebej in preko sodelovanja na enakih odnosih, ki pa nikakor ne smejo biti pogojeni samo iz strehu ali nuje. Koga moti ustava? Ali res samo Miriča? Očitno moti tudi sile, ki jih je ta ystava porazila, oziroma jim je vzela politično legi-timnost. Po neuspeli gospodarski reformi v sredini 60-ih let, kijebil prvi resen obračun s centralistično-birokratskim upravljanjem, ki pa je bilo takrat še premočno, so se sile, ki so se bojevale proti takim tendencam, z ekonomskega preusmerile na politično področje in tam jim je uspelo izbojevati zmago, ki bi lahko pomenila tudi realni okvir za pospešitev razmer na ekonomskem področju. Ustavni amandmaji iz leta 1968 in 1971,ustavainzakonozdruženemdeluso imeli vsi isto nalogo. Zagotoviti prevlado resničnega samoupra-vljanja nad birokratsko-centralističnimi tendencami. Vendar pa rezultat bitke naekonomskem področju ni šel po načrtih. Lahko bi celo rekli, da so centralistično-birokratske sile postale zadnje čase še močnejše in zato čutijo ustavo kot oviro za svoje delovanje ter jo hočejo na vsakanatin spremeniti. Te sile imajo v rokah večino predelovalne industrije. Uspelo jim je , da so cene surovin v Jugosla-viji višje od svetovnih, obenem pa so cene surovin v Jugoslaviji višje od svetovnih, gotovih izdelkov nižje od svetovnih cen. Ravno zato so proti vsakemu odpiranju v svet, ekonomskemu in političnemu, saj tako ščitijo svoje privilegije, ki bi se npr. z ekonomskim sodelo-vanjem lahko porušili, ker bi morali spustiti svoje cene vsaj na raven svetovnih. Ustreza jim politična izolacija od razvitega zahoda in se veliko rajši vežejo na SEV (kamor gre tudi večina njihovega izvoza), kot pa na EGS. Zato se ni čuditi tako trdovratnemu zavračanju računalniške opreme in trtnastemu vztrajanju na depozitu, ko pa je že vsakemu vrabcu jasno, da nima (več)nobenega učinka. Ekonomsko sodelovanje z razvitim zahodom naj bi vodilo samo v novo zadolževanje in vso krivdo za zdajšnjo stopnjo zadolženosti valijo napleča »republiških etatizmov« in ustave, ki naj bi .spodbu-jala tekmovanje med republikami in lakoto po novih investicijah. Za te n^>ake Mirič ne obtožuje.neodgovornih funkcionarjev, temveč kar ustavo, ki naj bi bila kriva naših dolgov in težke krize, ki naj bi se še najbolj poznala v Srbiji. A o tem nekoliko pozheje. V tej uči lahko opazujemo tudi »proces proti šesterici« v Beog-radu, ki naj še poveča politično izolacijo, saj nas je ves zahodni svet obsodil, a to določenih struktur sploh ne moti, jer treba da bude jasno svakome, i onima na istoku i onima na zapadu, še posebno pa tem buržujem na zahodu, da se ne bojo vmešavali v naše notranje razmere, čeravno se bo treba spet pogajati z Mednarodnim denarnim skladom o reprogramiranju dolgov in verjetno bo^spet treba sprejeti kakšen grenek pogoj, a pisanje pisem in peticij je vsekakor bolj grobo kršenje suverenosti posamezne države. Verjetno bbjo osumljenim v Beogradu dokazali (drugače skoraj ne more biti), da so hoteli razrušiti našo ureditev, s tem da so se »ilegalno« zbirali in premlevali določene teme, nedapi njihove ideje sploh prišle v javnost v govorni, kaj šele v tiskani obliki, kot Miričeva knjiga. Čudno je edino to, da če nekdo napade ustavo, ki je temelj sistema, za to ne odgovarja pred sodiščem. Da se ne bi napak razumeli. Ne zahtevamo, da Miriču zaradi njegovih idej sodijo, temveč nas zanima, zakaj se nekaterim krogom napad na ustavo zdi objektivna kritika, obenem pa je kritiziranje slabosti sistema, kar je po našem mnenju milejša oblika od prve, protidržavno delovanje. Očitno imamo dvojna merila svobode. Ena za tiste, ki nam pihajo v meh in druga za tiste, ki mislijo drugače. Drugi problem, ki muči Mifiča je »ambivalentni karakter SR Srbije«. Dvakratna federalizacija te republike, dvakratna delitev suverenosti, prvič s pokrajinama in drugič s federacijo, naj bi pripe-ljala do blokade sistema z ekonomskimi, političnirni in socialnimi posledicami. Pokrajini naj bi z novo ustavo postali ne samo avtonomni, temveč tudi suvereni, kar naj bi bilo v nasprotju z načeii AVNOJ-a. V republiki naj \>\ uresničevali delovni ljudje in občani pokrajin le ostanek svojih pravic v primerjavi s tistimi, ki jih uresničujejo V pokrajini. Pokrajina naj bi se razlikovala od republike samo puhtela. Smo v času ponorele stagnacije razvoja raziskovalnega in pedagoškega dela na Univerzi, zatojc najprej potrebno oblikovati takšno družbeno klimo, ki bo stimulirala proces preobrazbe y nadalj-nih desetletjih. Nato je dvignil zastavo za dvig kvaiitete srednjega in visokega izobraževanja inz^ne^osrednopovezavosrednjihin visokih Tovariš Merhar je govoril o osveščanju univerze. Natoje pono poudaril pomen obveznega pošiljanja delavcev delovnih organiz na podiplomsko izobraževanje. Podiplomsko obliko izobraževanj potrebno spraviti v redno obliko. Univerzo moramo integrirati v ruženo delo, saj je njegov zavestni del že tako corganiziran, da po buje univerzo v sebi. Obstaja pa nevarnost, da ste bodo izobražev centri pri delovnih organizacijah pretvorili v mekakšne organiz tuje univerzi, celo zadostne sami sebi, kar bo < ovira integraciji . manentnega izobraževanja na ravni visokega šolstva. Tovarišica Vadnalova je dala nekaj pojasnil1 v zvezi s tezami ZKS. Tovariš Stanič je v drugi diskusiji govoril o sabotaži, ki je v t da ni tuje literature. Imperialistične sile lahko takim silam si zaploskajo. Osnovna naša akcija mora biti vsii nazaj v šole. Tovariš Mrmak je govoril o naši ujetosti, sužnosti- ne t konceptom, ki so dogmatizirani in shematiziranimi in nam ne d svobodno misliti, poleg organizacijskih, materialnih, idr. težav j ena glavnih problemov reformiranja univerze. Tovariš Debenjak je pri povzemanju razprave med drugim de da se moramo komunisti lotiti odpravljanja ovir, od katerih so katere prav banalne. »Banalno je to, da lahko dosežeš veliko pravljenost republiškega vodstva za rešitev problema literature, kar se ugotovi, da se na tako imenovanih srednjih nivojih cela si zlomi, namreč zagotavljanje deviz za literaturo vsaj v nekem m malnem obsegu. Da ne govorimo o določenih potezah zvezne ad nistracije, kjer ni takepripravljenosti, temvečsokompenzacijski sli ene vrste dopustni, druge pa ne; č!an našega predsedstva, tov. čnik je vprašanje deiegatsko postavil v Beogradu, kako to, di možni kompenzacijski posli, v katerih se izvaža jugoslovanska ruza. da bi se potem uvažala jugoslovanska koruza po višji ceni pa niso mogoči kompenzacijski posli, da bi se izvažali stoli in uva la literatura. Na to vprašanje še ni bilo odgovorjeno. Nato jL izpostavil pomen konference zlasti kot pregled evidenco problemov, med katerimi je iz razprave izluščil nasled / komercializacija programov, da se univerza ne usmerja dovolj ks kot predmetu raziskave (npr. delovanje delegatskega sistema Univerzi), zahteva po znanstvenoraziskovalno utemeljenem ¦' dagoškem procesu, vključitevštudenta kot raziskujočega subjek pedagoški proces, odnos mesta Ljubljane do LJniverze in izpost naloge predsedstva glede izvedbe sprejetih sklepov. POVZ Igor Li PRISPEVEK "*>-. PRISPEVEK K MLADINSKEMU KONGRESNEMU TURIZMU ali 4 dni kongresa AIESEC na obali Jadranskega morja Od 6. do 10. decembra je bila v turističnem naselju »BeJvedere« v bližini IzoJe 45. skupščina AIESEC (mednarodne organizacije študentov ekonomije). Na kongresu je bilo prisotnih okoli I50dele-gatov, študenti z 19 fakultet ekonomije, organizacije dela in hotelirs-tva iz cele Jugoslavije razen s Kosova. Toje bil pomemben prispevek k razvijanju »bratstva in enotnosti-narodov in narodnn«H" i t-~ J- -jezik skuoščine ie *»•• —•'—'- o___^^ijt ucia m notelirs- ____>«v jugosiavije razen s Kosova. To je bil pomemben prispevek k razvijanju »bratstva in enotnosti-narodov in narodnosti«. Uradni ,_ jezik skupščineje bil srbohvrvatski, ostali jeziki so bili enakopravno zastopani v »neuradnem« delu. Organizacija AIESEC obstaja pri nas več kot 30 let in skrbi za izmenjavo strokovnih praks študentov ekonomije, za izmenjavo znanj in za učenje tujih strokovnih jezikov. V teh 4 dneh so delegati veliko delafi, debatiraii, največ pa so masovno poslušali. Upamo, da so se tudi naučiJi kaj, kar j/m bo ko-ristilo v nadaljnjemjstrokovnem ali privatnem življenju. Delegati so imeli priJožnost izmenjati veliko svojega, znanja, ki so ga pridobili s svojim dosedan/im Studijem.. Za dobro počutje delegatov je bila J odgovorna sekcija AIESEC na ljubljanski ekonomski fakulteti. Pri-prave so bile dolge nekaj mesecev. Poieg tega so porabili okoli 20 p S starih milijonov za pripravo. Za ugiašeno petje tovarišev delegatov > Ije organizator ponatisnil »song book«. Toje še en podatek več, daje * bila organizacija popolna. Delegati so se veseli in zadovoljni razšJi in \ »» do naslednje skupščine v prvi polovjci 1985. leta bodo nabirali nove Iizkušnje, ki jih bodo povedali svojim tovarišem, s katerimi že Jeta in leta sodelujejo na svojih skupščinah. Prvo dejanje Mesto za kongres je bilo zelo dobro izbrano. Za dobro delo in počutje mladih, ki so že tovariši delegati, je bilo na razpdlago turis-tično naselje »Beivedere«. Vse dosedanje skupščine so bile »aler-gične« na znane turistične kraje. Položaj za kongres jezelo lep. Tu je morje, lepi pogledi, mehke postelje. Zelo pomembno je tudi to, da je v bližini Trst. To prednost je^k pina delegatov izkoristila in obiskala »ex« največjo jugosJovansl trgovino. Ostali delegati so debatirali in niso opazili odsotnosti^ > pine. Sestanki so bili maratonski, po cele dneve so delegati delal, ¦ delovnih skupinah in na plenarnih sejah. Devetdeset odstotkov df ¦ skusij seje vrteio okoli statusa in fmaneiranje AIESEC. Zani^p**^ da ta vprašanja krožijo na njihovih skupščinah že leta in leta in na vsaki skupščini se veselo vračajo na teteme. Vprašanjefinancjedeli-katno, ker so zahteve veJike in pri tem ta organizacija dobiva denar na podlagi »sistema zvez in poznanstev«. Največji del denarja jep«^ .^ rabJjen za sodelovanje na skupščinah in raznih mednarodmh Jkongresih. Letno sta na nivoju Jugoslavije organizirani po dve skV pščini. In tako se dvakrat na Jeto »mlati sJama«, a vse to plača zd-ruženo delo pz. delavci. V mnogih primerih se sredstva, za delo razen iz virov ZSM dobijo po osebnih zvezah, tako za da so zelo zažeJeni člani sinovi in hčerkedirektorjevdobrostoječihfirm. In ka-f kšni so rezultati teh delovnih sestankov? Ali pride do povečanja sodelovanja s tujino? Odgovor je: Ni nujno. Lansko leto fakuJtete v LjubJjan/, Osijeku in Skopju niso poslale nobenega študenta na strokovno prakso v tujino. Razlogi za to so bili finančni in tehnični probiemi, To pomeni, da poJeg dveh skupščin, tovariši delegati niso kako n*j pošljejo svoje sošolce—študente na strokovno ^tujino. Mogoče je potrebna še ena skupščina, na kateri bi Ijali o teh vprašanjih. Eno je zanesijivo: AlESEC-ovci dajejo pen prispevek za razvoj kongresnega turizma. ^ Drugo dejanje Študenti, ki so sodelovali v delu skupščine, so se povečini dobro fcznali. Veliko jih je že bilo na prejšnjih skupščinah in na drugih ^Jcupnih delovnih in turističnih srečanjih. Med njimi je neformalno ^ekmovanje. Tisti, ki so se udeležili konferenc že šestkrat dobijo sta-|s »delegata veterana«. Najuspešnejši jedelegat Skoro. Sodeloval je 1o na 14 skupščinah.^Najbolj neumno v zvezi z njim je to, da so »posebne časti«, celo že ime, »mitske značilnosti« in nevarno se je t približal tituli »bog«. Delegati na skupščini so biii zelo uradni in zaznamovani z dovolil-nicami (brez fotografij). Študenti, ki so sodelovali na skupščini, so ¦ _ dober primer študentskih elit, ki so vzeli mladinske zadeve v svoje 1 m roke in ppčasi »grickajo« ugodnosti, ki jim jihte nudijo. Mlajšim je ™ vstop otežen, zato pa so »veterani« organizirani v svetovni organ in mlajšim študentom pripovedujejo, kako je na strokovnih praksah in , skupščinah AIESEC v deželi in tujini. Polegteh domačih skupščin se organizirajo še mednarodne konference. Pri tem aktivno sodelujejo tudi jugoslovanski delegati. Na kongresu v Atenah je bilo celo 30 delegatov iz Jugoslavije od skupaj 150 delegatov, ki so bili na konferenci. Tudi ta podatek govori, kako so aktivni AIESEC-ovci. Poleg Aten so bili kongresi še na Dunaju, v Franciji, na Madžarskem itd. Tako delo te organizacije dobiva razsežnosti »iger brez meja«. Na skupščini v >,3elvedere" so bile najbolj obiskane prireditve večerne zabave. Celotni stroški skupščine so bili čez sto starih mi-lijonov. Če malo trezno razmislimo, gre za organizirano zapra-vljanje denarja. AIESEC-ovci bi se lahko dogovorili in izmenjali iz-kušnje na bolj racionalerr in cenejši način. Brez konca Ko so v Beogradu študenti protestirali v študentskem mestu, zato ker so cene dvignili za več kot polovico in se je njihov družbenoekonomski položaj poslabšal, so AIESEC-ovci iz Beogra-da poslali na skupščino 22 delegatov. Na razne mednarodne * konference je organizacija AIESEC na Ekonomski fakulteti v Beog-radu poslala skupaj lansko leto 16 delegatov. Skupni stroški, od ^— katerih jih je največ odpadlo na delegate in delegacije, so bili lani 46 mM starih milijonov. Za ostale fakultete nisem našel podatkov. Pri njih so tudi usmeritve za aktivno sodelovanje na domačih in mednarod-nih konferencah. Po tem kako se obnašajo dodenarja,bičlovekpo- »\ mislil, da so iz Jugoslavije. Zdaj, ko se govori o varčevanju, i A AlESEC-ovci »razsipajo« denar. Ve pa se, na čigav hrbet gre vse to. ! Na hrbet delavcev. Na hrbet tistih, ki imajo »oblast« v tej deželi (dol • z lažmi in tistimi, ki jih govorijo). Ko so v Ljubljani boni za simb-olično povečanje standarda, a predvsem za »zapiranje ust \} študentom« in ko v Beogradu študenti organizirajo posebne »gladovne stavke«, pa delegati AIESEC v polnoštevilni udeležbi de-batirajo na obali plavega morja. Debatirajo in uživajo, in to se jim zdi normalno. Zakaj pa ne, saj oni mogoče ne vedo, da je ekonomska kriza in mogoče je dober del niti ne občuti. Kriza je, samo ne za vse. Na svidenje do naslednje skupščine. P. S. Ne smem pozabiti pohvaliti delegatov na 45. skupščini AIESEC, da so se primerno obnašali na zabavah in da ni bilo večje škode na družbeni lastnini. Na zabavah so se dostojno obnašali, ta-ko da ni tako razbitih kozarcev po tleh, kot se to lahko dogaja, ko se »srečata« mlada kri in rdeče vino na obali morja. G A. SLOWE.NEN RAUS Naivno zamišljene predstave, vezane na določen politični prostor, družbeno skupnost, predstave, ki so istovetne s feuerbachovskim zorom, predstave, ki so do podrobnosti nacionalno-šovirfističnega značaja, predstave ravnodušnosti in konec koncev predstave, obremenjene v gla^nem z voluntarizmom in apolitično gorečnostjb, se spopadajo v razstžnostih, ki se skristalizirane opredmetijo v čisto, politično borbo v najožjem smislu. Načrtno in nasilno zoževanje kulturnozgodovinskega prostora — pri čemer je rušenje dvojezičnih napisov in razstreljevanje spome-nikov največkrat smatrano kot najbolj groba in usodna manifestacija neke težnje, precej nepomemben dogodek, droben sestavni del pro-pagandne narave v spektru celotnega obzorja — očitno spremlja »nezgodovinske evropske narode« v obliki konstantne prakse, ki črpa svojaprepričanja v ideoloških fundamentih antisemitizma, ra-i sizma, apartheida itd... Koroška (seveda avstrijski del)]e primer izredno uspešnega delo-. vanja takšne politike. Germanizacija koroških Slovencev se v spremenjenih okoliščinah izvaja približno 150 let. Občudovanja vreden je propagandni stroj, mobilnost in organiziranost akterjev tega procesa. Najboljše i:j najvztrajnejše učence je, kot se zdi, Hitler vzgojil prav med Deutschkaerntnerji? kot se sarm imenujejo. Kaerntner Heimatdienst uporablja podobne metode kot nacistični aparat predrajhovskega obdobja,, v borbi proti »velikoslovenskim« težnjam: teroristične akcije, razglašanje ogroženosti nemštva, vago-vanje nacionalnih emocij in predvsem točno začrtane možnosti poli-tične in ekonomske predrznosti. Uspeh ne izostaja... Takoj po drugi svetovni vojni je bil uveden obvezni dvojezični pouk na južnem Koroškem in vse šolarje so poučevaliv obeh deželnih jezi-kih (prebivalcem se ni bilo treba narodnostnoopredeljevati). Do prve polovice 50-ih let ni bilo večjih ekscesov. Leta 1955 je bila sklenjena in podpisana avstrijska državna pogodba oziroma »Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije«) katere 7. člen se glasi: Pravice slovenskih in hrvaških manjših 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakof vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pra-vico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska vsvojem lastnem jeziku. 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajopravicodo osnovne-ga pouka vslovenskem ali hrvaškemjezikuindosoraZmernegaštevi-la lastnih srednjih šol, v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hr-vaške šole. 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Šta-jerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom jeslovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradnijezikpoleg nemškega. V takih okrajih bodo označbe in napisi topogralskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini, kakor v nemščini. 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem se vključujejo v kulturne, upravne in sodne ustanove v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. 5. Dejavnost organizaci j, ki težijo k temu, da odvzamejo hrvaške-mu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot ma-njšine, se mora.prepovedati. Dunaj, 15. maja 1955 Izvseh pravniških formulacij,kiregulirajopomembnejšaprotislo-vjaodseva topoumnasplošnost in 7. člen ninobenaizjema.Ustavilse bom na kratko pri 2. in 5. odstavku, ki se zdita, trenutno naj-pomembnejša. 2. odstavek danes vsebuje aktualno zahtevo po deljenenršolstvu-getošolah:...imajopravicodoosriovnega poukav slovenskem ali hrvaškemu jeziku...« in dalje: »... lastnih srednjih šol;...« Nikjer ni omenjeno morebitno obvezno dvojezično šolstvo, ki je v praksi nekoč že funkcioniralo, vendar s tako šibko zakonsko zaslombo, da je bilo za kaerntner Heimatdienst samo vprašanje časa in verjetno dogovora doseči prvi povojni korak germanizacije — možnosti odjave od pouka slovenščine karsejedejanskotudi zgodilo leta 1959;uzakonjenjebildanašnjitipdvojezičnešoleinkdorjehotel, da bi otroka poučevali v obeh deželnih jezikih, ga je moral posebej prijaviti k dvojezičnemu pouku — KHD je to dosegel z prganizi-ranjem tako imenovanih šolskih stavk v letih 1958/59, deželni glavar pa je izdal odredbo, ki je omogočala odjavo od pouka slovenščine). \ Če 5. odstavek prevedemo izpolitičnega žargonavrazumljivjezik, i ta člen pomeni zgolj prepoved odkritega političnega delovanja šovi-nističnih objektev. KHD noče odvzemati slovenski manjšini njenega značaja in pravice. Ravno nasprotno — poudarja jih! Slovenska ^kupnost naj se prepozna kot manjšina, njenepravice naj bodoločeno ; priznane. KHD zahteva enakopravnost nemško govorečih Korošcev s slovenskogovorečimi, zahteva nemškogovoreče učitelje za nemško govoreče šolarje, KHD slejkoprej nima nič proti slovensko govoreči manjšini —emancipacija nacionalno ogroženih nemško govorečih je edina zahteva KHD. 12 let poustanovitvi KHDseokrepi FPO — stranka,kngra vlogo političnega trojanskega konja in je danes najzvestejši partner KHD ter poziva koroško deželno vlado naj ustanovi »slovenske šolske ok-olišes šolami zaslovensko manjšino.« Nemškogovorečišolarjinajbi namreč utrpeli pedagoško škodo zara.di prisostvovanja pouku slove-nščine. V deželnem zboru je bil predlog zavrnjen. »1976: Po tristrankarskem sporazumu vodje dvojezičnih šol odslej niso več dolžni dokazovati sposobnosti za poučevanje v obeh jezikih (sprememba zakona o dokladah, BGBI. 397/76). 1982 prične KHD vsvojem listu »Ruf der Heimat« znovo načrtno gonjo proti dvojezičnemu šolstvu, ki Slovence že tako ali takozapos-tavlja, ker morajo svoje otroke prijavljati. Slovence naj bi izolirali v »središčnih šolah«. Propaganda postaja rasistična, šolarje in učitelje hočejo jasno deliti po narodnostnih in etničnih vidikih. Novembra 1983: FPO je prehitela KHDzdesne. Deželnemuzboru je predala predlog, ki pravice manjšine huje omejuje kot zahteve KHD. 1984: Meseca februarja sproži KHD ljudsko zahtevo za ločitev šolarjev po jezikovnih vidikih. Avgusta dobi zanj približno 34.000 podpisov. Kljub majhni udeležbi prebivalstva se v deželnem zboru zastopane stranke odzovejo tej Ijudski zahtevi KHD in govorijo o tem, da so potrebni komprornisi,.torej rešitve, ki še nikoli niso rešile nobenega problema in so zmeraj šle na račun Slovencev in demokrati-čnih pravic. mu stoletja se je delavski razred številno okrepil in orga-niziral. Postal je pomemben politični faktor in nemški šovinistični krogi so opredelitev za nemštvo pogosto upoštevali pri zaposlovanju j^lovenskih delavcev. - Dejansko so kmetje in delavci predstavljali tisti del prebivalstva (slovenskega), pri katerem so za popolnejšo germanizacijo potrebne približno tri generacije. S pomočjo politike, države in družbcnih or-ganizacij se je germanizacija preoblikovala v politični mehanizem. Strukturne prvine tega mehanizma so danes ravno tako prisotne kot pred 150leti. Slovencisotudidanesslabbzastopani vvišjihinsrednjih rangih industrijskega managementa in deželne ^uprave. Vseskozi je pod glavnim udarom izobraževalni sistem, kajtile-s kontinuiranim šolanjem širše populacije bi kcrroški Slovenci lahko premostili veliki prepad ekonomsko-politične podrejenosti. Odloči se za nemštvo, če nočeš biti Slovenec »Aktualna diskusija o spremembi šolskega sistema manjšinejc bila sprožena predpribližnodvema letoma, koje KHD vsvojem ,Rufder Heimat', kinajmanjštirikrat letnopreplavi vsa koroškagospodinjs-tva, pričel s kampanjo za ločene šole na jugu Koroške. Na osnovi te zahteve je koroška frakcija FPO predala deželnemu zboru zakonski osnutek o spremembi dvojez. šolstva na Koroškem. Februarja 1984 je pričel KHD z modificiranim predlogom izvajati akcijo za izvedbo referenduma.« (2)" Vsebina tega predloga je pravzaprav postopna odprava dvoj-ezičnega šolstva. Predlog FPO zahteva popolno odpravo dvoježične-ga pouka v 21 občinahetničnomešanegapodročja(V 13občinahbiše ostala možnost dvojezičnega pouka). Ce tu upoštevamo še dejstvo, da je prijava k dvojezičnemu pouku prostovoljna, da so te osnovne šole zelo majhne in da dvojezični pouk poteka večinoma le v prvih dveh razredih, postane ta redukcija jasnejša. V teh ultrakvističnih šolah (dvojezičnih) se uporablja slovenščina le v prvih dveh učnih stopnjah in sicer kot pomožni jezik. V kasnejših razredih je slovenščina le predmet. Če bi se predlog FPO uresničil, bi se možnost dvojezičnega pouka skrčila na eno tretino sedanjega dvojezičnega območja/ Čeupoštevamo odločbe ominimalnem številu prijavljenih šolarjev zadvojezični pouk, bi realizacija takšne-ga zakona v praksi izgledala približno takole: V 10 šolah na južnem Koroškem bi bil dvojezični pouk možen lc v dvo- ali trorazrednih šolah. V 28 osnovnih šolah bi bil dvojezični pouk možen le v eno-razrednih getošolah ali getorazredih- za 45 šol bi to pomenilo konec dvojezičriega pouka. Socialne posledice po uresničitvi takšnega zakona bi bile za Slovence usodne. Šovinizem bi se preselil v šolske klopi. (Že tako manj razvito področje južne Koroške bi infrastrukturno še bolj na: zadovalo (popolno prestrukturiranje šolskega sistema, brezposel-nost....) In kar je najbolj pomembno: številni starši bi se morda zaradi oteženega položaja znašli v kondiktni situaciji, kako omogpčiti na-raščaju normalno pedagoško vzgojo. \ i 4s» i Koroše.c govori nemško O usodi koroških Slovencev se ne odloča na Koroškem, nenadvoj-ezičnem območju, o njihovi usodi se odloča na Dunaju, bolje rečeno v strankarskih kuhinjah. Opozicija je druga najmočnejša stranka v Avstriji — OVP. Koalicijska politika, zdaj že ustaljena praksa Zahodne Evrope predstavlja za OVP edino realno možnost v boju za oblast. Možni partner v tem boju so — Kakor čudno mesto, ne najdem sed. Italijani sami izrekajo Benetkam naziv asilo — po naše vetišče. Na tem mestu lahko obvestim našo študentsko javnost z nekaj ilturnimi dogodki, ki se odigravajo ta čas v mestu v laguni — ob oničnem pomanjkanju informacij o dogodkih preko naših meja: — razstava risb Guardijev v Museo Correr do 31. I. 1985: Vsak dan razen torka od 10,00 do 16,00 ob nedeljah od 9,00 do 12,30. — razstava slikarja in grafika Egona Schieleja v Museo cTArte Moderna v CaTesaro do 13. januarja 1985 vsak dan razen ponedelj-ka od 10,00 do 19,00. Vstopnina za študente 2.000 lit. Slikar je bil leta 1912 24 dni zaprt pod obtožbo nemoralnosti. V zaporu je med drugim zapisal: »Umetnost ne more biti moderna, umetnost je naj-prej večna. Najprej je večen Bog. Človek ga kliče Buda, Oziris, Zevs, Kristus, in brezčasovna kot Bog je umetnost, umetnost je najbolj podobna Bogu.« To razstavo je organiziral privatni galerist Serge Sabarsky, obenem avtor kataloga. Razstava prihaja semkaj iz Rima, iz Pinakoteke Capitoline. Razstavljenih je 185 risb inslik tematsko prikazuje portrete, krajino in predstavnice odprte seksualnosti — slikar je pač živ^U času Freuda in razpada Avsto-Ogrskega cesars-tva. Odlikuje ga bleščeča likovna oblika, hoče se krčevito rešiti sužnosti sistema, normalnosti. Ta razstava je nekoliko šokantna, de-luje psihoanalitično s figurami tega apostola brezsramne rožnate bordelske mesenosti. Ne pozabite seveda na vsakoletni famozni carnevale di Venezia v tednu pred Pustom! Estetska paša za oči historičnih pustnih kos-tumov in mask iz širšega območja Italije. Če pa nameravate prenoči-ti, morate računati vsaj na 20.000 lit za solo sobo. Paseveda upajmo, da bomo v letu Gospodovem 1985 dočakali jcakšen bolj ustrezen ukrep naše vlade za prestop državne meje. Še nekaj: vsako ieto septembra (letos od 4. do 12.) imate festival A. Vivaldija. aIi bomo mi kdaj zgradili takšno mesto?! Poroča Pavel B. Bojan Klenovšek, Robert Škrlj, Primož Hainz, Matjaž JeY?'^v'^^, cena posamezne števiike je 25 dm.-------— GUSTAV MAHLER LeNoveSinfonie )H<:HrM"KU iA)KOU\A TEATROL4fV.NlCK Uu-tfif.ai (ifo \i IK>D.VNJV.LI Zi^KAJ K^P^JHMO MAMM GTR.OKOM 80JNE t6RA^E O~\loc\ St UCUO 5KO2! i^RO. ALI iBllJE SV^JE6?A OTROKA- VZ&<0}\J\ V N/A^LfJEŽ^ Ki 30 ZMAl SOVRAŽITI 1M UK VSL MCG}OCE HACiME V !)AR\L.O D5DkX HRA2A N?AJ o7Ro\(.U DA MCZnOST t^Riyt SfROST(TVE 1N OST^M^JALNOSTUMi 6,A (jc\~o spredaj liže, zadaj »triže I —— ____________.___ I [stončtčzora 1