Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v goftovTnf. Stev. 106. V LMsni, v torek, dne li. maja n LelO XLVDL t«BMmwn Aan po praznita^ ob 5. ari sjutraj. »SLOVENEC« velja m poitl aa tm strni Jngo-, slavijo ia v LJubljani: W eala lato naprej. K « ja eetn ima « ■ »tria en mesec . ,.„ 15-— BatBOHsntra oeloletno K 2«K B Sobotna Izdaja: b 2* oelo leto......K 30-_ ■ iMMUtn« • »1 „ 3Sw MV~ Oradnlžtre j« t Kopitarjevi ulici Stev. 6/IOL Rokopisi a« ne vraftajoj aetrankirana pisma se ne sprejemajo. (Trate, telet. štv. 50, vpram 8tv. 32& Političen list za Uprava (e v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 naročnino In št 349 sa oglase, avstr. ln češite 24.737, oijr. 28.511, bosn.-hero, 7563. Koncentrscijsisa vlada gotova ? Belgrad, 10. maja. (Izvirno.) Pogajanja radi setitavc koncentracijsko vlade So niso dovršena ter je nastal v pogajanjih kratek odmor. Sodijo, da bo v spornih točkah padla tekom jutrišnjega dne odločitev. Jutri pride na vrsto vprašanje Oseb, ki bi vstopile v novi kabinet, ker jc ■vprašanje o razdelitvi ministrskih port-feljev že rešeno. Parlamentarna zajcdnica kot najmanjša skupina dobi 9 listnic, demokratska zajcdnica a skupino dr. Smodlake pa 8 listnic. V slučaju, da klub dr. Smodlake ne vstopi v vlado, pripadejo temu klubu namenjeni portfelji parlamentarni zajednici. Ministrstvo za vojno in mornarico ter ministrstvo za zunanje stvari no prideta pri razdelitvi portfeljev ,v poštev. Demokratski klub kandidira za prosveto Sveto/ara Pribičeviča, za. agrarno reformo dr. Krizmana, za notranje zadeve dr. Draškoviča ali Davidoviča ter idr. Kukovca, za katerega se pa še nc vč, katero listnico naj bi prevzel. Belgrad, 10. maja. (Izvirno.) Demokrati tudi pri sedanjih pogajanjih intrigi-rajo po svoji stari metodi proti osebam v parlamentarni zajednici, ki se zde demokratom nevarne. Čuje se, da se demokrati trudijo, da bi dr. Korošec ponovno prevzel resort prehrane, na kar pa dr. Korošec noče pristati, in sicor zaradi zmešnjave, ki jo je napravil v tem resortu socialist BukSeg. Parlamentarna zajcdnica stoji glede tega vprašanja na stališču, da mora dr. Korošec tudi nadalje obdržati ministrstvo za promet. Belgrad, 10. maja. (Izvirno.) Vprašanje koncentracijsko vlade bo rešeno jutri v torek, nakar se v sredo sestane parlament. Belgrad, 10. maja. (Izvirno.) Narodni klub dobi v novem kabinetu 2 mandata, Jugoslovanski klub pa 1 ali 2 mandata. Izid uollfeo m Hrvat- mandat, V parlamentarni zajednici so dobili: Hrvatska zajcdnica 781, ljudska stranka 286, radikalci 268. V demokratsko socialističnem bloku so dobiili: Demokrati 613, socialisti pa 156 mandatov. Ožje volitve se morajo vršiti še za 06 mandatov, KffiS 56 LDU Zagreb, 10. maja. Na podlagi Utadnih podatkov jc uspeh občinskih volitev v Hrvatski in Slavoniji nastopen: Parlamentarna zajcdnica 1335 mandatov, demokratsko-socialislični blok 769 mandatov, neopredeljeni 904 mandate, Radi-čeva seljačka stranka 592, pravaši (fran-kovci) 62, komunisti 436, republikanci 6, zionisti 5, delavci 27, srbska ratarska zadruga 2, obrtniki 9, Nemci 6, uradniki 1 LDU Belgrad, 10. maja. Poročajo, da jc dr. Trumbič odpotoval v inozemstvo, da se sestane z italijanskim minstrom za zunanje posle Scialojo. Uradno se še ne ve, v katerem mestu se bo vršil ta sestanek. Poročalo se je. da bo v Viareggiu ali v Sestri Ponente, Ker pa stojj naša delegacija na stališču, da naj se vrši konferenca na nevtralnem ozemlju, bo za ta sestanek bržkone določeno kako mesto v Švici. Anton Pevc: Prerekamo se o bodočnosti kmetijske družbe, te dosedaj edine zasebne korpora-cije, ki je negovala kolikortoliko napredek slovenskega kmeta iu ščitila njegove koristi. Pri tem so se pojavile tri struje; v interesu stvari je, da sc jih kritično bližje ogledamo, ker graditi je na trdnih temeljih. Prva struja: Kmetijska družba se pre-osnuje v kmetijsko zbornico in kmete prisilno organizira v strokovnih zadrugah, načrt, kakršen je načelno uveljavljen na Češkem. Če bi bila narava ustvarila vse ljudi enake, bi sc tej misli ne moglo ugovarjati; s primernim oblastvenim pritiskom bi sc kmetijski napredek izvršil hitrejše in povsod enakomerno. Toda narava ustvarja razlike — drugače bi bil ves svet za človeka nekaka dolgočasna, monotona mašinerija, — ki jih najboljši razum nikdar ne bo znal zenačiti. V Kmetijski družbi se je zbiral cvet slovenskega kmetijstva, za napredek najbolj vneti možje, kulturni preddelavci; ker so preddelavci vsikdar potrebni, je potrebna tudi kmetijska družba — zraven kmetijske zbornice in strokovnih zadrug, ker bo družba s svojimi člani z dobrim vzgledom le še pospešila praktično delo zbornice in napredka. Druga struja: Kmetijska družba se preosnuje na zadružni podlagi. Ti vidijo v družbi le nekako zadružno, komisijsko veletrgovino — ker se je ista praktično v zadnjih predvojnih desetletjih bavila v prvi vrsti z vsomogočo trgovino in šele v drugi vrsti s pospeševanjem kmetijsko strokovne tehnike in znanstvenim delom. Gen. ravnatelj Pire sicer omenja v svojem članku v »Slov. Narodu« z clne 13. aprila, da je družbina trgovina bila le sredstvo za dosego cilja na polju kraetijskostrokovne-ga napredka, čeprav je objektiven opazovalec prihajal do zaključka, da je le druž-bino znanstveno delovanje bilo sredstvo k razširjenju in utrjenju družbinega kupče-vanja — po vzorcu kakor so to delale razne nemške tvornice za umetna gnojila, kmetijske stroje itd. Za trgovanje s kmetijskimi potrebščinami so poklicane v prvi vrsti zadruge; če pa člani želijo, da jim družba naroča razna gnojila, semena, krmila itd., je to poveriti posebnemu odseku (ločenemu odboru), da ne bo moglo delovanje glavnega odbora zgrešiti svoj cilj — ki ne obstoja v trgovskem, marveč v znanstvenem napredku. Tretja struja: Kmetijska družba naj ostane kar je in čim jo po 150 letnem delovanju razni činitelji likvidirajo, si ustanovimo novo. K tej struji pripada tudi podpisani. Dražba bodi matica kmetijske na-obrazbe — po vzorcu Slovenske matice; — v tem jo ne morejo nadomeščati ne kmetijska poverjeništva, nc kmetijske zbornice in ne kmetijske zadruge. Glavnica s katero razpolaga, ji omogoča zelo ploclonosno delovanje na tem polju v bodočnosti. Toda preosnovati so mora v svojem notranjem ustroju; čim ostane v dosedanji obliki; predstavlja pravzaprav le kmetsko družbo »Bauernverein« in ne kmetijsko družbo »Landwirtschaftliche Gesellschaft«. V to svrho bi bilo treba: a) Zvišati letno članarino in znižati tako število osebnih Članov. b) Dati kmetijskim podružnicam popolno samostojnost, da bi bile član družbe le podružnice, ne pa podružnični člani. c) Razširiti glavni odbor: zveza podružnic vsakega okraja (političnega) izvoli v odbor po enega člana in ravno toliko članov kakor vse zveze izvolijo odbornikov osebni društveni člani vsi skupaj pa volijo še tri člane v predsedstvo. Na ta način se voli n. pr. glavni odbor danske kmetijske družbe in meni se zdi ta način najbolj pameten. V odbor spada čim najznatnejše število najboljših kmetijskih strokovnjakov vrhu primernega Števila praktičnih gospodarjev-kmetov; prvo izvolijo v odbor največ osebni člani, druge največ podru-uice. Namen kmetijske družbe jc pospeše-^ vanje kmetijskega napredka, ter panog, ki se s kmetijstvom neposredno ali posredno spajajo. Kupičenje premoženja in namen kmetijskih družb, — ki so navadno revne kakor apostoli krščanstva, v kolikor jim ni poverjena uprava posebnih fondov in legatov za izdajo strokovnih knjig, podpiranje siromašnih kmetov in kmetskih poslov, skrb za praktično in šolsko vežbanje kmetskega naraščaja itd. Gotova praktična dela za pospeševanje kmetijstva jira poveri tudi država, katere pa mora slednja istočasno subvencionirati. Ta dela bi bila: a) Nadziranje nad delovanjem gotovega števila kmetijskih konzulentov. b) Vodstvo preizkušanj na polju rastlinarstva. c) Nakup in oddaja plemenskih živali, č) Nadal-nje vežbanje kmetijskih učencev pri vzornih gospodarjih doma in v tujini, d) Preizkušanje kmetiiskega orodja in strojev, e) Kontrola nad žitom in krmili, f) Kmetijski muzej. Delo Kmetijske družbe na polju kme-tijskostrokovne literature bodi izdajanje nastopnih spisov: 1- Revija za kmetijsko gospodarstvo, kot glasilo — predvsem znanstveno — družbe. 2. Letno poročilo o družbenem delovanju. 3. Kmetijskostro-kovne knjige, za kar se določi gotov fond iz sedanjega družbinega premoženja. 4. Popis (zgodovina) kmetijstva v Sloveniji. 5. Poročilo o delavnosti državnih kmetijskih veščakov (konzulentov). 6. Revija za kmetijsko rastlinstvo. 7. Kmetijski koledar, ter krajša poročila, premovane spise, pomisleke itd. Danska kmetijska družba je bila ustanovljena 1. 1769. in je štela 1. 1911. 784 članov, izkazovala 300.000 K premoženja v fondih in legatih. Ker sc ni bavila s kupčijo, marveč z znanstvom, ima danes.kaj pokazati: splošno blagostanje kmeta, ki stoji na višku kmetijskostrokovnega napredka. Tudi naši kmetijski družbi ne odrekam zaslug; vendar se mi zdi, da je gotova »samohvala« prav malo na mestu, v primeri z delom, ki so ga izvršile kmetijske družbe drugod. 25.000 članov je balast, ki ovira nemoteno delovanje, ker je med tolikim številom ljudi nemogoče izločiti vsako politično stremljenje. Premislilo! Politični položaj. LDU Belgrad, 9. maja. »Pravda« piše: Dr, Vesnič jc predvčerajšnjim in včeraj posetil g. Draškoviča in jc konferiral i njim glede sporazuma za sestavo novega kabineta. Dr. Vesnič je povabil tudi g. Davidoviča na sestanek, od katerega jc vse odvisno. Na tem sestanku se dr. Vesnič ni strinjal z zahtevo demokratov, da mora vlada odstopiti in je tudi odklonil zahtevo po izvedbi, agrarne reforme. LISTEK. Spomini starega dekleta. Francoski spisal Rcoe Bazin, PrcvcI F. P. Hrast. (Dalje.) Jeronim jc mislil ravno na ta pogovor hodeč po sredi cvetličnjaka med cvetlicami, ki jih jc moral varovati mraza; nekatere so bile posajene po loncih, v katerih ni bilo ne zemlje, nc gnoja, ampak samo malo zrezanega mahu in par pra-protnih korcninic; druge so imele korenine skoro čisto na golem po obešenih košaricah alt suhih vejah ... Da, veljalo jc za nje vse: živele, so od segretega zraka, nasičenega z vlažnostjo, noč in dan, in niso prišle do solnca, ampak so gnezdile po drevju, nc marajoč za svetlobo, navajene životarenja, toda nezaslišnega bogastva v cvetju in polne svojih muh. Ta zadnja misel Jeronimu Tricoletu morda ni bila čisto jasna, vendar je malemu beračku ugajala. Tudi vrtnarjev po-raagač jc hodil z laterno v roki okoli in gledal, čc so okna po cvetličnjaku dobro zaprta, gledal na termometer, pogledal v peč in sc zleknil pri peči, ki jc bila v posebnem oddelku čisto na koscu vrta, ua tla. Veter je stresaj s siarao oplcteno železno ogrodje celc stavbe, tupatam jc zatulil kot divja zver. Čez nekaj časa se je vse pomirilo. Mali Tricolc,t ic začutil i čc jc prišel blizu vrat, skeleče ledeni veter po rokah in po obrazu. Ko je prišel nazaj k vhodu v veliki cvetličnjak, kjer se jc bil poslovil od gospodarja, jc postavil laterno na polico sredi visokih orhidej, starih po šest, sedem ali osem let, sedel na poveznjen lonec in začel motriti, da bi pregnal spanec, cvetlice, ki so mu bile najljubše. Vkljub slabemu vremenu in meglenim zimskim dnem jc cvetelo četvero »cattleyae tryanae« in celo ena »loelia digbyana«. Ta jc imela en sam cvet s petero zelenkasto-žoltimi listi in zlatorumen vrat, ki sc jc odpiraj ter razširil v krogu in se končeval v ne-šievilnih tankih trakovih. Na mestu, kjer sc jc začenjal na steblu vrat, je bila na žolti podlogi kakor kaplja krvi škrlatno-rdeča pika. »Cattleye«, svctlorumene barve in vijoličasto-žametnih listov, so bile podobne cvetlicam, ki jih vidimo vsak dan po trgovinah s cvetjem in na njih ni bilo druge posebnost, kot da so bile velike in njihove ob lili c krasno izrezane, Jeronim jc zaspal in ure so minevale. Naenkrat ga jc prebudil strašen ropot razbitih šip, težkih stvari, ki so padale po tleh in hudi mraz, ki jc prihajal v zgradbo. Laterna jc bila ugasnila, Jeronim sc jc spomnil: po^ibil je bil zapreti vrata in ledena noč jc hušknila noter, pomorila cvetje in uničila gospodarja. Z veliko težavo je prižgal laterno in prva misel, ki mu je šinila v glavo, je bila, da je pogledal na uro. Pol štirih. Nato jc posvetil po desni strani cvetličnjaka: vse je ležalo po tleh ali plavalo po posodah z vodo; vseh petero krasnih orhidej, ki so mu bile tako drage, »cattleye« in »loelia« jc ležalo na tleh, vse zavito in pomečkano skupaj; ves njihov mah jc ležal raztresen po zemlji in bile so gotovo že mrtve. Zakričal je in hotel zbe-žatt; tedaj jc planila k njemu neka senca, neki mož: »Nesrečnik, nesrečnik, kaj si storil?!« Tedaj sc jc mali obrnil, zbežal iz enega cvetličnjaka v drugega, prišel na prosto, do vrtnih vrat in stekel po cesti. Skoda jc bila velika, gospod Paremont jc mislil od kraja, da jc čisto uničen in sc je zjokal. Bil jc umetnik, rahločuten, to sc pravi silno slaboten in obenem silno močan človek. Toda kmalu jc začel upati, kajti upanje je podlaga vsaki ljubezni, in začel je sam brez pomočnika, v temni noči mašiti po oknih luknje in nato dvigati mrtvece in ranjenec. Ko je zapazil umazani, poteptani kup »catlley« in *loelijc«, jc odlomil zdrobljene gomolje, stebla in-cvetove; lonalu mu ni ostalo v roki drugega od vseh peterih nego epa sama cela, nepokvarjena orhideja in zapazil jc, da sc pritisnil pri padcu zlat-j in škrlatnordeči »loclijin« cvet na drugi veliki rumeni cvct. Oba cvcta sta se držala v objemu. Pobral jc zlati cvet in izpustil onetf.T in krr ir bil nrsnik io floi.il _ -i - , ---- X--------, — - celo: »Ah, čc bi izšlo iz tebe seme!« Po dolgih dnevih se je res prikazalo seme. Petnajst mesecev jc trcbaio, da jc dozorelo. In ko ic bilo seme vsejano V ma- 1 hu, je bilo treba čakati še šest let, predno jc zrastla iz njega lepa cvctlica. Končno je vzcvela. Gospod Paremont je preču! mnogo noči, da bi ujel prvi pogled na razcvetajoči se cvet. Kakšen čudež! Mala rdeča pika se je razširila —- našel je rdečo orhidejo! — Gospod Paremont jo je pokazal samo nekaterim najboljšim prija>-teljem; v treh ali štirih letih upa, da bo poslal na razstavo v Parizu celo košaro škrlatnordečih orhidej. In pravi: »V tisti viharni noči, v kateri sem toliko izgubil, se je porodila nepričakovana klica in z njo sem pridobil zopet vse.« 29, Čtivo. Število ljubiteljev umetnosti se je silno povečalo. Hči moje hišnice, omikano in razborito dekle, ki pa nc vc ničesar o Bogu, sc pri vezeninah ne zmoti niti za 50 let pri njihovi starosti. To zanimanje je živo in splošno, Ogleduje se več slik in posluša več glasbe kot nekdaj. Dva vžatka sla sc razmnožila in popularizirala; toda tia dušo vplivata in jo poživljata samo hipno; toda to ni krivda tistih, ki vživajo, in veseli mc, da jih jc toliko. Veseli in zmerom malo iznenadi, zmerom, kadar stopim v razstavo, ne v jesensko, ampak v pomladansko, mi pride nehote v glavn misel; ^Kolio slikarjev! Koliko obiskovalcev je tu! Kaj, vso to množico privleče sem do-treba po občudovanju?« (Dalje.) LDU Belgrad, 9. maja. Dr. Milcnko Vesnič jc zastopniku »Beogradskc Štam-pe« podal naslednjo izjavo: Življenjski interesi notranje in zunanje politike naše države so regenta Aleksandra napotili, da soglas" > z vsem našim javnim mnenjem padvzi.uie korake za skorajšnjo rešitev krize. Tega naziranja so tudi vse naše politične stranice. V tem duhu poizkuša sondirati teren za vzpostavitev zdravih razmer. Parlamentarna in demokratska zajednica sta sprejeli temeljni program, ki sem ga predložil za sestavo koncentracijske vlade. To je pomembno. Preverjen sem, da bo njih rodoljubje omogočilo, da se doseže sporazum v vseh osebnih vprašanjih. Borim se pa za eno težkočo Id je pa popolnoma umljiva, ker zahteva na obeh straneh velike žrtve, Nadejam se, da bomo premostili tudi to zapreko, ker izvira iz posebnih vprašani in visi nad nažimi glavami kakor Damoklejev meč ter ogroža naše življenjske, narodne probleme. Zasadi tega pro&ini predstavnike naše javnosti, naj imajo tudi sami malo potrpežljivosti in nekoliko strpljivosti. Prosim vse merodajne činitelje, naj s popolno hladnokrvnostjo sodelujejo pri izhodu iz sedanjega položaja. Smatram za svojo dolžnost, da izjavim, da bo po mojem popolnem trr«rjenju sedanja vlada predložila svojo ostavko, čim se izvede sedanja kombinacija. Ako se to dosedaj še ni izvedlo, je edini razlog ta, ker sedanje razmere v naši državi niti trenotek niso dale povoda ara formalno krizo. Pogajanja z Italijo. LDU Belgrad, 9 maja. Naknadno se doznava, da se naš minister za zunanje stvari dr. Trumbič z italijanskim ministrom ne sestane v Sestri Poncnte, kakor doslej favljeno, nego v Viareggiu. Gospodarski odnoSafi z Grško, LDU Belgrad, 9. maja. Semkaj je prispel g, Kozinas, ki je najboljši poznavalec trgovinskih razmer na Balkanu, Namen njegovega prihoda je, pričeti v imenu grške vlade pogajanja z našimi inerodajnimi činitelji o izboljšanju trgovinskih razmer med Jugoslavijo in Grčijo. Pregovori se bodo v glavnem tikali izboljšanja tranzita blaga preko Soluna in ostalih grških Iuk. Droginfske doklade občinskim uradnikom. LDU Belgrad, 9. maja. Ministrstvo za finance je odobrilo predlog,, da se občinskim in mestnim uradnikom v Vojvodini izplačuje od 1. aprila dalje dodatek k dravinjskim dokladam po uredbi z dne 16. decembra 1919. t Aleksa Jovanovič, LDU Belgrad, 9. maja. Včeraj je bil ob veliki udeležbi predstavnikov javnega življenja in raznih korporacij pogreb bivšega srbskega ministrskega predsednika Alekse Jovanoviča, ki ga je podrl avtomobil. Za svilarsko industrijo. LDU Belg*ad, 9, maja. Finančni minister je dovolil vsoto petih milijonov dinarjev za povzdigo svilarske industrije. V Pančevu sc ustanovi glavno ravnateljstvo državnih svilam. Za upravnika je imenovan g. Stevan Dijaški. Iz ifiseti&fgiia Bientlfa. Odpor proti strahovladi na Reki. LDU Trst, 8. maja. Listi poročajo iz Reke z dne 6. t- m.: Na Reki je popoln kaos. Odpor proti reški vladavini ni izbruhnil samo pri večini reškega prebivalstva, ki jc bilo žc od prvega dne italijanske zasedbe odločno nasprotno tem nepovabljenim gostom, in ječi sedaj po reških in vološčan-skih ječah, kjer jo izpostavljeno trpinčenju, ki kriči v nebo po maščevanju, — odpor proti novi reški strahovladi jc izbruhnil tudi med njenimi dosedanjimi člani in pomagači, mecl D' Annunzijevlmi orožniki in vojaki. Orožniki in vojaki brigad Fi-renze in Sosia. so sklenili, zapustiti reško bežni co. 130 orožnikov pod poveljstvom stotnika Vadala. katerim se je pridružilo nekoliko oddelkov brigade Sesio, se jo spravilo dane« na pot proti Kantridi, kjer so jim zastavili pot »arditi« z oklopnlmi avtomobili. Neki ardit je vrgel ročno granato proti stotniku Vadala, ki pa. je ubila nekega ubogega KeČana, k! jc vozil odhajajočim vojakom nekaj blaga na vozu. Na-atal je spopad, tekom katerega sta bila dva orožnika ubita, dva ranjena, a trije ardlti in en častnik so na smrtni postelji. — Doslej jc prekoračilo obmejno črto pri Reki 110 orožnikov, 40 vojakov in 40 častnikov. Avstrijska republika« Vprašanje zapadne Ogrske- LDU Dunaj, 10. maja. (CTU) >Mnn-tagszcitung« javlja, da so pripravljalna dela za. prevzetje zapadne Ogrske dovršena. Upravi bo načeloval sejfcijski načelnik Neugebauer, član mednarodne komisijo v Šoprouju. } Mssaryk odstopi? LDU Praga, 9. maja, (DKU). Po poročilu Bohemie« bo predsednik Musaryk po otvoritvi parlamenta odstopil, da se bodo mogle izvesti ustavne nove volitve predsednika republike. Narodno-Hberalna stranka. LDU Pariz, 9. maja. PKU — Havas.) Londonski zastopnik lista »Tcmps« poroča: Liberalna koalicija bo ustanovila novo stranko z imenom Narodno-liberalnr. stranka- Voditelj ji bo Lloyd George. P !ne novica -f Trumfeie-Scialoja. Iz Belgrada poročajo uradno: Minister za zunanje stvari dr- Trumbič je odpotoval v inozemstvo, da se sostane z italijanskim ministrom za zunanje stvari Scialojo, kjer se bodo nadaljevala pogajanja o rešitvi jadranskega vprašanja. Predsednik naše delegacije na mirovni konferenci Pašič je istotako pozvan, da pride v kraj, kjer so bodo vršila pogajanja. + Ministrske pokojnine? Čujemo, da nekateri delajo na to ,da bi dobival vsakdo, ki je bil najmanj dva meseca minister, pokojnino ali vsaj odpravnino, ko neha biti. minister. Mi vemo, da je bilo tako v Avstriji in da je bil vsakdo, ki je bil enkrat minister, čeprav samo nekaj mesecev, preskrbljen za celo življenje ne samo z denarjem, ampak navadno obdarovan tudi s plemstvom. Mi smo najodločneje proti temu, da bi se take nedemokratične in aeso-ciaine avstrijske razmere prenesle k nam. V demokratični parlamentarni državi je mesto ministra politično mesto slično kakor mesto župana, poslanca ali poverjenika. Kakor se župan po preteku svoje dobe vrne med navadne občane, brez odškodnine, kakor se poslanec posveti zopet svojemu običajnemu poslu, ko preneha biti poslanec, tako je tudi z ministrskimi mesti. Na tej zahtevi nc izpremeni nič to, da so ministri na zunaj uradnik najvišjih dveh činovnih razredov. Pri nas se vlade menjajo hitreje nego mode. Nekatera ministrstva imajo v poldrugem letu obstanka nove naše države danes že tretjega šefa. Na ta način bomo imeli v kratkem času preko stotine ministrov na razpoloženju. Mislimo, da bi sc vsak davkoplačevalec lepo zahvalil, čc bi se pričakovalo od njega, da bo plačeval za pokojnine ljudem, ki so dostikrat v najboljših letih. A brez ozira na tako zapravljanje državnega denarja moramo biti proti temu tudi zato, ker bodo politične razmere v državi še bolj nezdrave, če bo dvamesečno ministrovanje preskrbelo človeka z celo življenje. Zato bo SLS vedno najodločneje proti temu, da bi imeli ministri kaiko penzijo ali odpravnino. Upamo, da nas bodo v tem oziru podpirale vse stranke, ki jim je politika res skrb za javnost. -f- Nova politična orijentacija na Danskem, Koncem marca je stala Danska sredi težke notranje krize, ki je zbudila domnevo, da je kralj doigral svojo vlogo. Kot znano, je kralj odpustil socialistično-radi-kalno Zahlejevo ministrstvo, trdeč, da nima več večine v zbornici, ker je zadnjo glasovanje bilo izpadlo proti vladi. Toda odpor širokih plasti naroda je kralja po enotedenski krizi prisilil, da je odpustil novo konservativno ministrstvo in poveril vlado brezbarvnemu ministrstvu, ki jc imelo edino nalogo, takoj izvesti volitve. Vse to se je smatralo ?a zmago radikalccv in socialnih demokratov, ki so grozili s splošno stavko, če se kralj nc ukloni. Dosegli so tudi, da so se volitve vršile po novem volilnem redu, četudi je bilo prvotno sklenjeno, da naj topot velja šc 6tari. Volitve so se vršile 26. aprila in njih izid j presenetil vse, ki so mislili, da jc v borbi radikalccv in soc, demokratov proti kralju sodelovala večina naroda. Zdelo se jc, da bo soclalistično-radikalni blok popolnoma porazil liberalno-konsrevnativne skupine, ki so v tej borbi podpirale kralja. Izid jc pa ta-lc: Liberalna stranka, ki je pri poslednjih volitvah 1. 1918 združila 271.879 glasov, jc sedaj dobila 350.407 glasov in je z 48 poslanci najmočnejša stranka v zbornici. Konservativci imajo 28 mandatov proti 22 v prejšnji zbornici, Konservativno-obrtna stranka ima štiri mandate, prej ;o je zastopal cn sam poslanec, Stranke, ki so podpirale kralja, so zra3tle za 13 mandatov, — Uničujoč poraz so doživeli radikalci Od 33 mest, ki so jih imeli prej v zbornici, jim j ostalo šc 17, Socialni demokratje so pridobili sicer 3 mandate, (ako da jih pride v zbornico 42, vendar niso najmočnejša stranka, na kar so r. gotovostjo upali. Vlado bo prevzel liberal-no-konservalivni kabinet. To dejstvo je zanimivo. Narod jc za* vrgel grožnje s splošno stavko in z republiko. Na krmilo jc postavilo dansko ljudstvo konservativce, ki majo samo konservativno ime, a so napredni kmetski gospo- darji Dansko bo dobila kmetska vlada v roke. -f- Mažarska ln mirovna pogodba. Ob otvoritvi narodue skupščine je dejal minister za zunanje stvari grof Teloky: Ni ga človeka, ki bi mogel smatrati, da je ogorčenje naroda spričo teh mirovnih pogojev pretirano. Mnogi, k! so sodelovali na mirovni konferenci, dano* brez pridržka priznavajo napake mirovne konference, člani mažarske delegacij' ko prepričani, da iz-treznjenje narašča. To je faktor, na katerega lahko veliko damo. Mažarska želi miru ln ga jo potrebna, da se ojači. — Omenjajoč noto mirovne konference, ki je bila izročena mažarskim delegatom, Je minister poudarjal, da o določitvi mej ni navedena nikaka motivacija. Navedbi spremnega pisma, da tisočletna posest ni pravni naslov, ako ta posest ni bila pridobljena po pravici, ali ako ni zakonita, no more pritrditi. Spremno pismo pravi dalje, da je ljudsko glasovanje odveč, ker je prebivalstvo krajev, ki jih more Mažarska odstopiti, že jeseni 1918 izjavilo svojo voljo. Seveda je bilo takrat, pravi minister, mnogo izjav, toda na levo in na desno; samo Nemci so se izjavili za ono smer. (Narodnostni minister Bleuer za Mažarsko.) Zato ta motivacija spremnega pisma nikakor ne drži. (LDU) 4- Belgijska trgovska zbornica je dne 9. r. m- v navzočnosti ministrskega predsednika Millcranda in belgijskega trgovinskega ministra obhajala 30 letnico ustanovitve. V svojih govorih sta oba ministra poudarjala potrebo tesne zveze med obema državama. Millerand je rekel: Belgija in Francija sta obe ob Renu. Vsi veste, kakšno nevarnost pomeni to in koliko previdnost nam to nalaga. Nato jo poudarjal, da se morajo čim najhitreje napraviti načrti za trgovske dogovore- Omenjal je, da bo bo v kratkem sklenila pogodba glede luksem* burških železnic ter končal: Zanašati se smemo drug na drugega. — Župnik rrančlšek Dimnik f. V soboto dne 8. t m- je umrl v Jaršah ob Savi, v svoji rojstni hiši; vpokojeni župnik Frančišek Dimnik, etar šele 53 let. Bolehal je že čez leto dni. Rajnik jo bil v mašnika posvečen 1. 1893; kot kapelan je služboval v Leskovcu pri Krškem ter na Trebelnem; 1. 1901. je prišel v Begunje na Notranjskem, kjer se je ustanovila župnija in je on postal prvi župnik. Treba je bilo župno cerkev razširiti in prezidati. Rajnik je delo z veliko vnemo in z velikim uspehom dovršil. Po 13 letnem službovanju na Notranjskem je zaprosil za župnijo Motnik, kjer je deloval Štiri leta. Tu je opešal in zbolel. Rajnik je bil vzoren duhovnik- S svojo krotkostjo in miroljubnostjo je storil neizmerno dobrega povsod, kjer je služboval. — Včeraj popoldne ob 2. uri smo ga spremili ob veliki udeležbi sorodnikov, sosedov in duhovnih sobratov na pokopališče k sv. Križu. V imenu sošolcev se je ob odprtem grobu poslovil od blagopokojnika g. stolni kanonik Alojzij Stroj- Tudi župnije, kjer je deloval, so poslale zastopnike k pogrebu. Počivaj v miru, neumorni delavec v vinogradu Gospodovem, in Bog Ti bodi plačnik za ves Tvoj trud. V srcih vseh, ki so Te poznali in poslušali Tvojo nauke in videli Tvoj vzgled, pa ostane Tvoj spomin blagoslovljen. — Umrl je v Krškem Ivan Roth, on-dotni sodni jski nadoficijal, zemljiški knjigovodja in vinogradnik v 60. letu svoje dobe. Ranjki je bil rodom od Sv. Roka pri Sevnici, Sin kmetskih staršev, bistre glave, jc bil v čisto mladih letih dovršil kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu, bil vslužben na graščini Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, se podal potem k mornar-stvu in bil kot mlad mornar daleč po svetu, Vrnivši se v domovino je služil veliko let pri orožnikih. Postal je potem sodnijski uradnik in služil kot kancelist v Vel. Laščah, kot oficijal v Sevnici in kot nadoficijal v Šmarju pri Jelšah ter naposled v isti lastnosti in kot zemljiški knjigovodja v Krškem, povsod izborna delavna uradn-niška moč. Strokovnjak v kmetijstvu je bil pospeševatelj kmetijskih strok, naklonjen kmetom in kmetijskim koristim. Rojen Slovenec je bil tudi po svojem političnem prepričanju skoz in skoz zanesljiv narodnjak, podpornik slovenskih društev, slovenske književnosti. Nabirali in kupoval je od mladih nog slovenske knjige, katerih jc bil na-kupičil lep broj v svoji domači knjižnici. Naj še omenimo, da je bil neomahljiv pristaš Slovenske ljudske stranke in zvest »Slovenčev« naročnik. V ponedeljek dne 10. t. m. se je vršil njegov pogreb, ki je dokazal, kako je bil rajnki priljubljen in spoštovan. — Slomškova zveza, Ljubljanska mestna podružnica je zborovala dne 8. L m. Izvolila si jc nov odbor. Za predsednika je izvoljen ravnatelj gosp. Jožef Cepuder, ker se jc \slcd bolezni predsedništvu odpovedal ravnatelj g. Jflnko Jeglič. Predsednik Štrukelj nam je v kratkem pojasnil več internih društvenih zadev, kar so zborovala odobruje vzeli na znanje, — Dne 20. t m, bode zborovala podružnica za okolico in sicer na Viču, kjer bode naduči-telj Štrukelj predaval o ^amotvornoatnem pouku in obenem imel tudi praktičen nastop v zmislu predavanja. Po .predavanju in nastopu zborovanje okoliškepodružnice in ima skupno kosilo. Kdor se kosila udeleži, naj to takoj sporoči Štruklju. — Dne 27. t. m. pa zboruje kraujsko-radoljiška podružnica pri Sv. Joštu nad Kranjem, kamor napravi ljubljanska, mostna podružnica izlet. Tam pa bode predaval tovariš Lavrič o vrhovih in vršacih in morda še kdo drugi, Kdor se hoče tudi tam udeležiti skupnega kosila, naj to tudi javi naduči-telju P. Lavriču v 2abnici. — šišensko prosvetno društvo priredi v četrtek, na praznik, skupen popoldanski izlet k D. M. v Polju. Izleta naj sc po možnosti udeležijo v si člani. Odhod ob 1. uri izpred Reininghausa. Ker bi odbor rad vedel naprej število udeležencev, naij se ti oglase v torek ali sredo v društvenem prostoru. (K) — Osrednje društvo postnih in brzojavnih poduradnikov SHS s sedežem v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 22.. maja 1920 ob 18. uri v hotelu »Ilirija«,, Kolodvorska ulica št. 22. (Kj — Golica. Jeseniška koča na Golici je štela v nedeljo, 9. maja 120 obiskovalcev. Dopoldansko slabo vreme sc jc po 1. uri popoldne spremenilo v lep, solnčen popoldan, — Civilno obleke. Mestni vojaški urad sprejema priglaso za civilne obleko y vojni padlih in mrtvim proglašenih vojakov, samo od upravičenih v Ljubljani bivajocib svojcev. Na deželi pa sprejemajo te priglaso županstva ali pa ono okrajno glavarstvo, kjer upravičeni dedič prebiva, — Umestna odredba. Gradsko poglavarstvo v Sarajevu jc izdalo plakate, katere vidiš po vseh javnih lokalih, cestah Itd. dobesedno glaseče: »Upozoruju se svi stanovnici grada Sarajeva, da p o č t u j u zemlju i narod medju kojim žive i da govore srpski ili hrvatski. Unioljavaju se gradjani grada Sarajeva, da čuvaju nacionalni karakter svoga grada. —■ Gradsko poglavarstvo.« — Radeče pri Zid. mostu, V četrtek 6. t, m. okrog 3. ure popoldne jo začelo v tukajšnjem farnem zvoniku naenkrat goreti Ognjegascem, ki so takoj prihiteli na pomoč, se je posrečilo ogenj toliko obvladati, da je bila odstranjena nevarnost, ki je pretila, da se užge tudi ostrešje na cerkvi Cerkev je ostala nepoškodovana, od zvonika pa je ostalo golo zidovje. Pogrešali bomo posebno edini zvon, ki se je razbil, in pa uro. Škode jc nad 100.000 K. Sumnja, da je kdo podtaknil ogenj iz zlob-nosti, ni utemeljena. — Lom pri Tržiču. Da sc nekoliko pokrijejo ogromni stroški za novo cesto iz Tržiča v Lom, se priredi v nedeljo dne 16. maja popoldne veselica v gostilniških prostorih pri Krvinu v Dolini. Na sporeda je poleg petja, godbe, srečoiova in Šaljive pošte tudi dražba okroglega, tesanega in žaganega lesa. Lepa prilika, da si, kdor potrebuje, nabavi lesa in drv- K obilni udeležbi so vabljeni čc zlasti sosednji Tržičani. — Tatvina. Dne 7. t. m. ponoči jo bilo ukradeno kolo g- Francu Breskvarju iz Št, Jakoba ob Savi. Kolo jo tovarniške znamke »Rival«, črno emajlirano z okraski ln že v dobrem stanju. Gina St. 260.767. Pred nakupom se svari- občina Sv. Krištof. — Ciganska nadloga. Radi tatvin v celjski okolici zasleduje okrožno sodišče v Celju cigane in ciganke Alojzijo in Fran-čiško Rozenfeld, Franca Gartnerja in Adolfa Rosenfelda. — Velik vlom, V noči od 27. na 28. m. m. je bilo vlomljeno pri posestniku Jožefu Janžekoviču v Ruemancih. Roparji so vlomili skozi okno in odnesli blaga v vrednosti 32.600 kron. — Lovska dražba. V patek, dne L junija 1920 ob 9. uri se odda pri podpisanem okrajnem glavarstvu na javni dražbi v zakup občinski lov rateški za dobo 3 lot, to je od 1. julija 1920 do 30. junija 192S-DraSbeni pogoji so na upogled mod uradnimi urami pri okrajnem glavarstvu v Radovljici. UuliUsniske novice. lj Pogzab žrtve svojega poklica. Dne 10. maja 1920 so pokopali cestnega nadzornika gosp. Makso Levca, ki je umrl na poškodbah, katere je dobil pri eksploziji goreče nafte, izvršujoč svoj poklic kot ognje-gasec. Pogreb je bil slovesen; svojega tovariša so spremili k večnemu počitku poleg prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani tudi gasilna društva v Spodnji Šiški, Vio-Glince, tobačna tovarna, Moste, Zalog, Dravlje, Podutik; daljo so sc udeležili pogreba g. podžupan dr. Triller, načelnik ognjegasnega društva g. Turk, zastopniki južne železnice, pošte, ju-stice in velikansko število pogrebcev. Svi-rala je železničarska godba. Ob odprti gomili so je poslovil z lepim govorom gosp. načelnik Turk: »Potrti globoke žalosti 1? ročamo Tvoio truplo materi zemlil in 'i; iz dna svojih duS kličemo: Z Bogom! Na pomoč! Saj v naših srcih klijo ljubeani čut sladak, naj solnco z neba sijo, naj grom pretresa zrak.« — Na to se jo poslovil od rajnika v imenu mestno občine g. podžupan dr. Triller, kateri je obljubil, da bo občina beneficentno skrbela za siroto žrtev ognjegascev, katerih število so je s smrtjo gospoda Lavca povišalo od -3 zdaj na 7. — Rajni Lovec je zapustil vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroci. Prosimo vsa darežljiva srca, da priskočijo na pomoč nesrečni družini. Prispevko v ta namen rado-volje sprejema tudi "upravništvo »Slovenca«. lj Umrla je g. Franja M a t e č i č. Že dalj Čaaa bolohna, je povsod iskala zdravja, zadnjič v Mariboru. Svoj Čas je bila tudi pri šolskih sestrah v Marboru. Odlikovala se je z gorečnostjo in usmiljenoetjo. Zapustila je 10.000 K za umobolnico na Studencu, 6000 R 7.a ~troke-sirote, 4000 K za letošnje blrmanca, 2000 K za invalide, 2000 K za slepce. N. v m. p.! lj Umrl jo v nedeljo v tukajšnji bol-ftld g. Pavel Grigorjevič-Statke-vi8, doktor medicine, profesor fiziologije, lastnik privatne modicinske fakultete itd, v MoskvL Pogreb bo v torek ob 16. popoldne iz dež. bolnice. N. p. v m.! lj Se]* Sat. tisk. društva bo v petek, dno 14. t m. ob 4. uri popoldne. IJ Ljubljanski katehetje so vabijo za danes popoldne ob 5. uri na kratek sestanek v posvetovalnico Jugoslovanske tiskarne- Razgovor o nujnih zadevah. lj Starešinski sestanek se vrši v sredo, 12 maja zvečer ob pol 9. v srebrni dvorani hotela Union. Kor bodo v razgovoru važne društvene zadeve, prosim zanesljivo udeležbe. —• Dr. Božič. lj Odbozova seja »Društva za mladinske domove« se vrši danes ob poi 5. popoldne v Jugoslovanski tiskarni. lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj vabi vse svoje člane in prijatelje k velezanimivemu predavanju, ki ga priredi danes, v torek 11. t. m. na verandi hotela Union. Začetek toočno ob 8. uri zvečer. Predava monsiguor Stoska. (k) lj Zveza sluikinj priredi na Vnebohod ob pol 5. uri popoldne društveni shod. Shoda be kot gostje tudi lahko udeleže gospodinje, katere naj vzamejo prostor na galeriji. (k) lj Zveza uradnic Is trg. nastavljenk priredi na Vnebohod pešizlet k sv. Kata-rinL Odhod od kavarno Evropa točno ob pol 7. uri zjutraj. Za sv. mašo preskrbljeno. V slučaju slabega vremena izlet odpade. (k) lj Akademija v korist srednješolski fnjp/ini iz zasedenega ozemlja so vrši v sredo dne 12. maja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. »Odbor Primork« se jc lotil velikodušne naloge, da priredi v Unionu Akademijo v korist onemu delu slovenske mladine, ki mora študirati izven svoje domačije. Opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki bo nudila obilo lepih točk. Gg. pisatelja France Bevk in dr. Šorli bosta predavala; več pesmi bo pela Cirila Medvedova, na klavir jo bo spremljal g. prof. Janko Ravnik. Vijolinist R. Zika bo igral na gosli, spremljal ga bo tf. prof. Ravnik. Poleg tega bo nastopil kvartet Primorcev s štirimi pesmimi. Opozarjamo tudi, da bo naslednji dan prome-nadni koncert v Zvezdi, ki se bo vršil v isti namen. lj Oderuštvo ali ljubezen? Pred par dnevi se je dogodil slučaj, ki baje ni edin te vrste. Neki mož iz zasednega ozemlja je stopil v eno izmed odličnih ljubljanskih knjigaren in zahteval 10 izvodov »Krivo-prisežnika« ter 4 izvode »Verige«, gotovo ne v verižniške namene, ampak za izobraževalno društvo v domačem kraju, kjer prirejajo igre in delajo s tem gotovo delo večje kulturne važnosti kot omenjena knjigarna, kije zahtevala za omenjene knjige krog 400 K ali 84 lir, ko je zvedela, od kje mož prihaja. Jasno je, da omenjeni človek knjig ni vzel, ker jih je dobil v drugi knjigarni za 64 K 80 vin. Čudno se nam zdi, kako ta dvojna mera v cenah in sicer v tako veliki razliki. Čc že nimamo smisla in srca za to, da bi podpirali naše knjižnice in naša društva na oni strani, vsaj ne ob-težujmo jim dela s tem, da jim računamo knjige po bajno visokih cenah, da jim je nemogoče, nakupovati jih, če pomislimo, s kakimi sitnostmi in nevarnostmi je zdru- ženo prosvetno delo na oni strani demar-kacijskc črta, lj Nogometno tekme. V četrtek in petek dne 13. in 14. maja se vršita na prostoru S. K. Ilirija dve veliki nogometni tekmi med prvimi moštvi S, K. Ilirija ter Beogradskim športnim klubom iz Belgrada. V nedeljo pa tekmuje na istem igrišču S. K. 01ympia iz Karlovca proti naši Iliriji. Začetek vsake tekme ob 18. uri. Vtop-nina običajna. Ob vsakem vremenu. lj Tatvina v tajništvu Samostojne kmetijske stranke. Iz tajništva Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani je bil ukraden od 9. ure dopoldne dne 9. t. m, do 8, ure zjutraj dne 10. t. m. pisalni stroj »Courier«. Pokrov istega s r tatovi pustili. Stroj je zeleno barvan iv in •• popolne tipe za slovensko pisavo in tudi črko t. Svod črke s je bil svoječs^ro vlomljen in je nadomeščen z drugim, ki je i? nekoliko drugačnega materijala. Tudi nikljast«? »štan-gice« z vdelano metersk' mero ob gumijevem valju, na katerega črke udarjajo, pri tem stroju ni bilo. Pisava je vidna. Tako-zvani »Riicksteller« ne deluj" brezhibno. lj Potrjena kokoš. Ko je včeraj urado-vala v Mestnem domu naborna komisija, priskaklja v dvorano kokoš. In zginila je resnost z obrazov članov naborne komisije in prlčeio se je glasovanje, če je kokoš sposobna ali nesposobna. Soglasen sklep se jo storil, da jo sposobna za na mizo. lj Komnnist Franc Perdan se jc po usodnem dogodku na Zaloški cesti dne 24. m. m- lo javil policiji. Mož trdi na dolgo in široko, da jc čisto nedolžen, da komunistična stavka ni bila politična in je seveda na »Slovenca« in »Večerni Ust« zelo hud. Na Zaloški cesti je zadela Perdana kroglja pod levim očesom in je mož Še vedno obvezan in izgleda kakor invalid. g Gospodarska banka. Opozarjamo na poziv k subskripciji delnic novo »Gospodarske banke v Ljubljani«. Nova banka je namenjena v prvi vrsti gospodarskim potrebam našega zadružništva, ki takega zavoda nujno potrebuje zlasti v sedanjih časih, ko skuša tuji kapital dobiti premoč na našem trgu. Kakor se čuje, vlada za novo banko veliko zanimanje in so bile že v prvih dneh podpisane znatne vsote. Prijave za subskripcijo sprejema Zadružna zveza v Ljubljani. Dr. Rostohar kontra Uhlar. Za sodbo je vladalo velikansko zanimanje, posebno v pravniških in akademič- nih krogih. Odlično občinstvo je napolnilo razpravno dvorano okrajnega sodišča in prostor pred njo. Dr. Rostohar in ing. Uhlif sta osebno navzoča s svojima zastopnikoma. Sodnik pride in pravi dovtipno g. dr. Oblaku: »Pristojbino za sodbo prosim! 78 K znaša, če jo ne dobim ne bom sodil, ker novi predpisi tako določajo!« Dr. Oblak izroči 6odniku kolke katere pritisne na papir in prav počasi narekuje uvod h koncu senzačne razprave, v kateri je prvi razpravljal okrajni sodnik dr. Lajo-vic enkrat, nadaljeval jo v dveh razpravah svetnik Potrato in jo z dvema razpravama in s posebno razglasitvijo končal okrajni sodnik Avsec, ki je razglasil sledečo sodbo: Inž. Hugo Uhlif je kriv, da je dne 24. aprila 1919 proti dr. Kraigherju v kavarni »Union« govoril, da si je dal dr. Rostohar na nepošten način po vojakih nositi erarično blago na dom, češ da mu je pripovedoval neki častnik Freywald, da je dobil in dal aretirati dva vojaka, katera sta mu pripovedovala, da neseta ukradeno perilo na Rostoharjev dom po njegovem naročilu. V smislu § 493. k, z. se obsodi inž. Uhlif na 5000 K denarne globe, povrniti mora tudi tisti del stroškov, kateri odpade na ta del razprave. Oprosti se pa inž. Uhlif od obtožbe: I. da bi bil koncem februarja 1. 1919 v kavarni »Union« govoril' dr. Kraigherju in dr. Ramovšu, da si je dr. Rostohar prilastil milijone. • II. da je v pripravljalnem spisu trdil o dr. Rostoharju, da si je od tujega denarja 141.000 K prisvojil in ga dolžil lažnjivo hudodelstva poneverbe. Za ta del tožbe nosi stroške dr. Rostohar. OSREDNJA ZADRUGA ZA PRESKRBO DRŽAVE. 1DU Belgrad, 10. maja. Osnovana jo zadruga za preskrbovanje potrebnih krajev z osnovnim kapitalom 30 milijonov dinarjev. Zadruga bo imela monopol za preskrbo vanj o vse države. Ta zadruga bo imela edina tudi monopol za izvoz odviš-njih živil, član zadruge moro biti vsak naš državljan, toda prvenstvo imajo poljedelci, konzumne in poljedelsko zadruge. Vsaka delnica znaša 5000 dinarjev, toda posamezni član more nakupiti največ 30 delnic. Na vsake tri delnico pride p*1 glas. Zadruga bo preskrbovala s po**-«!' ščinami vojsko, kakor tudi oskrbovala v«" potrebo državo. Polovico članov uprav* voli vlada, drugo polovico pa skupščina zadruge. Izšla je že ministrska naredba, i po čije načelih bo rešena preskrba dežele i in izvoz potom nove zadruge. Zadruga ; stoji pod kontrolo državnih oHnsti. Z delovanjem prične z novo žetvijo. ZEDINJENJE SAMOSTALCEV IN RADIKALCEV. Bclrrad, 15. maja »Tribuna« poroča, da so vedno bolj širi mod srbskim prebivalstvom misel zopetne združitve samo-stalcev in radikalcev v staro radikalno stranko. Vsled tega je mogoče, da ostane vodja samostalcev vodja brez vojsko. ČEHOSLOVAKI ZA JUGOSLOVANSKE DIJAKE. LDU Belgrad, 10. maja. Čehoslovaška vlada je votirala gotovo vsoto denarja za zgradbo posebnega doma v Pragi, v katerem bi imeli jugoslovenski dijaki na razpolago stanovanje in hrano, in sicer siromašne} ši brezplačno, imovitejši pa po znižani ccni. i NOVI DENAR. LDU Belgrad, 10. maja. V Belgrad so dospeli iz Pariza trije vagoni novi jugo-slovenskth novčanic. V kratkem so prične Izmenjava starih avstro-ogrskih bankovcev, v kolikor so še v prometu. PLEMENSKA ŽIVINA ZA SR3IJ0. LDU Belgrad, 10. maja. Ministrstvu za kmetijstvo je odobren kredit 4 in pol milijona dinarjev za nabavo plemenske živine, in sicer izključno za potrebe Srbije. Živina se bo v prvi vrsti nabavljala v naši državi ln šele potem v tujini. BORZA. LDU Zagreb, 10. maja. Devize: Berlin 295-300, Italija 720-730, New York 16.300, Pariz 1050, Praga 260—264, Švica 2900, Dunaj 67—68; valuto: ameriški dolarji 13.300 do 13800, avstrijske krono 64, carski rublji 198—202. čehoslovaške krone 235, 20 kronski zlati 480—500, angleški funti 630, francoski franki 960—1050, napoleoni 480 -500, nemške marke 276—280, rumunskl leji 270 do 272, italijanske lire 690—700. ^ Prosveta. pr Koncert najboljših čeških pevcev v Ljubljani. Slavni češki pevski zbor »Smetana«, nekdanji »pariški odbort, pride v petek, dne 14. maja v Ljubljano in priredi v soboto, dne 15. maja velik koncert v unionski dvorani. Vstopnice za ta v mnogih ozirib znameniti koncert se že prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici. Odkar je »Smetana« pred 18 leti na binkoštno nedeljo prvič koncertiral v ljubljanskem Narodnem domu in odkar je pri nas koncertiral enako slavni češki pevski zbor mo-ravskih učiteljev, ni bilo v Ljubljani tako Idealno popolnega koncerta z moškim zborom, kakor bo prihodnjo soboto koncert Smetane v Unionu. Naj se vsak zaveden Slovenec in vsak član ljubljanskih pevskih društev sigurno udeleži tega koncerta, da bo občinstvo in izvajajoči pevci ljubljanski spoznali in se naučili ceniti idealno pevsko zborovsko umetnost, pravo disciplino, vztrajnost, zmožnost, lepoto in nairesneiSe stremljenje. Zbor »Smetana« priredi v Jugoslaviji osem koncertov: dne 5. maja v Mariboru, 7. in 8,, maja v Zagrebu, 10. in 11. maja v Belgradu, 12.maja v Novem Sadu, 13. maja v Subotici in dne 15. maja v Ljubljani, Velikansk je bil uspeh čeških pevcev v Zagrebu. Zagrebčani so hoteli tudi s tem češkim pevcem pokazati naklonjenost, da so koncertnim vstopnicam za vsak sedež brez razlike vrst določili ceno po 100 kron, tako da bo poleg velikanskega moralnega uspeha tudi materijalni uspeh v Zagrebu največji v Jugoslaviji. Slovenci, storite v Ljubljani svojo dolžnost! Kdor bi vedel kaj o Maksimilijanu Ivančif, katerega zadnji naslov jc: 1419 E 47 tli st. Clevoland Ohlo, Amerika, prosim, da mi blagovoli sporočiti. Ivančič Jakob, dijak, Ljudski dom, H. nadstr., Ljubljana. Iščejo se stariši otrok Arčon Marije, 13 let, Gabrijela, 9 let in Fanice, 6 let iz Renč pri Gorici. Kdor ve, kje se nahajajo, naj javi Posredovalnemu uradu za bcgunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, POSlatlO.* Mesarji iz stojnic na Vodnikovem trge. Pod aprovizacijo v tukajšnjih dnevnikih t dne 9. maja jo bil priobčen sklep mestnega magistrata sporazumno z odsekom za prehrano glede tržnih cen govejega mesa, in sicer: za mesarje na. stojnicah so določene ccne govejega mesta I. vrsto po 26 kron in LL vrste po 24 kron, med tem ko za one. ki imajo svoje lokale in shrambe I. vrste pa po 28 kron in D. vrste po 26 kron. Zoper ta sklep smo primorani ugovarjati in predočiti naše stanje sledeče: V prvi vrsti se poudarjajo od strani mesarjev v mesnicah režijski stroški, katerim moramo odločno oporekati, ker nimajo splošno nobene pravne podlage. o. Mosarji na stojnicah plačujemo iste davke in doklade kakor mesarfi v mesnicah, isto tako vse pristojbine na klavnici, užitnino itd. Nadalje kupujemo živino po istih cenah kakor drugi mesatf", ne dobivamo mesa niti za vinar ceneje, pač pa. moramo blago večkrat preplačati, samo da. si svoje stalna odjemalce in naročniku obdržimo. Mesarji na stojnicah nismo pretrgali uiti trenutek prodajo mesa, smo delali le v korist Ijud stva, nasprotno so pa oni v mesnicah bojkotiral' v najhujših časih, kar jim jc bilo tem Ul)© ia brez vsake zgube, ker so svoje blago po 28 kron 70 vinarjev prodali vojaštvu. Mi smo imeli tedaj sgubo, drugi pa lep dobiček in si na ta. način nakopičili lepo premoženje, ker smo bili od oblasti primorani prodajati meso po 22, oziroma 24 kron. Tudi jc dejstvo dognano, da nam mosarji v mesnicah umazano konkurirajo po sejmih in sploh na deželi, ker kupujejo živino po 2 kroni in Se vcc dražje kot mi, kar tudi lahko store, ker m oso tudi dražje prodajajo. Mesarji na stojnicah kupujemo ravno tajr živino ln prodajamo meso iste vrste ali pa. 5 boljše kot pa oni v mesnicah, razlika ej edino t ta, da nam kmet živino ne proda za ceno, kt l bila prodajni ceni primerna, ker jo našim konktt rentom odda za 2 kroni to celo dražje, ker imajo oni razprodajno cono vso drugačno, tako, da po-menja razlika pri paru volov, t. j.v enem dnevu 600 kron, kar bi znašalo celo najemnino na leto za lokal mesarjev v mesnicah. Konšta tirati moramo, da imajo mesarji na stojnicah iste režijske stroške kot pa mesarji v mesnicah, če ne višjo, ker mesarji v mesnicah svojo neprodano blago lahko spravijo na licu uac sta. med tem ko moramo mi istega prepeljati *Ope' na klavnico, s čemur nam narastejo zpetni stroški. Tudi je resnica, da imajo večinoma mesarii v mesnicah poleg mesarske obrti še drug posel kakor gostilno itd., kjer svoje šc neprodano meso lahko drago na svoje goste razpučajo. Čc mi prodamo na teden po 3 vole, plačamo tedaj vse režije na to ceno, kakor jc omerjena mc-i sarjem v mesnicah. i Tudi so bili sedanji mesarji na stojnicah ! večjidel mobilizirani ves čas svetovne vojne, svoje male prihranke, ki so jih imeli, jih je zaostala družin« porabila iu prišli so Iz vojne skoraj brez vsakih sredstev domov. Pričeli so svojo o hrt vnovič, seveda, ker nt bilo kapitala z malim dobičkom, samo, da so preživeli svojo rodbino in pa ustregli odjcmalcem. Vprašamo tedaj slavili mestni magistrat, odsek za prehrano in pa tudi zadrugo mesarjev, kake režije, koliko jih je bilo mobiliziranih in kake zgube sa imeli mesarji v mesnicah med vojno in po prevratu, Io kakšne režije so pri mesarjih v mesnicah sedaj, v koliko so večje kot pa pri nas, to sc naj nam dokaže in razloži, da hodemo zamogii to dejstvo upoštevati tudi kot strokovnjaki. Mesarji iz stojnic. * Uredništvo za spise pod tem naslonom si odgovorno. irpn rn ože jen vrtnar za zelenjavo Idil ju in druga v vrtnarsko stroko spadajoča dela. Prosto stanovanje m doura plača. Natančno ponudbe z na-ve >bo zantev pod šifro »Vrtnar št. 1742« na upravo lista. SflliMIH gozd ali večje gozdno posest-AUjjlIll vo blizu železnico in prosim popis posestva, navedbo vrednosti ter najnižjo ponudbo. Istotako kupim tra-ine, žagance, di>c, remema, drva, oglje itd. Ponudbe s zadnjo ceno na vagon VaSe postaje pod .,Izvoz lesa - ban k a" na Anončol zavod Drsgo Beseijab Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Muči Vas glavobol? Zobobol? TrjJanie v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene SO bol- čine! 6 dvojnatih ali 2 veliki snecijahii steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 krone. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerievih Elza-krogljicl Te so dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravi balzam 12 steklenic 36 K. — Prava švedska tinktuia 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poStnina posebej, a najceneje. Eutfen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134. Hrvatska. ^ flrnria rn figovo