(Ml čeirlek In
iihi * poštnino vred aH » ftaribom s pošiljanjem •a>4omza celo leto 32 din., m| teia 16 din., četrt leta • in. izven Jugoslavije it&Jfa. Naročnina se pošlje Kpr&vnlštvo .Sloven-«Nf» Gospodarja" v Ma-Koroška cesta 5. Uhl v* dopošllja do od-. Naročnina se pla-inje v naprej, interurban št 113.
Posamezna čfevilka sfene i-50 din.
PoSMna pl&Casia -v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
25. številka.
MARIBOR, dne 4 junija 1925.
59.
Bolgarska lalcigra.
Od Stambolijskega do Cankova. — Bolgarski kmet in delavec v rokah sofijskih trinogov. —»Dežela krvi, nasilja in podivjane gosposke.
to je kaietski vodja Aleksander Stambolijski spodil bolgarskega carja Ferdinanda Koburškega ter se na to sprijasrnil z vladavino njegovega sina Borisa, je bila zapečatena usoda zemljoradniškega gibanja, kajti od tistega dne je bila sleherna politična in socialna pridobitev bolgarskega kmeta in delavca v trajni nevarnosti. Carska dinastija ali rodbina Koburg — ne samo, da ni bolgarskega pokoljenja, temveč nemškega — je aakrivila narodno nesrečo Bolgarije, ker se je moralo to slovansko ljudstvo vsled njenih spletk in častiželjno-sti političnih petolizcev (ministrski predsednik Rado-siavov) postaviti v svetovni vojni ob stran onih sil, ki so vojno na vsej črti izgubile. Žalosten izid svetovne vojne za Bolgarijo je bil namenjen v prvi vrsti delavnemu ljudstvu, ki je bilo prisiljeno, odplačevati grehe propalega vladarja in njegovih svetovalcev z ogromnimi reparacijskimi plačili in dajatvami. Bolgarsko meščanstvo, zlasti v Sofiji, je bilo vsied koburško-nem-škutarske politike več ali manj prožeto prusaškega duha in zato se ni čuditi, da se je to meščanstvo po polomu svoje politike skrilo v mišje luknje javnega živ-ijenja, med tem pa so morali poklicani voditelji ljudstva prevzeti vlado in vso odgovornost za — nepovzro-čeno polomijo!
Aleksander Stambolijski je bil velik prvoboritelj aa pravice bolgarskega delovnega ljudstva, toda temu možu je manjkalo nekaj najdragocenejših izkušenj. — Bil je odkrit, ni poznal hinavščine in njegove državne *er zakonodajne reforme so se odlikovale po gotovi ostrini. Stambolijski je hotel temeljito spremeniti celokupno socialno obiležje bolgarskega ljudstva, vendar se pri tem svojem polu ni oslanjal na širše plasti sofijskega in pokrajinskega izobraženstva; preveč ga je obvladovala kmetska nezaupljivost in tako je nastal med kmeti in delavci na eni ter inteligenco na drugi strani nepremostljiv prepad. Vsa znamenja so kazala, da Bolgarija po tej poti dolgo ne bo hodila in da bo prišlo do krvavega obračuna. Vojaški krogi namreč niso^ili s >prekucuškimi reformami« Stambolijskega prav nič aadovoljni, višek pa je dosegla ta mržnja takrat, ko je BKmljoradniška vlada izmenjala vojaško obveznost s splošno delovno obveznostjo v korist države. Sofija je Krila glava proti ljudstvu naperjene politične kače in ker je car Boris, tresoč se za svoj prestol, videl v silni moči 1b ugledu kmetskega voditelja veliko nevarnost za di-
nastijo Koburg, je tudi on na.tihem pristal na peklenske osnove meščanskih krogov.
9. junija 1923.
Vse priprave so bile izvedene do najmanjših posameznosti in 9. junija 1923, — v tistih dneh je bival Stambolijski izven prestolice, v rojstnem kraju Slavo-vica — je bilo v Sofiji dano znamenje za vstajo proti vladi in režimu. Protirevolucija je spričo vladne ne-iopreznosti, žal, uspela, Stambolijskega so v njegovi ožji domovini ubili in car Boris, ki se je tedaj nahajal v svojem letovišču v Vranji, je še naslednjega dne poveril sestavo nove vlade vseučiliškemu profesorju Aleksandru Cankovu, človeku, o katerem so razbobnali listi novega režima nekako tolažilno vest, da je Cankov mož, ki se nikdar pečal aktivno s politiko, a da je sprejel ta poziv iz golega »patrijotizma in ljubezni do Bolgarije«, ki da jo želi nazaj privesti na pota zakonitosti, reda, miru in socialne ter stanovske strpnosti ....
Cankov na delu!
Aleksander Cankov je bil, vsaj v prvi dobi svoje vlade, krut in neusmiljen n: pram pristašem padlega režima, ali njegove maščevalne naklepe je koval pravzaprav general Lazarov, voditelj vojaškega odbora za strmoglavljenje kmetijske vlade. V istem času so po vsej Bolgariji, kjer je divjala prava meščanska vojna, poubili na stotine nedolžnih kmetov in delavcev ter sploh vsakogar, ki se je drznil izustiti najmanjšo kritiko nove strahovlade. Vse to je bilo delo Sofije, katere se je Stambolijski tako ogibal in ki jo je nekoč imenoval Sodomo Bolgarije.
Delovno ljudstvo je bilo poraženo, kmet je moral spravljati svoje poljske pridelke in ni imel več časa, niti odpornosti za kak revolucijonaren poizkus: medtem je inteligenca zasedla vse postojanke ter učvrstila svoj položaj tudi v inozemstvu. Politični begunci iz vrst zemljoradniške stranke so skušali v Beogradu, v Pragi in drugih središčih Srednje Evrope ustanoviti uspešno protipropagando, ali bolgarsk<'šosedje (med njimi tudi naša vlada Pašiča in Pribičeviča) so že poprej gledali početje Stambolijskega kot nekako »agrarno-boljševiš-ko« stvar in vsi ti — Rumuni v prvi vrsti! — so si nekam oddahnili, ko je dobila Bolgarija vlado »njihovega sestava.« Delavci in kmetje so pa med tem uvideli, da ni druge rešitve v njih težkem položaju, kakor: ustanovitev »enotne fronte« kmetov in delavcev. Vlada Cankova je uvidela, da bi ji mogel enotni nastop delovnega ljudstva prej ali slej izpodkopati siguren temelj, zato se je z novo silo vrgla na zatiranje vsakršne opozicije. Vojaški krogi so izdelali posebne načrte, kako bi se s silo udu-šilo vsako protivladno gibanje. Razumljivo je torej, da
so v takem neznosnem položaj u pričeli misliti mnogi pristaši opozicije na izvedbo atentatov proti vladnim osebam. Vladni agenti so ubijali zemljoradnike doma in na tujem; pod njihovimi streli je padel tudi Daska-lov v Pragi. Pričel je krvavi obračun. Tako je prišla do ogromnega atentata v katedrali sv. Nedelje v Sofiji, kjer je bil napad s peklenskimi stroji namenjen carju Borisu, celokupni vladi in vsem vodilnim osebam današnje uradne Bolgarije. Namen se je ponesrečil. Vlada je ostala nepoškodovana in tistega dne, ko je Cankov napovedal v sobranju (parlamentu) krvavi obračun z vsemi nasprotniki vlade, je postal general Lazarov tudi dejanski in na zunaj diktator Bolgarije. Preganjanja so se pričela na veliko. Zunanji minister Kalfov je hitel razlagati vladam v Beogradu, v Bukarešti in na zapadu, da sili »boljševiška nevarnost« bolgarsko vlado k energičnim korakom. Istočasno so zahtevali, da se jim do-j voli imeti do nadaljnega 10.000 mož nad v mirovni po-j godbi dovoljenim številom vojaštva. Beograjska vlada, j ki se je držala napram Cankovu spočetka zelo hladno, j malodane sovražno, je pozneje našla v Sofiji na vladi I enako misleče ljudi, to je protiljudska, nazadnjaška in j nasilna vlada Cankova se je Pašiču zdela kot primerni konto v njegovih političnih računih.
Sofija v znamenju vislic . ..
Posredne in neposredne krivce na atentatu pri katedrali Sv. Nedelje je dala vlada nemudoma poloviti in na sofijskih ulicah so se vršili obupni prizori, kakor jih ljudstvo ne pomni. Dočim sta Minkov in Jankov, nekdanja častnika in pristaša opozicije, plačala izvedbo-svojega načrta s svojim življenjem, in sicer v srditi bojn-bi z vladno policijo, so bili advokat dr. Fridman, Kojsli^ in cerkovnik Zagorski pred vojaškim sodiščem obr jeni na smrt na vešalih. Koliko jih je vlada — med tkuJi-mnogo nedolžnih — dala podaviti in postreliti v ječa?iredi danes še ne ve. Veleznačilno pa je za današnje obl»ostil-ke dejstvo, kako so usmrtili »glavne krivce« Fridiio ve-Kojeva in Zadgorskega. Obesili so jih spričo f> vsak ljudi in šiloma na morišče privedene šolske mladiri po-Obsojenci so se mirno podali v smrt, zagotavljaj<V slu-so nedolžni. Da bi obsojence še pred celim ljudedetjo, celo pred smrtjo osmešili, so določili za rablje tri noge, raztrgane in umazane cigane. Fridman mi_ v trenutku, ko mu je cigan zadrgnil vrv okoli vr še dejal: »Le dobro napravi, sem ti pustil lepo i nino . . .. «
rši-
V teh besedah je zapopadena bol celega bolgarske,^ ljudstvo. Težko je reči, da-li bo krenila Bolgarija pot notranjega miru in sprave. Želeti bi bilo, da se ti slovanski bratje osvobodijo usodnega režima, se-
LISTEK.
w »—i k—*
Zioibt napoleonsiftj« vojaki.
{ Francoski spisal Brokmann-Chatrian; preložil Al. B. »	,	10. nadaljevanje.
Cebedej s svojim orlovim nosom, sivimi očmi in tenkimi ustnicami ni bdi pohlevna duša. Stopil je pred huzarja i* ga vprašal:
»Kaj ste rekli?«	,
»Pravim, da pospravite slamo, a hitro — ali razumeš, irekrut?«
Bil je star vojak z brki in gosto, rdečo, kratko, ostriženo brado. Cebedej ga je zgrabil za brado, a oni mu je priložil zaušnico. Kljub temu je Cebedeju ostalo v roki precej kocin. Ker je prepir privabil mnogo ljudi, je zagrozil huzar:
»Rekrut, jutri boš slišal o meni.«
»Dobro«, je odgovoril Cebedej, »bomo videli. Tudi vi boste slišali o meni.«
Potem je takoj prišel k meni povedat vso stvar. Ker sem vedel, da še mofcike ni znal sukati, sem se nehote bal za njega.
»Čuj, Cebedej«, sem rekel; »ker ne moreš uiti, ti ne preostaja drugega, nego starca prositi odpuščanja. Ti veterani so vsi hudi pretepači. Tega so se naučili v Španiji, Egiptu in drugod. Verjemi mi to. Aiko hočeš, ti posodim tolar, da mu plačaš steklenico vina — to ga potolaži.«
On pa je nagubančil čelo in ni hotel slišati ničesar.
»Predno se opravičim, se dam rajši takoj obesiti«, je rekeL »Ne zmeni mse za Vse huzarje skupaj! Ako se zna dobro tepstiy pa imam jaz dolge roke in ostro sabljo, ki "»u jo prav tako lahko zasadim v fcosti, kot on meni v n>eso.«
L Hud je bil zaradi zaušnice.
Takoj nato 90 prišli borilec Chary, korporal Fleury, Klipfel, Farst in Leger. Vsi so pritrdili Cebedeju, in borilec je trdil, da zaušnico opere samo kri in da je častno za novince, bati se.
Cebedej je odgovoril, da se Pfalzburžani še nikdar niso bali puščanja, in da je pripravljen. Borilec je šel potem h kompanijskemu načelniku Florentinu, dobričini, kakršnega mu ni para. Bil je visok in suh, imel je raven nos in široka pleča in je bil pri bitki pri Eblani dobil križ častne legije. Stotniku se ni zdelo nič čudnega, da se dva bijeta zaradi zaušnice. Rekel je celo, da bo to za novinoe dober izgled, in če se Cebedej ne bo bil, ni vreden, da še dalje ostane v tretjem bataljonu šestega polka
Jaz vso noč nisem zatisnil očesa. Slišal sem hropsti tovariša poleg sebe in si mislil: »Revež Cebedej, jutri večer ne boš več hropel!«
Groza me je bilo ležati poleg takega človeka. Proti jutru, ko sem bil nekoliko zadremal, sem naenkrat začutil mrzel pih. Odprl sem oči in kaj sem videl? Starega, rdeče-bradastega huzarja, ki je bil z naju potegnil odejo in za-klical:
»Hej, pokoncu, lenuhi«
Cebedej se je vzravnal in odgovoril:
»Spal sem, veteran.«
Ko je slišal besedo »veteran«, je hotel planiti na mojega tovariša, a dva dolga moža, ki sta mu bila za priči, sta ga zadržala. Sicer pa so bili tudi vsi Pfalzburžani pri roki.
»Bomo že videli ... le hitro . . . hitro!« je kričal starec.
Cebedej pa se je počasi oblačil. Čez nekaj minut je vprašal:
»Ali nam bo dovoljeno, iti iz stanovanja?« , »Za ječo je dovolj prostora za dvoboj«, je odgovoril ! eden iizmed huzarjev.	j
Bil je to s koprivami porasel obzidan prostor za ječo, kamor se je dobro videlo z oken našega stanovanja.
Cebedej je oblekel plašč ter rekel, obrrtivši se k meni:
»Jože, in ti, Klipfel . . . vidva sta moj priči.«
Jaz pa sem odkimal.
>Potem pojdeš pa ti, Fiirst«, je rekel nato.
In vsi skupaj so odšli po stopnicah.	- i
Cebedeja sem imel za izgubljenega. To me je hudo bolelo. Mislil sem si: »Glejte, ni še dovolj, da nas morijo Rusi in Prusd, zdaj so pričeil še naši.«
Vsa soba je stala pri oknih, le jaz sem obsedel zadaj na postelji. Čez pet minut sem bil bled kot smrt: slišal sem spodaj žvenketanje sabelj.
A to ni trajalo dolgo, kajti naenkrat je zaklioal Klipfel:
»Zaboden!«
Sam ne vem, kako sem prišel k oknu, a ko sem drugim pogledal čez rame, sem videl, da je huzar slonel ob steni, Cebedej pa se je pobiral od tal z okrvavljeno sabljo: med bojem je bil padel na kolena Starec je bil s sabljo zamahnil predaleč in udaril preko njegove rame, on pa je bil svojo tisti hip huzarju porinil v telo. Da ni bil tako srečen in se izpodrsnil, bi mu bil starec predrl srce.
Vse to sem bil videl z enim samim pogledom
Huzar se je opotekel ob zid, priči sta ga držali pokoncu pod pazduhami. Cebedej, ki je bil ves prepaden, je gledal svojo sabljo, Klipfel pa mu je molil plašč.
Takoj nato nas je pozvalo bobnanje. Šli smo k ra-portu. Bilo je to 18. februarja. Še isti dan je prišlo povelje, naj se pripravimo za marš. Šli smo iz Frankfurta v Seligenstadt, kjer smo ostali do 8. marca. Vsi novinci so zdaj znali ravnati s puško in vežbati v četah, k Seligenstadts smo 9. marca odšli v Schweinheim, 24. marca 1813 pa se je bataljon združil z divizijo v Aschaffenburgu, kjer nas je pregledal maršal Ney.
Kompanijski stotnik se je imenoval Florentin, poročnik Bretonville, bataljonski poveljnik Gémeau, bataljonski adjutant Vidal, polkovnik Zapfel, brigadir, general Ledou-cette in diviizijski general Souham — to mora vedeti vsak vojak, da ne hodi okrog kakor slepec.
XI.
Dne 18. in 19. marca se je sneg pričel tajati. Med velikim pregledovanjem pri Aschaffenburgu na prostrani ravnini, odkoder se vidi Majna, kakor daleč sega oko, je deževalo neprestano od desete ure zjutraj do treh popoldne. Na levi strani smo imeli grad, v katerem so stanovalci zložno gledali z visokih oken, dočim smo mi imeli polne čevlje vode. Na desni strani je grgrala in se penila reka, a smo jo videli samo skozi meglo.
ILsdaßho Je v îîarthor* Koroška ceslfl S. $de
p!si se ne vračajo. Uprar-
proste.
čt-kraVM račun po&aef* «rada LJubljana si 1/UtiL
Telefon Interurban 8L Ü5.
Stran i
SLOVENSKI fiO£POOAB.
4. junija 1924.
stanjih trinogov in oblastnikov ter da bi se pripravi!« pot k zedinjenju v novi, demokratični, svobodoljubai in mirnemu razvoju posvečeni Jugoslaviji.
Oprlčrifkl.
Pred okroglo 400 leti se je pod ruskim carjem iva-som Groznim ustvarila poleg celokupne državne oblasti še posebna garda, ki se je imenovala opričniki. Oprič-aiiki so si domišljevali, da so oni edini in pravi čuvarji cele Rusije, vse drugo je pa sumljivo, nezanesljivo in radi tega tudi njim popolnoma podvrženo na milost in i »emilost. Zlorabljajoč ime carja in države, so opričniki -«lolgo vrsto let strahovito divjali po Rusiji. Imeli so svo je voditelje, ki so si znali prilastiti najvišje oblasti nad iiarodom in državo. Opričniki so vse svoje nasprotnike ovajali kot zarotnike ter so jih ali kar sami pobili, ali pa so carja pripravili do tega, da jih je dal na strahovi- j te načine mučiti in umoriti. Opričniki bi se še bogzna j kako dolgo držali, da se niso začeli sami m-d seboj, tekmujoč za oblast in bogastvo, sovražiti in pobijati. J Staroruskim opričnikom se dajo danes prav dobro j primerjati fašLti po raznih državah, pri nas tudi samo- J stojali demokrati, ki imajo v sestavi svoje politične j stranke še posebej fašiste, ki si nadevajo velepatrijotič- i ne krinke in naslove ter sprejemajo v svoje vrste pokvarjene ljudi za nasilne čine s čim manjšo odgovor- i «ostjo. Naši samostojno-demokratski opričniki pro- | glašajo sebe za državotvorce, patrijote in prave nacijo- i »aliste, vsem drugim pa podtikajo, da nimajo nobenega i smisla za velike nacijonslne ideje. Ko so si tako vzeli j patent državotvorstva, pa kažejo z vsem svojim delom,
da so vse prej kot državotvorni in demokratski.	, ,. , . , .	, ,-
Od prvih dni, ko se je pojavila na oblasti pa do i velJ,a P? koncno !e ^ kai' Wilder sklene, zlasti, če gre
* ,	%> x o	^ , i TtrAti * lftironf>om i»-» Mfimlnm
oanes, rabi ta stranka vsa sredstva, ki z demokracijo m
in naprednosti. Pri nas že ni stanu, ki ne bi bil občutil < opričniškega nasilja samostojnih demokratov ter brez-■ vestnega zametovanja vseh kulturnih in človečanskih načel od strani te nasilne in razdivjane družbe.
Po Pašičevi zaslugi so radikali s samostojnimi demokrati napravili nekak pakt, po ka. rem je ves pre-^ čanski s et samostojno-demokratska opričnina, to je ; področje, ki je opričnikom predano na milost in ne-j milost. Samostojnim demokratom pa še to ni dovolj in j so tudi preko tega oblastnega področja postavili nekaj ; svojih ljudi celo nad samimi radikalnimi ministri. — : Tako je državni podtajnik Wilder pravzaprav minister j in pravi minister Maksimovič se nanj lahko jezi, ob-
aapadno evropskim političnim načinom ne samo, da nimajo nobene skupnosti, ampak se morajo na vsak način smatrati tudi za skrajno škodljiva državi. Samostojni demokratski opričniki sredstev ne izbirajo, Glav-*o jim je dosega ciija: pridobiti oblast in jo obdržati. &o so enkrat na oblasti, potem uredijo stvar tako, da ne delajo za državo, ampak da mora država delati za
Samostojno-demokratska stranka zaseda po možnosti vsa državno-upravna mesta s svojimi pristaši in se pri tem niti malo ne gleda na strokovno sposobnost, marveč san o na šaržo, ki jo posamezni oprionik zavzema v reli strankarski opričnini. Ko se mesta tako zase- j dejo, je' seveda razumljivo, da se vsak tak oblastnik od , občinskega pisar ja pa navzgor do državnega podtajnika ) obnaša kot pravi paša v svojem področju.
Tudi agitacija te stranke je nekaj gnusnega. Kdor se vpiše v opričnino, dobi vsemogoče, kar po redu in « po pravici ne bi mogel dobiti in splošne pravice vseh J državljanov se od oblastnih mogotcev obravnavajo in delijo samo po strankarskem ključu.	j
Po celem kulturnem svetu je najtrdnejše utemelje- i »o in veljavno načelo, da je narod država. Narod drža- j vo tvori, izdržuje s svojim delom, narod ustvarja vrednosti, s svojo fizično močjo državo — narodno zajedni-go — in torej samega sebe tudi brani, na drugi strani je pa dolžnost oblasti in uprave, to je državnih uradnikov •kot organov državne oblasti, da vse svoje moči in sile porabijo za dobro naroda. Ta načela so pa samostojno-demokratski stranki brez vrednosti, pa naj ima še tako visoke naslove in nazive demokracije, državotvornosti
proti Slovencem in Hrvatom.
Sedaj v dobi sporazuma ali vsaj sporazumevanja in razgovarjanja so samostojno-demokratski opričniki še posebno nasilni. S svojim nasiljem zasledujejo dva cilja: Hrvate bi radi pognali nazaj v najostrejšo opozicijo, radikale — svoje vladne zaveznike — pa hočejo kompromitirati s svojim početjem. V »Domu«, sedanjem glasilu hrvatske »eljaške politike, smo čitali te dni sledeči prav primerni in upravičeni odgovor na vse to: »Dokler radikali trpijo Pribičeviča v vladi, dokler mu dopustijo, da v prečanskih krajih dela kar hoče, tako dolgo so radikali odgovorni za vse to, kar Pribičevič počenja. In če bi radikali predlagali, da naj v vlado hrvaško-srbskega sporazuma pride tudi Pribičevič, oni s tem samo dokazujejo, da ne delajo iskreno in pošteno na likvidaciji hrvatsko- srbskega spora. Če radikali želijo, da bi država SHS imela največjo škodo, naj le naprej ostanejo skupaj z državotvornim Pribi-čevičem.«
Ko radikali toliko povdarjajo, da so narodna stranka, naj to tudi pokažejo s tem, da odpravijo in preprečijo samostojno-demokratsko nasilje, nad katerim se ne pritožujeta samo slovenski in hrvatski, ampak tudi srbski narod. Odprava opričnine ni samo predpogoj sporazumevanju, ampak tudi državne bodočnosti.
Na kak način si podaljšamo svoje življenje? Samo takrat, ako notranji ustroj telesa dobro deluje. Jedino sredstvo, da to dosežete, je Radenska zdravilna voda!
Važna obvestil« vinarske in sadjarske iole V Mark
boru.
Kmetje, pošiljajte svoje sinove pravočasno v kmetijski
šole!
Najprimernejša starost kmetskih mladeničev za vstop v kmetijsko šolo je 16 do 18 let, da dokončajo dvoletno kmetijsko-šolsko izobrazbo, preden nastopijo vojaško službo. Ako vstopijo šele z 19 ali 20 leti, morajo šolanje prekiniti, ko jih kliče dolžnost v vojno službo, pozneje pa ga — če sploh — le težko nadaljujejo in končajo. Nastop vojaške službe se namreč ne prelaga več na poznejši čas, do kočanega šolanja, kakor je bilo topo starem zakonu o ustrojstvu vojske. Prav dobri in vzgledni učcnci se pa tudi nekateri starejši kmetski sinovi, ki vstopajo v kmetijsko šolo šele "po odsluženem vojaškem roku, ako resnično ljubijo in spoštujejo prelepi kmetski stan, za katerega se pripravljajo v strokovni šoli. Izjemoma se namreč tudi take sprejema.
Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
je sedaj 50 gojencev, ki se po zvršetku kmetijskega šolanja skoraj brez izjeme vrnejo na svoje kmetijske domačije. Tekoče šolsko leto se bo zaključilo koncem julija, novo šolsko leto se pa prične sredi septembra. Pogoji za sprejem se objavijo v vseh domačih, predvsem, strokovnih listih junija ali julija meseca, tiskani prospekt zavoda (z uredbo itd.) se pa vsak čas razpošilja proti prejšnjemu vplačilu 5 D v gotovini Prošnje za sprejem v vinarsko in sadjarsko šolo se naj pošiljajo šele po razglasu sprejemnih pogojev in najpozneje do roka, ki bo v razpisu določen.
Izletniki na kmetijske šole.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru — kakor i druge kmetijske šole — sprejema letno stotine za kmetijsko stroko bolj ali manj resnih izletnikov. S strokovnega vidika sprejema posetnike drage volje, saj je to zanjo tudi častno, vendar vse ob pravem času. Na primer za Binkošti so se prijavile kar tri večje šolske ekskurzije, ki žele celo nočišča in hrano v zavodu. Nekaj več obzirnosti je pa le potrebno tudi napram kmetijskim šolam — že radi nameščencev, ki so redno silno zaposleni in rabijo tudi malce oddiha, kojega jim naj vsa)' za nekaj ur nudi praznik. Ako ima kmetijsko-šolski objekt za svojega posetnika res kako strokovno vrednost, potem se že izplača, da si ga ogleda ob primernem času, ob delavniku, ko vsaj vidi tudi njega redno obratovanje. še večje zlo pa je z ekskurzijo, ki kar vdere v zavod, ne da bi se bila prej pravočasno prijavila. Pravi zanimanec za kmetijsko stroko kaj tacega ne stori. Uprav za binkoštne izlete so pa primerni številni drugi kraji, ki so za take prireditve urejeni in še prav hvaležni.
Mnogi kmetovalci v vednih zadregah.
Na primer vinarska in sadjarska šola v Mariboru dobiva mnogo prošenj za razne gospodarske nasvete, s čimer po možnosti rada ustreza ter si celo prizadeva, da kmetovalcem tudi na ta način kar mogoče koristi. Vendar se mora včasih čuditi nepoueenosti posameznikov o stvareh, ki so splošno znane, ali jih redno čita-
Da bi nas obdržali pri dobri volji, so poveljevali vsak hip: »K orožju!«
Maršal se je počasi bližal s svojim štabom. Cebedeja "Se tolažilo samo to, da bomo videli izmed vrlih mož naj-vrlejšega, Jaz pa sem si mislil: »Ako bi ga mogel videti doma, bi bilo zame večje veselje.«
Slednjič je prišel pred našo fronto. Še zdaj ga vidim pred sabo z velikim, od dežja premočenim klobukom, višnjevo, z vezenjem in redovi pokrito suknjo in velikimi čevlji. Bil je lep mož rdečkasto-plavih las, privihanega nosa in živega pogleda ter je bil videti jako močan. Ponosen pa ni bil, kajti ko je jezdil mimo kompanije in je stotnik veki: »Dajte čast!«, se je hipoma obrnil na svojem velikem konja in zaklical na glas:
»Glej ga . . . Florentin!«
Stotnik se je vzravnal, nevedoč, kaj naj odgovori. Menda sta on in maršal med revolucijo skuzaj služila kot prostaka. Nazadnje je odgovoril stotnik:
»Da, maršal . . . Sebastijan Florentin!«
»Pogrne, Florentin«, je odgovoril maršal ter iztegnil roko v tisto stran, kjer je morala biti Rusija, »veseli me, da te zopet vidim. Mislil sem, da si že pokopan tam gori.«
Vsa naša kompanija je bila vesela tega prizora. Cebe-<Aej mi je rekel:
-To ti je mož! Glavo bi dal za njega.«
To je vse, kar li je ostalo v spominu o Aschaffen-irurgu.
Zvečer smo se k večerji vrnili v Schweinheim, mestece ki je imelo dosti vina, konopelj in žita, in kjer nas je skoro vse gledv :o postr:,ni.
Po trije in štirje smo ležali po hišah ter imeli vsax dem meso, bodisi govedino, koštruna ali pa slanino. Domači ' uh je bi) izvrsten in vino tudi. A nekateri izmed nas, ki so mislili, da se bodo s tem pokazali kot veliki gospodje, so se delali, kakor bi se jim vse zdelo slabo. A so se motili, kajti slišal sem, kako so meščani govorili po nemško:
»Ti so sami berači. Ko bi jih 'kdo obiskal na Francoskem, bi v njih bajtah našel sam krompir.«
In res se niso motili, tako da sem si od takrat mislil Se večkrat: kdor je pri drugih preizbirčen, je doma gotovo •levež.
Skratka, kar se mene tiče, sem bil z razmerami zelo zadovoljen ter sem si želel, da bi tako ostalo vso vojno. Stanoval sem z dvema drugima novincema pri vaškem poštarju, kateremu je bilo naše konjeništvo vzelo skoro vse konje. Zaradi tega seveda ni bil posebno dobre volje, rekel pa ni ničesar ter od jutra do večera za pečjo kadil svojo pipo. Njegova žena je bila visoka in močna in njegovi hčeri prav lepi. Bali sta se nas ter vselej zbežali, kadar smo se vrnili iz vežh nja ali s straže, ki je bila na konou vasi.
Četrti dan zvečer, rav ko smo bili povečerjali, je prišel okrog sedme ure v črn plašč zavit starec z belo glavo in častitljivim obrazom. Pozdravil nas je in potem po nemško rekel poštarju:
»To so novinci?«
»Da, gospod Stenger«, je odgovoril poštar. »Teh ljudi se ne iznebimo vse svoje žive dni. Ako bi jih mogel zastrupiti vse skupaj bi bilo pa kmalu pri kraju.«
Jaz sem se nato mirno okrenil m rekel:
»Jaz razumem nemški . . . zato ne govorite takih stvari.«
Komaj je b?l poštar slišal moje besede, mu je skoro pipa padla iz ust.
»Zelo ste neprevidni z besedami, gospod Kalkreuth!« je rekel starec. »Ponvslite kaj bi se bilo zgodilo, ako bi vas bil razumel kdo drugi, nego ta mladenič.«
»To so bile prazne besede«, je odgovoril debeli poštar. »Kaj hočete? Ako človeku vse vzemo, ako ga skubijo leta in leta, nazadnje že ne ve, kaj bi rekel, in govori neumnosti.«
Starec, ki ni bil nihče drugi, kot bchweinheirr.ski župnik, me je potem pozdravil in rekel:
»Gospod, ravnali ste tako, kakor se spodobi poštenemu možu. Bodite tudi prepričani, da gospod Kalkreuth ni zmožen storiti kaj zlega, še svojim sovražnikom ne.«
»To rad verjamem, rospod«, sem odgovoril, »sicer bi ne jedel tako rad njegovih klobasic.«
Pri teh besedah se je poštar, široki roki kot otrok po-ložrvši si na trebuh, pričel nagias smejati in je vzkliknil:
»Nikdar bi si ne bil mislil, da me bo kdaj Francoz spravil v smeh!«
Moja tovariša sta imela stražo; odšla sta torej in jea, sem ostal sam. Zdaj je poštar prinesel steklenico starega vina, sedel za mizo ter hotel z mano piti, kar sem tudi rad storiL Od tega dne pa do odhoda so imeli ljudje v mene veliko zaupanje. Vsak večer smo posedli okrog peči ah se razgovarjali. Župnik se nam je pridružil in celo deklici sta prišli k nam poslušat. Obe sta bili plavolaski in modrih oči; ena je bila kakih osemnajst, druga dvajset let stara. Zdelo se mi je, da sta nekako podobni Katarini, ki' je imela v oblasti moje srce.
Vedeli so, da imam doma nevesto, ker si nisem mogel kaj, da bi jim tega ne bil povedal, in to jih je ganilo.
Poštar se je bridko pritoževal o Francozih, in župnik je trdil, da so ničemrn, malopriden narod, in da se zato dvigne proti nam vsa Nemčija. Naveličali so se slabega vedenja naših vojakov in samopašnosti njih generalov ter ustanovili »krepostno zvezo«, da se bore proti nam.
Naenkrat je 27. marca zjutraj prišlo povelje za odhod. Bataljon je prvo noč počival v Lauterbachu, drugo v Neu-kirchenu. Marširali smo venomer. Kdor se ni navadil nositi tornister, se vsaj ni mogel pritožiti o pomanjkanju vaje, kajti napredovali smo dokaj hitro. Meni tistih petdeset patron v torbi, tornister in puška na rami že dolgo niso več presedali — še tega ne vem, če sem sploh še šepal.
Sicer pa nismo šli naprej samo mi. Vse se je premikalo, povsod smo med potjo naleteli na polke, konjeniške oddelke, vrste topov, vozove s smodnikom in kroglami. Vse to pa se je vleklo proti Erfurtu, kakor po hudem nalivu tisoči majhnih potokov vsepovsod hite proti reki.
Naši naredniki so se pogovarjali: »Čedalje bliže smo . .. stvar postaja resna!« Mi pa smo si mislili: »Tem bolje! Ti preklicani Prusi in Rusi so vzrok, da so nas vzeli; ako bi bili mirni, bi bili še danes na Francoskem!«
Ta misel nas je razvnemala.
Sicer pa je vedno dosti ljudi, ki se biiejo z veseljem. Klipfel in Cebedej nista govorila o ničem drugem, nego kako bosta navalila na Pruse. Da bi ne kazalo, da imam manj poguma od onih dveh, sem rekel tudi iaz, da me to prav vese'\
1. junija 1025.
guo v strokovnem časopisju, ali so temeljito obravnavane v strokovnih knjigah, ki jih vendar tudi že nekaj imamo. Brez strokovnih listov in knjig naj bi ne bil noben kmetovalec! Če jih bo res pridno, venda; previjamo in hkrati kritično, tedaj tudi s pridom prebiral, bo mogel dajati kmetijskim šolam celo vzpodbude, seznanjajoč jih s svojimi dobrimi gospodarskimi načini in uspehi v svojih posebnih razmerah. Da ne govorimo , o »gospodarjih«, ki hodijo na kmetijsko šolo po »gospo- 1 darske recepte«; saj še lekarniški in kuhinjski recepti ! niso vselej dobri! In kje jemati časa, ki je zlato, za ta- ! ka brezplodna posvetovanja, ki rode žal skoraj vedno j le nesporazumljenja, a neuspehov je potem kriva seve — šola. Morda ni mnogo drugače na drugih kmetijskih šolah. Zato pa, ljubi kmetovalci, svoje najboljše sinove pošiljajte v kmetijske šole in sami se pametno okori- j ščajte na domači, četudi še skromni kmetijsko-strokov- ! ni književnosti. Lenobe in brezbrižnosti pa ne smemo i podpirati niti trpeti. Tem bolj častne pa so izjeme, ki j nas bodre k nadaljnemu vztrajnemu delu za našo do- ; fero skupno kmetijsko stvar!	Andrej Žmavc.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Znani Pašičev govor v radikalnem klubu, da o sporazumu ni govora in da teko samo razgovori in ne po- ; Rajanja, na položaju ni dosti spremenil. Samostojni de- j mokrati rovarijo kakor doslej, o Pašičevi politiki in o .itruiah v radikalni stranki smo si pa itak lahko vsi na jasnem. Kot važno bi se dalo od zadnjih dni beležiti le to, da se krona zavzema za sporazum med radikali in radičevci in da so zadnje pogoste avdijence razmotriva-le to vprašanje. Najprej je bil na dvoru Pavle Radič, za njim pa sta bila pozvana predsednik skupščine Marko Trifkovič in predsednik radikalnega kluba Ljuba Živ-kovič. Pavle Radič sicer ni dajal izjav o svoji avdijenci, a gotovostjo se pa da sklepati, da je tudi na dvoru oznanil kot glavno željo Hrvatov verifikacijo preostalih mandatov. To se da sklepati tudi iz poziva Trifkoviča in Živkoviča na dvor. Nadalje je bil na dvoru gotovo tudi v verifikacijski zadevi minister pravde dr. Luki-iiič. Proti sporazumu in proti verifikaciji sta pa delala na dvoru zopet Pribičevič in dr. žerjav.
Seja finančnega odbora.
Finančni odbor se je razdelil na tri sekcije: prva je za vrhovno državno upravo, državne dohodke, rezervne kredite, predsedništvo vlade ter za zunanje, finančno in vojno ministrstvo. Druga sekcija se ho bavila z gospodarstvom pri ministrstvu pravde, prosvete, agrarne reforme. narodnega zdravja, šum in rud in ver. Pod tretjo sekcijo spadajo prometno, gradbeno, poštno in trgovinsko ministrstvo ter končno še ministrstvo za izjedna-čenje zakonov in za socialno politiko. Živahna razprava se je razvila v finančnem odboru tudi radi poziva finančnega ministra, naj se uvede izdatno varčevanje v j državnih financah. Finančni minister je svojo slabo j finančno politiko deloma priznal in opozicijonalni po- J slanci so mu očitali, da zahteva kontrolo šele potem, ko je že upropastil državne finance. Opozicija je zahtevala, naj se ustanovi stalni skupščinski odbor, ki bi nadziral finančno gospodarstvo.
Vladni načrt invalidskega zakona
•se lahko s polno upravičenostjo imenuje zakonski načrt proti invalidom. Invalidom se prvič nič ne da, ker mesečnih 200 dinarjev za popolnoma delanezmožne invalide ne zasluži imena podpore, drugič je pa v zakonskem osnutku vse polno skrajno brezsrčnih in nesocial-nih odredb, v sedmem letu skupne države se v tem osnutku še vedno dela razlika med »našimi« in bivšimi avstrijskimi invalidi. Lani je Davidovič—Koroščeva vlada izdelala načrt invalidskega zakona sporazumno z invalidsko organizacijo, letos pa dela PP. vlada sama ta zakon ne za invalide, ampak proti invalidom.
Pritožbe.
Opozicija je že dvignila obtožbo proti pravdnemu ministru dr. Lukiniču radi afere Thurn—Taxis. Nadalje se pripravljajo ostre interpelacije na Pašiča in na odgovorne ministre o notranji politiki in o volilnem nasilju, ki se ponekod še danes občuti. S temi interpela-vijaini se ukvarja poseben odbor, v katerem zastopa Jugoslovanski klub poslanec Smodej. Na predsedstvo skupščine je bila stavljena tudi pritožba, da se skupščinski tajniki — poklicani in dolžni skrbeti za red — najbolj udejstvujejo z izgredi in napadi na opozicijo-nalne poslance.
Pogajanja med našo državo in Grčijo
so po hujskanju Italijanov, ki jih ima naš zunanji minister še vedno za velike prijatelje, zaostala in po mnogih atenskih listih se napoveduje popolen prelom, češ, da Grčija ne more pristati na svobodno jugoslovansko cono v Solunu in ne more Jugoslaviji izročiti železnice Gjevgjelija—Solun.
ANGLEŽI O BOLGARIJI.
V angleškem parlamentu je izjavil poslanec delavske stranke polkovnik Wedgevood, ki se je pred kratkim vrnil iz Bolgarske, da je bilo dosti ljudi obsojenih na smrt, pa čeprav niso bili v prav nobeni zvezi z atentatorji in bili popolnoma nedolžni. Z ozirom na interpelacijo poslanca delavske stranke Rileya je izjavil zastopnik vlade, da bo uporabila angleška vlada ves svoj
»SLOVENSKI GOSPOD/J*.«
odkar kupujem »MIRIM« ječmenovo sladno kavo, sem kakor prerojena! Pa je res izvrstna in dvakrat tako izdatna kakor druga. Učinkuje na dobro voljo in zdravje ter se dobi pri vsakem trgovcu.
vpliv, da prepreči nadaljne umore, Pred vsem je bilo bolgarskemu zunanjemu ministru Kalfovu sporočeno, da se mora demobilizacija bolgarske vojske izvršiti in obenem je bilo z vsem povdarkom povedano, da smatra velikobritanska vlada kot edin izhod iz sedanja „situacije, da se na Bolgarskem vpostavi vsenarodna vlada.
OBTOŽBE OGRSKEGA DRŽAVNEGA UPRAVITELJA.
Predsednik ali upravitelj ogrske države Horthy je od bivšega notranjega ministra Benickega javno ob-dolžen soudeležbe in sokrivde na dveh političnih umorih. List, ki je iznesel te obtožbe, so zaplenili, bivšega ministra Benickega so zaprli. Opozicija bo skupno v parlamentu nastopila za razčiščenje te zadeve.
ANGLEŠKO—FRANCOSKO NESOGLASJE RADI NEMČIJE.
Angleška vlada je proučevala na dolgo trajajoči seji francosko noto Nemčiji glede obmejnih jamstev. Vlada je sklenila, da francoskega stališča ne more odobravati. Angleška vlada smatra, da francosko stališče ne bo olajšalo sporazuma z Nemčijo in opozarja francosko vlado, na j se omeji samo na jamstvo za varnost meje le na zapadu Nemčije, če pa hoče Francija imeti raje zvezo s Poljsko, Belgijo in češko, mora angleška vlada izjaviti, da bo v tem slučaju šla svoja pota in svojo politiko spremenila, ker ne more podpirati obkoljevalne politike proti Nemčiji. Vsako nadaljno omejitev Nemčije glede njenih vzhodnih mej in združitev z Avstrijo Anglija odklanja.
Priredile.
Naraščaj mariborskega Orla priredi v nedeljo, dne 7. t m. v Kamnico pri Mariboru svoj izlet. Začetek prireditve v Kamnici ob pol štirih popoldne. Na to lepo prireditev naše nežne mladine so uljudno vabljeni vsi Kamničani, Mariborčani in vsi mladinoljubi iz mariborske okolice.
Sv. Primož nad Muto. Tukajšnje kat. bralno društvo priredi na lepo nedeljo, dne 14. junija t L, dve igri in sicer »Sinovo maščevanje« in »Kmet in avtomat.« Vse častilce mladinske in krščanske zavednosti vabimo k prav obilni udeležbi! — Odbor.
Zg. Polskava. Izobraževalno društvo »Skala« je priredilo na binkoštni pondeljek ljudsko igro »Tihotapec« s sodelovanjem pevskega in tamburaškega zbora. Pri obilni udeležbi občinstva so pokazali naši sinovi in hčere, kaj vse zmore veselje do dela in do lepote. Vsa dejanja so igrali brezhibno, nekatere scene so pa bile naravnost nepričakovano dobre in umetniško izdelane. Svoje vloge so rešili najbolje: France (Ingolič Tone), Tekmec (Hetzl Iv.), Rezika (Pliberšek Ivanka), Štivernik (Šuntner Ivan) in Kokošarica (BoEko Tončka). Občinstvo je dalo z dolgotrajnim ploskanjem pri vsakem dejanju priznanje naši idealni mladini. Po igri je zapel pevski zbor dve lepi hrvatski pesmi; tudi ta je častno izvedel svojo nalogo pod vodstvom g. Franca Bolka. Prireditev je bila vsestransko dobra in lepa in pričakujemo še več podobnih. Mladina, daj nam v svojem društvenem domu vesele in prave zabave, da je ne bomo iskali tam, kjer je ni! — Polskavčaivi.
Sv. Jurij ob ščavnici. Na Telovo, dne 11. junija t. 1, ob pol štirih popoldne pridite vsi Jurjevčani in okoličani v uto gospe Repenšek gledat dve lepi otroški igri »Vanda« in »Zaviti darovi«, ki ju bodo vprizorili duhovški šolarji. Na sporedu je tudi deldamiranje in petje. Čisti dobiček je namenjen ubožnim šolarjem in šolarski knjižnici.
Ormož. V nedeljo, dne 7. t. m., se vrši celodnevna prireditev dijakov Orlov. V Ormož pridejo zjutraj ob pol osmih. Pozna sv. maša se vrši ob 9. uri dopoldne. Pridi-guje č. g. prof. dr. Jeraj iz Maribora. Pri sv. maši poje dijaški pevski zbor. Po sv. maši se vrši v Kat. domu zborovanje. Ob treh popoldne je telovadni nastop v mestni grabi. Bog živi!
Teharje. V nedeljo, dne 7. junija t. 1. se vrši pri nas koncert pevskega odseka, in sicer v dvorani g. Šu-šteriča na Teharjih. Nastopi mešani zbor s petimi krasnimi narodnimi pesmimi, islotako tudi moški zbor. Po koncertu istotam zabava, pri kateri igrajo domači tam-buraŠi. Začetek koncerta je ob 16. uri. Ta naša prireditev ima dvojni namen: nuditi našemu slovenskemu ljudstvu to, kar je že v njegovi naravi in kar ga vsikdar razveseljuje in mu ogreva srce, namreč lepe narodne pesmi. S temi pesmimi hoče dati poslušalcem koncerta pravega veselja in zabave in buditi čut do lepega petja, ki je Slovencu nekaj svojstvenega in le njemu v toliki meri lasten. Zato vas pevski zbor vabi na to prireditev, da se v obilnem številu udeležite, posebno še, ker je čisti dobiček namenjen zgradbi društvenega doma, kateri
Stran». *
bo kmalu krasil vsako župnijo, naša pa tudi ne sine zaostati. Torej še enkrat vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji slovenske pesmi!
Zgtomja Ložnica pri Žalcu. Otvoritev Gasilnega doma s službo božjo na prostem bo dne 28. junija t 1. Sprejem tovariških društev bo ob pol devetih dopoldne na kolodvoru v Žalcu. Natančni spored se še objavi. Polovična vožnja zaprošena. Tovariška društva prosimo, naj nam do-poslane objave zanesljivo vrnejo! — Odbor Gasilnega društva.
V proslavo 151etnice priredi orlovski odsek Sv. Pavel pri Preboldu s sodelovanjem sosednih odsekov v nedeljo, dne 14. junija, slavnost orlovske mladine s sledečim sporedom: Popoldne ob četrt na tri sprejem članov, članic in gostov v Dolenjivasi, nato sprevod v cerkev k slovesnim večernioam. Ob pol štirih javna telovadba članov, članic in obojega naraščaja. Po telovadbi prijateljska zabava. Sodeluje godba iz Radeč. Prijatelji poštenega razvedrila dne 14. junija vsi uljudno vabljeni! — Bog živi!
Laški trg. Prvič priredi celjsko orlovsko okrožje v Laši kem dne 12. julija celodnevno prireditev. Vse priprave za javno telovadbo so v jx>lmem teku. Tudi na Laškem hoče pokazati Orel svojo versko prepričanje in jugoslovansko zavednost. Bog živi!
Orlovski izlet na Ljubnem v Savinjski dolini je pokazal, kolika je moč naše orlovske organizacije. Srenja Marija Nazarje je priredila na Vnebohod celodnevno prireditev na Ljubnem. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da prisostvujejo slavrvosti, kakoršne Ljubno še ni videlo. Posetili so nas tudi odseki okrožja ter bratje iz Kamnika, ki so izvajali lepe vaje na drogu in krogih. Prav prisrčen sprejem župana ter požarne brambe iz Ljubna je dokazal, da so tudi Ljubinci zavzeti za orlovsko misel. (Krasen sprevod na čelu z mengeško godbo se je pomikal proti jako okusno okrašeni cerkvi na Rasuljem. Pri d igo val je č. g. pater Odilo Hajnšek. Popoldne se je vršila telovadba na okusno okrašenem prostoru ob 1200 do 1400 broječi množici. Posebno so ugajale ljudstvu naraščajske vaje, simbolična vaja Orlic »Slepčeva tožba« in orodna, telovadba Kamničanov ter Polzelanov. Ta dan bo ostal našim vrlim Savinjčanom v najboljšem spominu. Da je orlovska prireditev tako dobro uspela, gre hvala Ljuben-cem, ki so okrasili telovadni prostor ter pomagali pri delu, dasi še ni tam orlovskega odseka. Bog živi!
Pobrežje pri Mariboru. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica v Pobrežju priredi v nedeljo, dne 7. junija t. 1. v lepem in velikem gostilniškem vrtu gostilne g. Simoniča v Pobrežju vrtno veselico. Spored bo zelo obširen in se bode lahko vsak gost najboljše zabaval. Začetek veselice ob 15. uri popoldne, konec o polnoči. Vstopnina za osebo 5 D. V slučaju slabega vremena se vrši veselica drugo nedeljo, 14. t. m. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Tedenske novice.
Mariborske novice. Na binkoštno nedeljo se je vršilo v Mariboru slovesno razvitje prapora kolesarskega in motociklističnega društva. Ob tej priliki se je vršila tudi dirka. Kolesarskega slavja so se udeležila kolesarska društva iz raznih krajev Slovenije in Zagreba. — Zelo star zidar iz Lajteršberga je popravljal v torek streho v Slovenski ulici. Pri tem opravilu mu je spodrsnilo in je padel s strehe na tla. Rešilni oddelek ga je prepeljal v javno bolnico. — V pondeljek ponoči je začela goreti streha lope v Kamnici. Mariborska požarna bramba je ogenj zadušila. — V Mariboru in okolici zelo občutimo vročino. — Drava je padla in sedaj pripljuje v Maribor vsak dan po več splavov iz Dravske doline,
—	V soboto pričakujemo povratek rimskih romarjev, ki so se po pismenih poročilih imeli na potovanju in v Rimu prav izborno.	\
Pogreb blagopokojnega g. o. Ka lista Herica se je vršil v Mariboru zadnj' četrtek ob ogromni udeležbi duhovščine, organizacij, zastopnikov uradništva in ljudskih množic. Krsto so položili v grobnico pod velikim oltarjem, kjer počiva rajni pater skopaj s škofom Mihaelom Napotnikom. Oba rajna gospoda sta si pridobila največ zaslug za pozidavo krasne frančiškanske bazilike in počivata tudi skupaj v grobnici.
Mariborska porota se začne dne 15. junija. Kolikor je doslej znano, pridejo pred to porotno zasedanje sledeči slučaji: Rudolf Vajs radi hudodelstva požiga, Franc Grad radi večje tatvine, Karel Kebrič radi zlorabe uradne oblasti, Ivan Eferl radi poneverbe, Jurij Petrovič radi tatvine, Jožef Vračer radi tatvine, Katarina Dajčer radi umora. Največ zanimanja vzbuja po Mariboru hudodelstvo že večkrat v našem listu popisanega umora Miklove družine v Studencih pri Mariboru. Kot glavna krivca v tem slučaju prideta v poštev ptujski mizar Žlahčič in njegov pomočnik Čič. Žlahčič je že radi pljučne bolehnosti dalje časa v jetnišniški bolnici, kjer hlini iz strahu pred poroto duševno zmedenost. Glavni krivec pri tem umoru, ki je tudi že priznal zločin umora treh članov Miklove družine, Čič, bi tudi rad bil nor in neodgovoren za svoje zločinsko dejanje. V času, ko pišemo te vrste, še ni gotovo, ali pride ta slučaj tokrat pred poroto, ali pa bosta oba osumljenca poslana v opazovalnico na Studence pri Ljubljani in bi v tem slučaju prišla pred poroto šele pri prihodnjem zatsedanju.
Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Mariboru naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 7. junija, zborovanje-vojnih žrtev v Rušah in sicer ob desetih dopoldne v prostorih gostilne Preac, v nedeljo, dne 14. junija, ob osmih dopoldne v Selnici ob Dravi, v prostorih gostilne Hemah. Člani in tudi nečlani Udruženja ter sploh vse vojne žrtve se vabijo, da se teh zborovanj polnoštevilno udeležijol
—	Odbor.	/
Straii 4.
.MAJVENSKI GOSPOD AiLc
4. junija i 1124.
Naznanilo o sprejemu v škofijsko dijaško semenišče a Mariboru za šolsko leto 1925-26. V škofijsko dijaško semenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, zakonski sinovi dobrih krščanskih starišev, ki so z odličnim ali vsaj dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred ali napravili izpit za prvi gimnazijski razred in ki se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do 31. julija potom pristojnih župnih uradov na škofijski ordinarijat v Mariboru. Prošnji se naj priloži krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni list in zdravniško spričevalo. Višina letnih prispevkov se bo določila za vsakega gojenca posebej z ozirom na njegove premoženjske razmere in se bo v rešitvi prošnje naznanila. — Dečki, ki dobodo delali izpit za sprejem na mariborski gimnaziji ob koncu šolskega leta in ki mislijo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj po dobro opravljenem izpitu v spremstvu svojih starišev, oziroma varuhov predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. Isto naj storijo po možnosti dijaki višjih razredov gimnazije, ki nameravajo prihodnje šolsko leto prositi za sprejem v semenišče. — Ravnateljstvo.
Naročniki, ki še niso plačali naročnine za »Naš dom«, dobijo, kljub zadnjemu posebnemu opominu mesca maja, na izrecno prošnjo nekaterih izjemoma še 6. številko. Uprava namreč upa, da bo vendarle vsak naročnik plačal list, ki ga je naročil in ga v redu prejema Obvestilo o dolžnem znesku in položnico za plačilo je prejel vsak, ki ni z naročnino v redu. Prosimo torej slednjič, da vsak zamudnik brezpogojno poravna dolžno naročnino; onim pa, ki tega ne storijo niti do 30. 6. 1925, lista ne bomo več pošiljali, a zanj dolžni znesek bomo izterjali. — Uprava »Našega doma«, Maribor, Aleksandrova cesta 6 L
Samomor v Vurbergu. V četrtek, dne 28. maja, je nenadoma neznano kam izginil tukajšnji posestnik Jožef Črnko iz Krčevine. Drugi dan so ga domači otroci našli v gozdu obešenega. Možu se je najbrž zmračil um, ker je imel bolezen v glavi. Leta 1920 je bil izvoljen za predsednika tukajšnje Samostojne kmetijske stranke, ki je pa pod njegovim vodstvom za večno zaspala vendar je še v njegovo hišo zmirom zahajal »Kmetijski list.« Vun iz naših hiš z brezverskimi listi!
V	spanju skočil skozi okno in se ubil. Iz Ptuja smo prejeli to-le žalostno vest: Gojenci ljubljanskega moškega učiteljišča so napravili izlet v Ptuj. Med izletniki je bil tudi gojenec tretjega letnika, mladostni Vladimir Pirnat. Ob drugi uri ponoči je iz neznanega vzroka skočil skozi okno prvega nadstropja iz hiše štev. 18 na Ljutomerski cesti v Ptuju. Padel je tako nesrečno na glavo, da je radi poškodb umrl.
V	Arlici se je vršil na binkoštni pondeljek lep shod SLS. Poročal je g. dr. Veble. Udeležba je bila izvanredno velika Žerjavovi priganjači so skušali z medklici zagovarjati protiljudsko politiko demokratske klike, a so morali pred stvarnim izvajanjem govornika obmolkniti.
Neprevidno ravnanje z orožjem. Na binkoštno nedeljo dopoldne je 161etni trgovski vajenec P. v Moškanjcih v šali ustrelil soseda Jožefa Vidovič. Ustreljeni je prišel k P. in ga prosil, naj mu da lovsko puško, da ustreli vrano, ki je letala okoli hiše. P. je res prinesel iz hiše lovsko puško m v šali nameril na Vidioviča, rekoč: »Ali te bi?« V tem trenutku se je puška sprožila in Vidovič se je zgrudil smrtno zadet v glavo ter je po preteku pol ure umrl.
Žalostno in veselo iz Šmartna pri Slovenjgradcu. Zadnji močni nalivi so zahtevali tudi v naši nadžupniji smrtno žrtev. Zvečer se je vračal posestniški sin Franc Plevnik iz Slovenjgradoa na svoj dom. Ker je bila Mislinja močno narastla, je siromaku v temi na mostu zmanjkalo tal, padel je v deročo Mislinjo in utonil. Z nesrečno smrtjo sina je zadela bridka usoda njegovo bolno mater. — Na veseli gostiji so se spomnili veseli svatje Dijaške kuhinje in darovali v ta namen 800 kron. Naše bralno društvo je meseca majnika vprizorilo krasno uspelo igro »Klavdija.«
V	št. Dju pri Velenju je dne 11. maja L l. umrl vzorni posestnik Pavel Dolinšek v starosti 51 let. Bil je občinski odbornik, delaven član načelstva naše posojilnice in trden somišljenik SLS. Bolezen je dobil v vojni, ko pa je domu prišel, ni mu dala pridnost miru, sam brez pomočnikov je izrigolal dva orala starega vinograda in z žlahtnimi trsji nasadil. Ko bo pričel trs roditi, Pavel ne bo ga mogel piti, plačilo mu hoče Bog podeliti. Zapustil je vzorno obdelano dn tudi s sadnim drevjem zasajeno posestvo ter vdovo z osmimi otroci. Blag mu spomin in bodi mu žemljica lahka! Vdovi pa izrekamo naše sožalje!
Pogreb g. kanonika Bohanca v Šmarju ptri Jelšah. Kakor roonr se je prikradla smrt v našo župnijo predzadnji pondeljek, dne 25, maja in nam ugrabila našega duhovnega očeta mil. g. kanonika Ivana B hanec iz naše sredine. V njem <2 izgubila cela dekanija dobrega očeta, posebno so pa prizadeta naša kat. društva. Jajni je bil ceh> vxi.tr. let predsednik in tu li častni član našega prosvetnega društva, predsednik pripravljalnega odbor» za Katoliški dom itd. Kratko rečeno, pri vseh d ilirih delih je bil na razj>olago, najsibo osebno ali z dobrim ra vcam. V kratkih dneh bolezni je večkrat p ¿navijal, da hr.žja volja ne dopušča, kakor slutim, da bi daroval zlato sveto mašo in blagouovil v Šmarju lake» pdreben Katoliški dom, katerega smo nameravali otvoriti na dan 27. julija, torej ravno dva meseca pred zlato sveto mašo. Da naš gospod kanonik rii užival ljubezni in spoštovanja samo pri nas šmarčanih, je pokazal veličastni pogreb v četrtek, dne 28. maja. Ves trg je bil poln ljudi iz raznih krajev. Za velikim številom duhovnikov so nosili krsto šmarski Orli z lepim špalirjem, katerih veliki prijatelj in dobrotnik je bil rajni. Sprevod se je razvil okoli cerkve in po trgu na pokopališče. Sprevoda se je udeležil tudi g. sreski poglavar z urad-ništvom in požarna bramba. Pri odprtem grobu je zapel šmarski cerkveni pevski zbor. Tako nas je zapustil g.
1L C 1
daj mi zopet čudovite »Toro« prsne karamele, ki mi vedno dobro dejo. Iz pet raznih zdravilnih zelišč, učinkujejo na prebavo in proti prehlajenju, pri tem so popolnoma neškodljivi, imajo fin okus ter stanejo samo 3 dinarje pri vsakem trgovcu.
kanonik ali njegovi nauki in delo pa naj pri nas živita in rodita obilen sad.
Umrl je v Št. Petru pod Sv. gorami lamošnji trgovec in posestnik g. Joško černelč. Rajni je bil iz znane Cernelčeve hiše. Zapušča vdovo s tremi otroci. Bodi mu žemljica lahka, celi rodbini černelč naše sožalje.
Orjunaši se lasajo med seboj. Te dni se je vršilo v Beogradu zborovanje orjunašev iz cele naše države. Pri tej priliki so se ti junaki nasilja hudo zlasali med seboj. Ena skupina orjune se je izrekla za politiko sporazuma, kojo zastopa opozicija, drugi in to pred vsem hrvatski in vojvodinski orjunaši pa so za Pašiča in Pribičeviča. Orjunaši iz Slovenije so bili po pretežni večini za politiko sporazuma. Ta spor v vrstah svoječas Žerjavove in Pribičevi-čeve orjune hudo boli ljubljansko »Jutro.« Zerjavovo »Jutro« ugotavlja ob Sklepu orjunaškega zborovanja v Beogradu, da bo ta razkol med orjuno upropastil celo to organizacijo.
Povišanje poštnih pristojbin. S prvim junijem je stopilo v veljavo povišanje poštnih pristojbin. To povišanje zgleda takole: Za tiskovine se zviša pristojbina od 20 na 25 par za vsakih 50 gramov ali del te teže, isto-tako tudi za blagovne vzorce, za poslovne papirje in za mešane pošiljke. Vendar pa ostane za blagovne vzorce najmanjša pristobina 50 par; za poslovne papirje se najmanjša pristojbina zviša od 80 par na 1 dinar. Za priporočene pošiljke se priporočnina zviša od 2 na 3 D; isto velja za povratnico in za izplačilno potrdilo pri oddaji pošiljke. Ekspresnina za pisemske pošiljke se zviša od 2 na 3 D, za pakete pa od 5 na 6 D. Obvestnina znaša odslej 50 par, dostavnina za vrednostna pisma tri dinarje. Izplačnina za nakaznice do 50 dinarjev se zviša od 20 na 50 par, za nakaznice od 50 do 1000 D od 50 par na 1 dinar, za nakaznice od 1000 do 5000 dinarjev pa od 1 na 2 dinarja. Za poizvednice se zviša pristojbina od 2 na 3 dinarje. Pristojbina za pisma in dopisnice ostane neizpremenjena. Za inozemstvo se zviša pristojbina za tiskovine od 40 na 50 par za vsakih 50 gramov ali del te teže; istotako za blagovne vzorce in za poslovne papirje. Glede tiskovin pa velja za čehoslovaško republiko tuzemski pristojbenik; priporočnina se tudi za inozemstvo zviša od 2 na 3 D. ekspresna pa od 4 na 6 D.
Nov civilen geometer. V Celju je otvoril g. geometer Franjo Šmid civilno geometersko pisarno. S tem bo prav gotovo ustreženo mnogim strankam, ki sedaj niso mogle dobiti geometra Pisarno ima v Zavodni 60.
Dopisi.
Jarenina. Resnicoljubni dopisnik »Kmetijskega lista« se je to pot obregnil ob voditelje kmetijske podružnice v Jareniru. Prepričani smo, da je dopis napram gg. dekanu in Zupaniču le podlo obrekovanje. Jasno je, da sta oba omenjena gospoda storila za ljudstvo v enem letu več dobrega zastonj, kakor pa znani dopisnik kot plačani agitator ves čas. Sicer so vsi dosedanji njegovi dopisi prava oslarija. Povsod vidi samo krivico. Parkrat je blodil o vislicah, sedaj sanjari o kajhi in o peklu. Svoj čas je pre-muštral celo spovednika, ki ga je v bolezni sprevidel. Naše ljudi smatra za klerikalne generale, ki plačujejo vse premalo dohodninskega davka itd. Jezi ga da se za njegove čenče nihče ne zmeni, posebno ker ga celo njegovi somišljeniki obsojajo, češ, da jim je le v kvar. Svoj značaj je najlepše pokazal s tem, da je ob volitvah rohnel pro-ti Pivkovi stranki,Sokolom v čast pa razobesil trobojnico. Kako tudi ne, saj mu je sinko navdušen soloolaš! Čudno, da letos nič ne pohvali gorečo molitev Sokolov ob večernem zvonenju, kar je lani še pohvalno beležil.
Vurberg. S čudom opazuje naše revno ljudstvo, ki je nekdaj lahko 'kupilo krmo pri tukajšnji graščini, da je za-moglo prerediti svojo živino, koliko krme se zvozi od tukajšnje graščine na Ptujski dvor in Ravno polje in to leto za letom, kljub temu, da bi po odloku agrarne reforme že s 1. oktobrom 1923 mogli biti travniki delno razdeljeni med majhne posestnike. Ker bo že od tega kmalu dve leti, vprašamo agrarno direkcijo v Ljubljani, ali ji je znano, da se odloki tukaj ne izvršujejo. Graščina tujezemca si redi poln hlev lepe živine, ko si siromaki ne morejo ene ali dve kravici prerediti. Zadnje dni je bila baje zopet nekaka revizija, pa kakor se sliši, zopet v grajski kleti, kjer gospodje pri dobrem vincu odločujejo maksimum zemlje tako, da ostane zmirom vse graščini, siromakom pa nič-
Kapela—Murščak. Na naš dopis v zadnjem Slovenskem Gospodarju« sta nam poslala Mihael Kovačič in Mar tin Mišja sledeče pojasnilo: Dne 16. maja t. 1. je šel narednik Kralj po Murščaku, srečal fante, stoječe v gruči, ter sunil s komolcem Mihaela Kovačiča, ne da bi pozdra-
vil, nakar mu je Kovačič rekel, da se je v vojaški službi slabega obnašanja naučil. To je razjarilo Kralja, ki je po tretji osebi poslal Kovačiču obvestilo, da ga bo pretepel.
Kovačič je dne 17. maja, ko se je vračal z narednikom Kraljem od maše, istega vprašal, kedaj ga bo tepeL Nato je narednik izdrl sabljo in udaril Kovačiča. Ta udarec je dal povod, da je Kovačič v sili reagiral in sta se prijela To videč Martin Mišja, ki je bil precej v ozadju, je na prigovarjanje drugih, da oba spravi narazen, šel, da oba nasprotnika razdvoji. Kralj je pa še Mišja udaril in šele potem Mišja narednika. Ni res, da bi narednik imel kak» poškodbe na obrazu, pač pa ima iste Kovačič. — To odi Kovačiča in Mišje podpisano, a od uredništva omiljeno izjavo priobčujemo v pojasnitev v premislek g. narediku Kralju.
Žalec. Našega vrlega župana g. Vinko Vabič ml. in celi občinski odbor je mariborski veliki župan odstavil in imenoval za gerenta g. Franca Šusteriča. Nove volitve bodo že 20. junija t. L
Šmarje pri Jelšah. Na mesto venca na grob preč. g. kanonika Ivana Bohanec je daroval preč. g. Franc Korošec nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini, 150 din., in č. g. Martin Gologranc, kaplan v Trbovljah, 200 din. za kat dom. Hvala lepa! Posnemanja vredno!
Laško. Prežalostno narodno in moralno preteklost že imajo dopisniki »Domovine«, da bi jim v poštenem listu kot je »Slovenski Gospodar«, odgovarjali. Ne odgovarjamo jim, pozovemo jih samo, da svojemu gostobesedičenju dokažejo tudi dejanja. V zadnji »Domovini« se dopisnik čudi, kako more trgovec g. Rudolf Dergan imeti v svoji službi člana Orla in mu grozi bojkot. Vsak zaveden slovenski trgovec mora pač tako pisarenje v težkih časih za obstoj trgovskega stanu obsojati. Še bolj ga bomo pa na željo tega dopisnika obsodili mi s tem, da bomo obiskovati trgovine, ki so naše, ki imajo uslužbence našega ¡mišljenja in slednjič nepristranske. Skrajno pa bomo prezirali trgovine, kjer se rekrutirajo orjunaši in pred vhodom in ob izhodu iz trgovine pozdravljajo z izzivalnim »Zdravo!« Kdor je sovražnik Slovencev, mi ne rabimo njegovega blag«, on ne našega denarja! Nadalje pozivamo vse dopisnike »Domovine«, ki so pisali o slabem gospodarstvu bivših občinskih odbornikov občine Sv. Krištof, da imenoma navedejo tiste člane, ki so vedoma na osebno korist izkoriščali občinsko blagajno in to vsaj v teku enega meseca. Sicer so pri poštenih ljudeh vsi ti navadni lažnjivci in grdi obrekovalci. G. Mihael Hrastnik je bil že več let sosvetnik okrajnega zastopa Laško. Pred dnevi je dobil odlok, da je te časti razrešen. G. Hrastnik je bil eden najdelavnejših mož okrajnega zastopa, kar so mu tudi nasprotniki prizna®. Toda eno napako je imel: Načelnik SLS je in tudi poštenjak. Strogo je pregledoval račune in nekaterim sokolsko kosmato vest izpraševal. Te vrste ljudi pa demokrati ne marajo. Gospodje demokrati: Vrgli ste svoje karte in padli so sami črni Petri, ki vam kličejo: Dosti se prizadevate, a le eno je potrebno! Premislite namreč, da vam gre pšenica v klasje, ako jo boste pa želi, je drugo vprašanje!
Gospodarstvo.
POLJEDELSKI KREDITI.
K vladnemu načrtu zakona o poljtdelskih kreditih je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril poslanec dr. Kulovec in je s svojim govorom zbudil veliko pozornost.
Najprej je povdarjal, kako rado se govori, da je nad 80 odstot. prebivalstva naše države kmetskega stanu. To je res, a ta resnica se omenja večinoma samo iz Laska j očih namenov, dočim se od strani vlade veliko premalo skrbi za kmetijstvo. To pomanjkanje skrbi kaže najprej naš državni proračun. Znaša okroglo 10 milijard dinarjev, če pa prelistamo poglavje, ki govori o kmetijstvu, vidimo, da je za pospeševanje kmetijstva ustavljenih komaj 200 milijonov dinarjev. To je pač tako malenkostna svota v primeri z milijardami, ki gre do za druge stvari, da se ne more reči, da država v zadostni meri podpira najvažnejšo in temeljno panogo našega narodnega gospodarstva. Poleg budžetnih sredstev je treba imeti, če hočemo, ua bo naše kmetijstvo napredovalo in se spopolnjevalo, na razpolago tudi dovolj kapitala. Brez kapitala ni strojev, ni melioracij, brez kapitala ni napredovanja v živinoreji, ne v semen» gojstvu, ni regulacij rek, ni vseh stvari, ki pomenjajo napredovanje in spopolnjevanje kmetijstva in ki se morejo izvršiti le, če je na razpolago dovolj kapitala. Država tudi v tem pogledu doslej ni storila ničesar. Pokrajine v naši državi, ki so v kmetijstvu kolikor tolik» bolj napredovale, so v tem pogledu tudi šle za naprednejšimi državami na zapadu in na severu in so si skušale nabaviti potrebni kapital za izboljšanje svojega gospodarstva s tem, da so se oprijele onih organizacij, ki so povzdignile v teh državah kmetijski stan na najvišjo stopnjo. Začele so snovati organizacije dolžnikov, to je kreditne organizacije, ki naj bi oskrbele kmetom potrebni kapital za zboljšanje njihovega gospodarstva, obenem pa odpravile v naši državi oderuštvo, ki je držalo in v nekaterih pokrajinah še drži kmetski stan v svojih rokah. Te kreditne zadruge, ki so nastale po vzgledu drugih držav, so zbrale precejšnje svote kapitala, s katerim so našemu kmetijstvu znatno pomaga'e. Te kreditne zadruge so v mnogih krajih popolnoma uničile oderuštvo, pod katerim je skozi desetletja ječal naš kmet. Imamo pa obširne pokrajine v državi, kjer še obstoja naturalno gospodarstvo ali pa, kjer se naturalno gospodarstvo šele razvija v denarno gospodarstvo. Tam ni takih zadrug in tam za spopolnjevanje kmetijstva narod nima kapitala in je za to izročen na milost in nemilost v roke oderuhom. Ali ni sramota, če so v državi kraji, kjer morajo kmetje plačevati za kapital, ki ga potrebujejo za zboljšanje svojega gospodarstva po 30,
4. j-iiiju litea.
Stran S. }
40 in 50% obresti? Zadolženje s takimi obresti je za kmeta pogin. Da kmetje na tak način propadajo, pa izhaja iz tega, da državna uprava glede preskrbe kapitala ni storila niti najmanjšega koraka, dasi je jasno, da je za uspešno kmetijstvo kapital nujno potreben. Skušnja je pokazala, da je zadružništvo ona oblika, ki je najpripravnejša, da kmetu pribavi kapital, da je zadruga ona opora, na katero se more kmet v svojih krizah vedno nasloniti. In mimo zadružništva je šla naša država. Za zadružništvo država nima denarja. Razen par milijonov dinarjev, ki jih je zadružništvo dobilo pri Narodni banki, ni naše kreditno zadružništvo, ki je tolikega pomena za razvoj kmetijstva, dobilo nikjer nobene podpore. Potemtakem je razumljivo, da je izšel klic iz vrst poklicanih organizacij kmetov, iz zadružništva, da mora država kreditnim potrebam našega kmetskega ljudstva odpomoči, odnosno, da mu mora v njegovih krizah priti na pomoč. V tem pogledu je zlasti innogo delal Glavni zadružni savez, to je centralna or- j ganizacija našega zadružništva. Mislil je na to, kako bi se, kakor je to uvedeno v drugih državah, tudi pri nas . uvedel zakon o poljedelskih kreditih. Vršile so se razne ankete in posvetovanja in ta misel se je vedno vzdrže- j vala potom predavanj in potom časopisja. Tako so se j res tekom časa v okrilju Glavnega zadružnega saveza izkristalizirala glavna zadružna načela, na katerih naj bi počival zakon o poljedelskih kreditih.
(Drugi del govora prihodnjič.)
KMETIJSKA DELA V MESECU JUNIJU.
V splošnem in pri živini.
V juniju je najdaljši dan in najkrajša noč v letu. Zato se navadno v tem času na kmetih največ opravi. Popravljamo razne kozolce in pripravljamo ostrvi za sušenje de- j telje in sena. Kjer so po nalivih pota postala razrovana in neprehodna, jih je nasipati s prodcem in peskom. Pregledati je tudi brvi in mostove, ali so za prevoz težkih tovorov sposobni. Posebno pozornost je obrniti cestam, ki vodijo od travnikov, da se izognemo neljubemu prevračanju s senom obloženih vozov. Pazimo na deco, da ne trga in ne vživa nezrelih češenj, ki utegnejo povzročiti motenja v prebavilih.
Pripust krav in telic je najbolje urediti tako, da povr-žejo ob zeleni krmi spomladi, kar zelo ugodno vpliva na razvoj vimena in 'količino mleka, zlasti pri prvesnicah. Zategadelj so v pomladi stvorjena teleta tudi za pleme naj- j sposobnejša. Napajanje telet je boljše, nego sesanje, ker \ moremo prehrano teleta točno regulirati. Prvo mleko po storitvi očisti telečji želodec od želodčne smole. Ako molzemo večje množine mleka, nego ga moremo sproti porabiti, tedaj storimo prav dobro, če ga predelamo v sir in maslo. Naše sirarstvo je še v povojih ter bi bilo treba spraviti ga na tisto višino, kakor se nahaja n. pr. v Švici, Danski, Nizozemski in drugih naprednih državah. Malim pujskom pokladaijmo razven ječmena in poparka iz otrobov rudi nekoliko lesenega oglja in zemlje, kar zelo prija njih zdravju in vpliva ugodno na razvoj okostja. V šestem i tednu je rezati samce, ki jih ne maramo za plemenitev.
Če ptice pozno vale, tedaj rado primanjkuje žita in «trugih poljsikih sadežev. Toplo in ne preveč mokro vreme v juniju je za razvoj žitnega klasja velike vrednosti. Zategadelj je nastal pregovor, ki se glasi:
beda in glad v deželo priluka;
Kukavica po kresu če kukat
a toplo v juniju če dežuje,
ulnjake in kašte napolnjuje.
V vinogradu.
Kopajmo drugo kop, kjer se to ni zgodilo že v prejšnjem mesecu. Kopati je po možnosti v suhem vremenu <da lažje rahljamo zemljo in zatiramo nadležni pleveL Žalimo z obiranjem ali pletvijo v rodnih vinogradih, kakor Stitro se pokaže ves nastavek. V vinogradih do vključno 4. leta je pletev, kakor tudi prikrajševanje vrhuncev opu- • iščatt, ako hočemo vzgojiti močno trsje. Pri vzgoji vinske j tete je v prvih letih delati predvsem na mogočen razvoj ftrsa, česar pa ne dosežemo, ako ga držimo ob malem številu listja voasu najbujnejše rasti Pri pletvi odstranjujmo mladike, ki nimajo nastavka ali plodu in katerih v prihod- ! Pijem letu pri rezi ne rabimo niti za ločne, niti za reznike i ¡ali čepe. Ko je trs oplet, privežimo mladike h kolu ali pa »a žico. Vezati je pravočasno, to je, predno so se mladike ,
*3Čele nagibati k tlom, s čemur pospešimo asimilacijo listja. Pravočasno povezani vinogradi trpijo tudi manj od peronospore in oidija, kar se zlasti opaža v deževnih letinah (n. pr. lani v Osterbergerjevih vinogradih v Halozah). Pri vezi odstranimo z ostrim nožem vse zaiistnike ali par ' «oge, ki so nastale na mladikah do tega časa.Najmočnejše aalistnike najdemo na mladikah, ki se niso nahajale v pokončni legi, kar opravičuje potrebo zgodnje vezi. Vezati je kolikor mogoče na rahlo, da zrak in svetloba moreta dohajati v sredino trsa. Listje in kabrnike je čuvati pred povezanjem, ker bi sicer shirali in se posušili. — Pred cve tam škropimo vinsko trto v drugič, če je letina za razširjanje peronospore ugodna in sicer z eno in polodstotno raztopino modre galice. Iz nekaterih krajev poročajo, da 60 dosegli dobre uspehe pri škropljenju s takoimenovano »bosna-pasto.« Vendar so dosedanji poizkusi na vinarski B\ sadjarski šoli v Mariboru pokazali, da je moramo jemati y> do 1 kg več nego modre galice na 1 hI vode za enako <dober učinek, zlasti v letih, ko peroivospora hudo nastopa. — V tem času žveplamo tudi z žveplenim prahom, ako nismo pride vali raztopini galice salojvdina. Pokončujmo grozdnega sukača m trtnega ztrvijača.
V	sadonosruku.
Tudi v juniju imamo v sadonosniku zmirom dovolj posla. Žalibog pa ne moderno potrebnih opravil vsikdar pravočasno vršiti, ker imaimo drugega dela večkrat črez glavo. V juniju je potrebno, da škropimo proti škrlupu z enoodstotno raztopino balkrenoapnene brozge in sicer jablane, češplje in hruške. Izmed živalskih škodljivcev nastopa najhuje listna in krvava uš. K sreči se listna uš drži večjidel mladega sadnega drevja v drevesnicah, kjer je po kon če vanje mnogo lažje, nego na odrastlem drevju. Tuintam se pojavi v mesecu juniju jabolčni vbadar, ki povzroči odpadanje nedorastlega sadu Samica vbada jabolčne sadove, ko so dosegli debelost oreha ter polaga vanje jajčeca. Plodovi vsled tega odpadejo in iz jajčec izlezla ličinka se razvija v odpadlem plodu dalje, dokler se ne zarije v zemljo in tam zabubi. Škodljivca pokončujemo na ta način, da zemljo prekopljemo in po gnojimo s kajni-tom. Drevje, katerega smo v pomladi posadili na stalno mesto, je treba večkrat pregledati in poganjke iž divjaka porezati. Odstraniti je tudi poganjke iz debla, drevesne krone in povsod, kjer se nahajajo na neprikladnih mestih. Pustiti in prikrajšati je samo poganjke, ki se nahajajo na zgornji strani spodnjih, vodoravnih vej, kajti oni služijo za dovajanje drevesnega soka, ki prihaja dotičnim delom drevesa v prid. Ob suši je treba na novo vsajena drevesa zalivati. Ako je premlado drevje nastavilo plod, ga odstranimo, ali pa vsaj razredčimo, tako da ostane na vsaki sadni češulji po en plod. — V drevesnici vršimo drugo oko-pavanje, kakor smo to storili v mesecu maju. Pincirajmo stranske poganjke starejših letnikov, da ne rastejo pre-bohotno, kar bi škodovalo rasti drevja navzgor. Dolgost stranskih poganjkov sme znašati kvečjemu 15 cm. Na drevju, katerega nameravamo posaditi v jeseni v sedo-nosnik, odstranjujmo v primernih presledkih vse stranske poganjke, tako da dobimo do jeseni gotovo deblo. Oku-lante moramo privecovati na čepe, da rastejo kolikor mogoče navpično. Ako zapazimo odgrizene vršičke, je znamenje, da imamo opraviti s prištrigačem, katerega pokončujemo na ta način, da ob deževnih in hladnih jutrih vršičke zbiramo ter s hrošči vred sežgemo. — Ko so dozorele črešnje, je začeti z uporabo sadja. Za prodajo je čreš-nje trgati s peclji in v času, ko še niso prezrele. Prezrele črešnje brez pecljev se hitro zmečkajo ter postanejo za trg neporabne. Ako ne moremo prodati svežih črešenj, jih posušimo in porabimo v gospodinjstvu v zimskem času. Iz jagod prirejamo mezge, ki so zlasti za otroke zelo priljubljena slaščica.
Na polju in travnikih.
Okopavajmo koruzo in sicer po možnosti v suhem vremenu. V to svrho se poslužimo najbolje okopalnika, katerega vleče samo ena žival Pri obdelovanju s stroji prihranimo ogromne svote denarja, ki bi ga sicer izdali za delavce. Vrlo dobre dkopalnike, kakor tudi druge poljedelske stroje naročamo po konkurenčnih cenah pri tvrdki Melichar-Umrath-Bacher v Pragi, ki ima svojo podružnico v Ptuju. Krompir osipajmo kakih 14 do 21 dni pred cvetom z osipalnikom, enako kot pri okopavanju.
Na travnikih je senena košnja v polnem teku. S košnjo začnimo, ko se nahaja večjidel trav v cvetu, to je v prvi polovici junija. Znamenje za pričetek (košnje nam poda pasja trava, ako je začela oveteti. Preveč zrela trava daje vlaknasto in težko prebavno krmo. V senenih shrambah je paziti, da seno ne gnije in ne plesni, kar preprečimo s tem, da omejimo pristop zraka z močnim tlačenjem sena. Po končanem spravljanju sena je travnike precur-Ijati z vodo potočnico, kar izredno dobro vpliva na rast otave. Namakanje senožeti je v ugodnih slučajih toliko vredno, kakor gnojenje. Tega pripomočka se moremo po-služiti povsod, kjer se nahajajo travniki ob potokih in neusahljivih jarkih.
Na vrtu.
Sejemo poletno endivijo, za jesensko rabo pa kolerabo, fižol, grah in redkev. Presajajmo solato, pozno zelje, ohrovt, (kolerabo, papriko in peso. Osipajmo kapusnice (glavatice) ter jih zalrvajmo po potrebi z razredčeno gnojnico. Paradižnike privezujmo h kolom in odrezujmo zaiistnike. O kresu prenehajmo z rezanjem špargljev, da se morejo okrepiti za prihodnje leto. Ob suši zalivajmo cel vrt temeljito s prestano vodo v jjutrih in na večerih Odcve-tele vrtnice obrežimo na popju. Okulirajmo divjake vrtnic na poganjajoče očesce. Presajamo poletne cvetlice in sejemo turške nageljčke.
V kleti.
Zapolnjujmo vino in žvepljamo sode po potrebi v presledkih 4—6 tednov. Kjer ni oken in zatvornic, zamašimo kletne odprtine s slamo, da zabranimo pristop toplega zunanjega zraka. Sodove vehe in pilke naj so popolnoma okrogle ter naj ne prepuščajo zraka do vina. V sla bo zadelanih sodih se zlasti v toplejšem času tvori kaj rada birsa, ki vino poslabša in naposled popolnoma pokvari.
V	čebelnjaku.
V juniju se vrši najmočnejše rojenje. Da roji predaleč ne odletijo, jih je poškropiti z vodo ter spraviti čimpreje v senčnat prostor. Nekoliko dni pred odhodom prvenca hranijo čebele-delavke matico slabše, da manje leže pred rojenjem ter je sposobnejša za izlet. Znak skorajšnjega rojenja je, da se čebele-delavke vračajo dotični dan obložene s praškom ter se priključujejo tisti skupini čebel, ki se nahaja na izletišču. Druge pa navalijo na med in se nasičene pridružijo roju. Včasih se dogodi, da se roj vrne v svoj stari panj. To se zgodi takrat, ako je matica padla na zemljo, ne da bi jo čebele opazile ter se ji radi tega niso mogle pridružiti. Takšen roj se roji vnovič, ko je izšla prva mlada matica iz svoje celice. V modernih panjih je mogoče nošnjo medu in rojenje regulirati poljubno s '
skrčenjem medenega prostora in odstranjevanjem trotov« ske zalege, kar je za čebelarje velike vrednosti.
Z dnevi dolgimi in sadjem mičnim, se meces junij redno oglasi; tu se kiti žena s klasjem žitnim, tam pa žvižga mož in seno kosi.
Vekoslav Štumpar. f
Interpelacija narodnega poslanca g. Ivana Vesenjafca in tovarišev na g. ministra financ, g. ministra trgovine ir* industrije in g. ministra poljoprivrede i vode v zadevi izvoza kmetjskih pridelkov in živine; G. minister! Zadnji j izkazi o naši zunanji trgovini izkazujejo jasno nazadovanje j našega izvoza tako v množini, kakor tudi v celotni vrednosti. Na notranjem našem trgu opazujemo pri nekaterih pridelkih znatno padanje cen pod svetovno pariteto in naravnost zelo kritičen zastoj. Tako je padla recimo cena naše živine zadnje mesece za 50—70% in tržna poročila izkazujejo, da se proda na sejmiščih jedva ena četrtina do ena tretjina blaga, ki ga producent nudi in hoče spraviti v promet. Vinogradništvo trpi ker nima izvoza na trge, kamor je prej oddajalo svoje pridelke. V lesni trgovini je vidno nazadovanje iz trgovinskih, carinskih in eksportno-tarifnih razlogov. Nekaterih pridelkov, kakor je fižol, ki čaka v zelo velikih množinah pri producentu, iz istih razlogov ni mogoče spraviti na dosedanja inozemska tržišča. Vse to povzroča naglo in za naše gospodarsko in politično življenje nevarno padanje kupne in davčne moči najširših j slojev prebivalstva naše države, osobito pa še v Slove-
Iniji. Zato vprašamo: I. Ali je gospod minister poljoprivrede i voda voljan po strokovnih kmetijskih organizacijah in po svojih organih ugotoviti stanje v zgoraj označenih j panogah ter kot poklicani zaščitnik izvršiti takoj svojo dolžnost napram ljudstvu? Ali hoče posebej povzročiti u-ikinitev izvozne prepovedi o izvozu živine (govedo in svinje ter konjev) lahke teže? 2. Ali hoče g. minister financ z ozirom na opisano stanje v zemlji takoj ukiniti razne še obstoječe izvozne carine na kmetijske pridelke, posebej na živino,, sadje, fižol in drugo? 3. Ali hoče g. minister trgovine in industrije in vlada sploh pospešiti sklepanje trgovinskih pogodb in vplivati, da se naša finančna politika otrese v prometni in posebej carinski politiki več kot ozkih fiskalnih vidikov? V Beogradu, dne 29. maja 1925.
Sv. Peter pri Mariboru. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi prihodnjo nedeljo, dne 7. junija, v dekliški šoli predavanje o govedoreji Začelo se bo takoj po rani sv. maši. Predaval bo strokovnjak, ki ga pošlje mariborska oblast. Po predavanju se smo oglasiti vsak poslušalec, ki ima kako tozadevno vprašanje ali željo na srcu. Udeležba pa bi naj bila kolikor možno obilna; nimajo pristopa le udje podružnice, ampak vsak, bodisi kmet ali mali posestnik, ali viničar, ali hlapec, tudi žene in dekleta, skratka: vsi naj pridejo, ki imajo z govejo živino opravitL Predavanje mora roditi čim največ sadu!
Mariborski trg dne 30. maja 1925. Trg je bil izredno dobro preskrbljen in obiskan, pa tudi kupčija je bila že na vse zgodaj zelo živahna. To pot je bilo izredno veliko perutnine, zelenjave in drugih živil. Prišlo je 27 slaninarjev na trg, ki so prodajali svinjino in slanino po 20 do 35 din., drobnino pa po 15 do 18 din. kg. Domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 19 din., teletino po 15 do 17.50 din., svinjino po 17.50 din., prekajeno meso po 30 do 40 din. in klobase po 20 do 40 din. kg. — Perutnine je bilo to pot črez 1200 komadov, zato pa je bila bolj poceni in sicer so se prodajali piščanci po 20 do 30 dn., večji 50 do 75 din., par kokoši 30 do 60 din., race po 50 do 80 din., gosi mlade po 35 din., stare po 60 do 100 din. in purani po 80 do 120 din. komad; grlice po 25 din, kanalčld po 75 din., domači zajčki po 10 do 50 din., kozliči (20 komadov) po 40 do 125 din., jagnjeta in ovce (6 komadov) 100 do 150 din. komad. — Krompir, sadje, zelenjava in druga živila: Kmetje so pripljali 15 vozov krompirja in so ga prodajali po 12.50 din. mernik (7 K kg) ali pa po 1.25 do 2 din. kg, novi krompir je postal cenejši ,t. j. 9 din. kg; jabolka 5 do 12 din., posušene slive 16 do 18 din., črešnje po 12 do 18 din., datelji 15 do 35 din., fige 10 do 16 din. kg, pomaranče 1 do 3.50 din., limone 0.50 do 1 din. komad, jagode 20 din. liter, čebula 4 do 6 din.,češenj 15 do 20 din., kumare 15 do 18 din., kislo zelje 3.50 din., kisla repa 1.50 do 2 din., solata 8 do 12 din. kg, glavnata solata 1.25 do 2.50 din., brazilijanska 2 do 4 din. komad, maslo 40 din., kuhano 56 din. kg, karfijol 4 do 20 din. komad, mleko 2.50 do 3 din., smetana 12 do 15 din., bučno olje 18 do 22 din. liter; jajca 0.75 do 125 din. komad. Tudi cvetlice so se prodajale po 50 para do 50 din., v loncih ,pa po 50 do 60 din. komad. Videti je pa bilo tudi palme, ki so se prodajale po 55 do 70 din., palmino seme pa po 2 din. komad. — Lesena in lončena roba se je prodajala po navadni ceni 50 para do 150 din., brezove metle po 2 do 5 din., lesene vile za seno po 12 do 20 din., lesene grablje po 20 do 25 din., ročni vozički 125 do 1000 din., veliki vozovi po 1500 do 2000 din komad, koruzna slama 25 do 30 din. vreča. — Seno in slama: Kmetje so pripeljali v sredo, dne 27. maja zaradi deževnega vremena samo dva voza sena, v soboto, dne 30. maja pa 14 vozov sena, 3 vozove otave in 15 vozov slame. Cene so bile senu 50 do 75 din., otavi 55 do 60 din., slami pa 35 do 50 din. za 100 kg. Slama se je prodajala tudi po snopih in sicer po 1.50 do 2 din. snop. Seno ii slama postaja tem cenejša, čim bolj se bliža poletje, tudi zato, ker imajo kmetje še velike zaloge lanskega sena in lanske trave. Kakor sedaj kaže vreme, bodo tudi letos imeli vsega v obilici, lerantno in eparatistično.
ŽITNI TRG.
V žitni trgovini vlada še vedno zatišje. Večjih kupčij se ne dela, v prometu je po večini samo inozemsko blago*


Stran 6.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
4. juniji 1924.
Naš« žito, csobito pšenica, je sRno drago, kljub ameriški, madžarski in italijanski konkurenci, kar je znak, da so zaloge ie popolnoma izčrpane. Na trgovino z inozemsko pšenico in moko je vplival nekaj porast dinarja tako da je postala amerikanski m avstralska pšenica precej cenejša. Se pred par dnevi se je prodajala pšenica Rosafe franko Postojna po 4.55 din., sedaj se pa dobi že po 4.30 din. za 1 kg. Ameriške moke se vedno več uvaža, nego pšenice, ker imajo naši mlini z ameriško pšenico slabe izkušnje; daje namreč polovico več otrobov, nego naša.
Promet s koruzo je neznaten. V Slovenko se je uvozilo nekaj vagonov koruze in koruzne moke iz Slavonije, nekaj se je pa prodalo v inozemstvo preko Beograda za Brailo.
Oves se slabo kupuje. Na prodaj se nudijo večje količine napolpokvarjenega blaga.
Ječmen je brez prometa, ker pivovarne čakajo na novo žetev; tekom tega meseca bo prišel že nov ječmen na trg-
Fižol ne prihaja v trgovini v poštev. Proda se ga le samo toliko, kolikor ga porabijo naša mesta in industrijski kraji.
Pšenična maka ne priheja pri izvozu več v poštev. Uvažamo pa velike količine ameriške, italijanske in madžarske fine mOke. V Dalmacijo in Črnogoro se uvaža tudi koruzna moka iz Italije. — Otrobi se izvažajo v večji meri v Avstrijo in Ogrsko.
V trgovini na veliko so cene sledeče:
Pšenica bačka 480—400 din., madžarska franko šlep na Donavi 475—480 din., amerikanska Rosafe in Manitoba IV franko Postojna 430—440 din. za 100 kg. Avstralska pšenica ima isto ceno, kot amerikanska, kakovosti pa je slabše.
Koruza bačka 185—195 din., sremska 190—197 din. za 100 kg pri takojšnji dobavi. Zaključki za dobavo v juEju: 100 kg po 215 din.
Moka nularica iz Bačke 660—670 din. za 100 kg, italijanska nularica v Zagrebu 625—640 din., ameriška 650 din. V Sloveniji je amerikanska in italijanska moka za nekaj točk cenejša, kolikor pač znaša prevoznina iz Ljubljane do Zagreba.
Splošen položaj na žitnem trgu bo slab do nove žetve, ki se nam obeta prav tzborna. Nastati bo pa moral na našem žitnem trgu pravcati prevrat, če bomo hoteli postati zopet izvozna država. Ameriška konkurenca nam je prevzela vsa tržišča, ki so dosedaj prišla pri našem uvozu v poštev. Potreba bo hudega konkurenčnega boja, če bomo hoteli naše žito prodati v inozemstvo in naši pridelovalci ne bodo smeli biti preozkosrčni. Seveda Sloveiija ne bo posebno močno prizadeta, po večini bo imela od nizkih cen korist.
' Hmelj. III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu: Žatec, C-SR, 28. 5. 1925. Kupčija je zopet oživela. Cene rastoče. Stanje hmeijske rastline je različno. Aphis-muha se je zadnji čas tako močno razširila, da so jih listi vse polni. Mrzle noči so v veliki meri pospeševale pomnožitev mu-hine zalege, nekrilatih ušic, katerih je že nekaj videti. Obseg akuženja po muhi in ušici se približuje onemu iz leta 1923. — Uštek, CSR, 27. 5. 1925. Aphis-muha in ušice so se prikazale. — Akacija, 24. 5. 1925. Naši nasadi so polni aphis-muh in uši. — Most, Belgija, 25. 5. 1925. Listnate ušice so se pojavile v veliki množini. — Rhetnpfalz, 25. 5. 1925. Nekaj dni je od tega, ko se je prikazala aphis-muha. — »Saazer Hopfen- und Brauer-Zertung.«
Hmelj. IV. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, CSR, 29. 5. 1925 Staivie hmeljskih nasadov je jako različno. Mrčesa je vedno več. Najmlajši listi kar mrgolijo krilatih ušic (Apiiis-muha). Pa tudi nekrilatih je prav obilo. Letošnjo leto je torej prav »ušivo«:, kar smo prerokovali že 30. avg. 1924. Razpoloženje se je zboljšalo in cene se polagoma dvigujejo. Konečmo razpoloženje zelo čvrsto; hmeljarji ne silijo k prodaji; cene rastoče. — Savez hmeljarskih društev v Žatcu, CSR.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 59.50—60 din, italijanska lira 2.36—2.39, češka krona 1.77—1.79 din., avstrijski šiling 8.41—8.50 din., švicarski frank 11 —11.67 din., angleška funt 290—293 diin. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.60 oentimov.
»I SV
b ■
H b D
B
m m
b
m
b
i z #« trs t v o S
je najboljši učitelj. Milijoni ljudi poznajo šampon s J črno glavo kot najboljše sredstvo za nego lasi, da | nočejo več vedeti. Radi tega ne čakajte, ampak b tudi Vi si osvojite izkustvo drugih. Rabite torej za umivanje lasi še samo mnogo let izkušeni
»Šampon s črno glavo <
ki odgovarja vsem zahtevam prirodne in rarborite nege lasi.
Dobiva se v vseh lekarnah, cLrogerijah, parfumerijah. Edini proirvajatelj: Hans Schwarzkopf, Berlin-Dahlem.
Važno je, da pri	naglašate dostavek
nakupu posebno	T^j \ »s čmo glavo.«
■«bbhbmbbb8
MALA OZNANILA.
Ključavničarski učenec
se sprejme pri M. Hočevarju, Rogoanica pri Ptuju. 607 2
Iščem pridno služkinjo, zanesljivo osebo, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Predaost ima ona, ki ima tudi veselje za vrt in gospodarstvo. Ponudbe z zahtevami in prepisi spričevali na naslov: Zveza slov. trgovcev v Celju, Kralja Petra cesta 25. 676
Izučena prodajalka in natakarica želi službo menjati; opravlja tudi hišna opravila. Marija Kanzler, Selnica ob Dravi.	2—1
Dobrega Švicarja in starejšega zanesljivega hlapca h kravam se takoj sprejme. Prestaviti se mora v grajščinski upravi Viltoš pri Mariboru.
669 2-1
Iščemo štiri tesače, ki so dobro izurjeni v lesanju tramov, plača od kv. čev., delo za več mescev. Istotam se sprejme dobre, stalne konjske hlapce, ki so vajeni prevažanja rezanega in tesanega lesa iz žage do kolodvora; služba stalna, plača po dogovoru; prednost imajo oni, ki se izkažejo z daljšimi spričevali, ter so trezni in pošteni. Sprejme se tudi 4—6 delavcev za popravilo ceste, ki so vajeni s kamenjem delati; službo je nastopiti takoj. Lovro Turk, poslovodja, Mozirje.	678
Išče se kompanjon ali se sprej me najemnik, eventualno se tudi proda, pred tremi leti na novo opremljena hiša za mešano trgovino na križišču cest v prometnem trgu na deželi, pod ugodnimi pogoji. — Kje in pogoje pove Leskovšek Franc v Kozjem. 663 3—1
V službo se sprejme kuharica v starosti od 18—25 let če mogoče z gospodinjskim tečajem, ki bi imela veselje in spo sobnost do samostojnega gospodinjstva. Nastop s 1. julijem ali pa preje. Ponudbe pismeno ali pa ustmeno aa P. Dostal, Ptuj.	625 2—1
OostilRa in 16 oralov zemlji šča se takoj proda. Vpraša se pri Josipu F" Pesnici.
leischhacker na 682
Na prodaj je posestvo blizu
postaje Rače. Naslov v uprav-ništvu.	673
Proda se lepo posestvo v Zg. Hajdinu 6-1 pri Ptuju, obstoječe iz pet njih, lep sadonos-nik, pašnik, zraven tega še dva voza, kolesi, dve kravi, kobila z žrebetom in vse orod je. Martin Sirovnik. 677
Prodata se travnika: v Vose-ku 4 orala, v Dragučovi 2 in pol orala. Zglasi se pri Mariji Gornig, Vosek, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	675 2—1
Tri travnike in dve njivi blizu Sv. Marjete ob Pesnici pro da Ivan Zemljič, Dragučova št. 6. 681
Posestvo 27 oralov, 3 hiše, gospodarska poslopja, živ in mrtev inventar, se ugodno proda. Vence! Justinek, Gla-domesk, Sv. Venčesel pri SI. Bistrici.	668
Malo posestvo, ne predaleč od železnice z dobrimi njivami itd. skupno od 3—20 oralov, kupim. Ponudbe z obširnim popisom na upravo pod 640.
Gostilna se vzame v najem. —
Naslov v upravništvu pod št. S27	2—1
Pekarija v Mariboru, dobro
vpeljana, popolnoma opremlje na s hišo vred na prodaj. Ponudbe na naslov V. Leskovšek, Celje, Cankarjeva ulica 5.
645 2—1
Proda se malo posestvo, četrt orala njive, hiša zidana, 2 sobi, kuhinja, hlev za 2 kravi in svinjak. Jožef Vidovič, Sp. Hoče.	647 3—1
Dobro ohranjen enovprežtii mesarski voz z oljnatimi osmi in en koleselj se po ceni prodata ali zamenjata za vino. Gostilna Andirejek, Stu-jdenci pri Mariboru, Zriujske-jga ul. 1.	666
Močan pekovski vajenec se sprejme v pekarni ltopan na Dobrni..	626 2—1
Mizarskega
takoj Marko v Slov. gor.
učenca sprejme takoj Marko Keuc, Sv. Lenart
Prodajo se po nizki ceni: žen-
iski šivalni stroj Singer, lepo pohištvo iz trdega lesa, \Vert-heim-blagajna, ornega ura, jzlata ura, ženski briljantni | prstan, polhromatične štiri-| vrstne harmoruke. Pesniški
639 2-
1 'dvor štev. 21 pri Mariboru. 1	671
Pekovski vajenec se takoj sprejme v pekarni g. Rudolfa Smonig, Svečina, pošta Zg. Sv. Kungota.	651 2—1
Deklica, poštenih staršev z dobrim šolskim spričevalom se sprejme takoj kot učenka o trgovino meš. blaga. Vpraša se naj pri M. Vester v Vitanju.	634 2—1
Trgovski učenec, zanesljiv z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v večjo manufaktur-no trgovino v trgu. Ponudbe na Jos. Farkaš, trgovec, Sv. Jurij ob Sčavnici. 658 2—1
Mehki okrogli les za žago ku-poje proti takojšnjemu plačilu Matija Obran, Loška ulica št. 15. Maribor. 664 6—1 Stare tračnice (šine) za stavbe stanejo samo 2 D kg. Maribor, Vrazova ulica 9-1II-8.
674 3—1
Leseno stavbno ogrodje s cementnimi podstavkami, stoječe na Teznu pri Mariboru št. 113, primerno za graditev stav be za seno, se ugodno proda. Vprašati pri Sla venski ame-rik petrolejski družbi. Trg Svobode 3.'	679 2—1
Samo 250 D
stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo v
Pivi gorenjski razpolllialnld
8VAI« SAVNI«, KRANJ 400
Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma-nufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in ceniki
Najbolje ia najvarneje naložite svoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8 */0, večje ia vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tei izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
$oo<uiniaite se Dijaške večerji!
m
M■ r ^ O r.-*; r.i r.-*, m r-^l r t n m ri i r "», r > i r ^ r.t| r* i : r k"i Ca ! >. k'a I ki! ki I ki I kV I k'i ki k'i I ki! k "i I ki I ki! k'i I k"i k'i > k*i
Razpis.
Pri okrajnem odboru gornjegrajskem odda se služi» cestnega mojstra.
Za to službo usposobljeni prošnjiki, ki morajo biti Jugoslovani po rodu in jeziku, naj vložijo svoje pravilno opremljene in loolkovane prošnje pri okrajnem odboru v Gornjemigradu do dne 25. junija t. 1.	680 3—1
Okrajni odbor v Gornjemgradu, dne 25. maja 1925.
®®HB®S®ES®S®H®n
□ □□□□
käf- •
Notar Avgust Drukar v Celju
uraduje odslej v pisarni prejšnjega notarja Baša vsak dan razun nedelj in praznikov. 622 3—1
P	'□¡□ID	|b|b|b|b|b||b||b|b|b|b|b|	
			
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Korena se da potom javne dražbe do 31. maja 1928 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 27. junija 1925 ob 10. uri predpoldne v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru, levi breg.
Sreski poglavar v Mariboru, levi breg,
dne 27. maja 1925.
ÖIODDODO
■ a ■ ¡BI.

B®
Apno, trboveljski cement, mavec (gips). strelu« lepenko, koks, premog, štukaturo i, t. d.
dobavlja v vsaki množini in najceneje tvrdka
M» Koroiec. Maribor
Aleksandrova cesta 23, na dvorišču.
Kupujem tudi zdravo celo m zdrobljeno smrekovo skocjo (lubje in čres4o). Sporočite mi takoj količino in ceno.
v« v
ss®®®®®®®®®®®® *m
□ODO
Občni zbor
Gosoodarske zadruge v Ormožu
r. z. z o. z.
se bo vTŠil v nedeljo, dne 7. junija 1925, ob piol 9. uri t Idetarski zadrugi z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1924.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	660
Prvovrstno čajno maslo
iz pasterizirane smetane z garantirano trpežnostjo, oferira po najnižjih dnevnih cenah I. mariborska mlekarna Adotf Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51. — Razpošilja
se po pošti na vse strani. Na željo v '?» in Yk kg kosih pakovano.	661
irbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi
zahvala,
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega dobrega sina in svaka gospoda
«A.I0J251St"uupaxx
izrekamo srčno zahvalo.
Pbsebno se zahvalimo v, g. pl. Pongracu za njegovo požrtvovalno skrb, gg- pevcem bralnega društva Dornava, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala!
Dornova-Brestrnica, dne 2. junija 1925.
Žalujoča rodbina Stupan-Kumwald-Roscher.

4. junija 1925.
»SLOVENSKI GOSPODAR«
Stran 7.
Proda m posestvo « münons Prima Dttrkopp ¡Hrobd «tro}!
in koles« po najnižjih cena k
brez konkurence. Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica.
Prod« se: nov čebelnjak za 24 A. Ž. panjev, motorno kolo »Wacderer«. pomožni motor DICW in A. Motorette, nov dvo sedešni avto »Peugeot« železen rezervar 1000 1 vsebine. V še zelo po ceni. Pojasnila daje Fr. Pograjc, Breg, Celje št. 33.	618
pri Alojzu Ussar, ulica 14.
Krekova llOft
VAJENEC
se sprejme v eni veletrgovini z mešanim blagom na
št. 13. Maribor.
Vino po ceni kupi takoj. — Bgrizek, Sturmberg, p. Pesnica pri Mariboru. 638 2—1
Lepe suhe gobe kupuje tudi letos vedno po najboljši cenil irgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup j jajc vedno po najvišji dnevni oeni.	655 3—1
Postori Ravno došlo blage nove cene. Platno barhen^i drui islačevina, svilen robct, suk-no itd. Dobiva se najcenaj* pri Trpir . Glavni trg 17. 4S
%	a«AVER
PrvoTritnl angleSk! in oatrau •ki ¿>lini»ki toki na drobna ie debelo dobavi po znatna eni Kanih cenah Mariborska mect na plinarna.	8$
Brusimo britve, škarje, neie iti Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Pre šeruova ulica 19.	111C
la portl&ndcement, zagorske apno, strešno in zidno opeke deske, Me, cementne, cevi ▼seb velikosti, ter tesan les traverz-f kovaški premog it«! ®e dobi letos po čudovito niz ki ceni z vsen žel. postaj. — Stalna zaloga vedno pri V. Dratina, Križevci pri Ljuta »er«, ki je glavni zastopnik xa ves stavbeni materijaL
344 8—1
..tr .v^V.-jr?" A.-IE-T:. i<
Vf. boš strgal, ne, 'mun močno oolsko, ker »em kupit wwio v viletrgovimi R STERAiECKI v Celju štev. 24 at- a razpoKlja trpeŽBb sakne m D 60 —, močen S?*j*t m D 70-—, fini k&mgarn b D 90-—. Ilisbevaai c-aib t tre z leeo alfami «s peflje tm-ke«u tastoaj, i ?*rci od snkua., ktotccTM is razae in<i»ui ¿turnt iobe pa samo ca t dni n» of^ieJL Kdor pride z vlakom o eefemo Vnpovat, dobi aaku^n primemo povnutev vožnje. Naročil* &ez D 500 -- poštn. prorto. T.govci emjpos cene.
ontsnintsf
tavarovalna in prozavarovalna družba Beograd, delniške glavnica 5,000.000 din., prevzema vsa zavarovanja poiž ugodnimi pogoji.
Krajevne zastopnike po celi Sloveniji se išče.
Ponudbe se vpošljejo na: Kontinental, zavarovalna in prozavarovalna družba za Slovenijo, Maribor, Glavni trg 16.
Bn mo 3O O D fpanko na dom!
ITa jamitura kuhinjske posode je iz n«jboij2ega al«-abtlja; sitfžne bela in desetletja trpežna. Dobavlja m proti predplačilu ali povzetju.
Trava Ha korenini se proda.	r>„ __„
Vprašati Frančiškanska ulica deŽ£u' Ponudbe-na upravo
"" ...........633 2-1 lista pod »Vajenec«. 635
xxx&xxxxxx
Prava ura za Vas!
je Suttnerjeva nra, kajti Ti
potrebujete točno idočo ur« z jakim in preciznim usLro-jem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakua zadovoljni. Tvrtka Suttnen kot jugoslovenska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto
ustroja! Vse nadkriljuje znamka »IKO«l Zahtevajte bogate ilustrovani cenik. Pošljite m istega samo S dinarja za po» itnino na naslov:
TO¥ARK& H. SDTTNEP
* LJuiyat , it 881, Slovenija.
nosim
v izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samo pri edinem izdelovatelju Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka ul. 33.
606 3—1
Trg. **m#čftifea
železne in špecerijske trgovine vešč, se sprejme v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava, Slovenija.	656 3—1
tartrate industrija
(UuH»U>n.I	HM»«««»»»
Pes«de tlrii;r> i» te gornja vrsta od leve na desne ps ca »K, IX in ¿K 3i'-a in spodnja vrsta De ca 1, 1H, 1K tftr*, ponev ima 20 cm pre»er». Ns.ečite takoj, ker ca fceinj. ske nira bedo razmere dovolile, vzdržati trajne t« ugodno ponudbo.
®*aik brezpL»ičn Irserat priložiti. Ako o« ugaja, m vzame radevolje nazaj.
Somišljeniki insetiriHe 1
■ ■ H m m se ■ a ■ ■ m m m« m n ■ m m m ■ m b r m m r ■ »
«mmpinske - toplice
fi Zagrebu zdravijo: protin, revmatizem, išias, ženske oiezni itd. — Stalna vojaška godba, električna razsvetljava kino, lastna radiopostaja ter druge zabave, izven glavne sezone znatni popusti na cenah. Pojasnila daje brezplačno kopališčn« uprava
HRH uu#
smmmsmmmsaBsssmmm
tr opreme zakonje za lahko in težko vožnjo, dežne plahte za konje in vozove, svetiljke za kočije, ovratniki, nagobčniki za pse. Dalje velika izbera fcovčekov in torbic za potovanje, nahrbtniki, gamaše, gonilni jermeni za mline, žage it<L Popravla se sprejemajo ter točno in solidno izvršijo.
Swan
vos
Trgovina in zaloga: Aleksandrova c. 13
Sedlar, in torbar. del. Slomškov trg šL 8
Ms Kafil ^ SfiFitžu
uljudno naznanja, da kupi hrastove, bukove, črešnjeve in orehove hiode ter plača po dnevni ceni. — Na prodaj imam po ceni rezan les za stavbe, deske, letve, krajce,
les za strešne grede in razno stavbeno gradivo.
610
Zistoni
in ooštnine Drosto se pošlje takoj krasri cenik z več tisoč slikami. — Pišite n--mudoraa ponj v
¡¡M/ p Prvo gorenjsko rr^pašiljalao
t an Paznik
Kra -Slovenija.
Vzorci raznega blaga z? obeske se pošljejo na ogled. MWnaaHGH^HttMBBeKXUtSBWrB^RKnMt» i

^^ ^¡^
iz ZagM-ja, Portlandeement v vsaki množini in zmiiaj sveže. Traverze in vsa druga železnina se kupi ceneje kot drugod v staroznani
veletrgovini z žel^nlso in grHivnim «laferijdioLi
i. Andrischib
tfee(itik«v trg Martfenr Vtislkav trg
Je Si osvoboditev bolečin vredna ene poizkušnje ?
Potem se ne toži! temveč pokušaj: LEKARNAJOA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obraz«? Na celem telesu? Muči li Te revmatizem, glavoboli 5 Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zrritsi * Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine. Ti ? okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri kri53Ž5 "f bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo i*« datneje in bolje delujoče kot francosko žganje, naj« bolje sredstvo te vrste! Z zavojnino in poštnino m^i stane:
1 paket s 6 dvojnat. ali 2 spec. steklenici ... GI
5	paketa s 6 dvojnat. in 2 spec. stekl...... ifl £4
8 paketi s 12 dvojnat. in 2 spec. stekl.....186 ^
6	paketov s 18 dvojnat. in 6 speč. stekl.....145 W
Naročila naj se natančno naslove na:
H3UOfiJ3NT \r. Jpasi^es* lekarni?, v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska.
t	a
|	Za dopolnitev paketa priporoča se: ELSA-
|	KROGLJICE, nulo odvajalno sredstvo z dobrim
?	uspehom. ELSA-RIBJE OLJE krepi slabe
|	otroke in odrasle.
*■ ~ -Iff f r -i t,ii ?"iiiHTifUtiHiii' ii'm éi f.< ^.-m^-m» ^
Prip»nč» se
Marm sv. Cirila ? Mtrioorc.
Zn. poljske kpiže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliM po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D. in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
St«xtaki kx>iži
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 23 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski kmži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi kPiži
s kovinasto podobo stanejo v r&Zx-.li velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidr-» ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ist kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
^ i'IV*	|FV«
k.y'L.v'k.^L.v

■c iMel
fcUmufaktHro in konfekcijo, vezenine, pleter ine i. t d. kaker naaike in ieuake oblete po meri iz laetae prvo-Vitta« kreja&aice ter premog in drva dabite proti ag*d*em<i odpUi»v»nia le pri tvrdki
DAVORIN JOHAH m DiUiOVI
družb« z «. z. Ma.ibtr,V0jainiik8 ut. 2, ^isAmaSragsrfiiieva «d. I w

«i prihranite, ako kupite manu f*.l lurno blago
v Celju „Pri soitici
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega btag«, ludcor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevin», ¡iskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo plato^ nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perii», brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in pla.« platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute.
Si« opustit* se prepričati! Za obilen obisk se priporo**
JUaiz Drafani
Slavni tr« 9 Celi« Glavni trg \
Pofftrcftba toinal
Mer« oblic»}
Siran S.
»SLOVENSKI GOSPODAJBLa
4. junija 1924.
w
s s
E S
]B®aaaaaaa®®a®a®aaaaa®Ea®®BEB[ij
Priporoča se prvi slovenski zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
1 i
Dunajska cesta 17	' Dunajska cesta 17 g
ki je edina te vrste.	fij"
Podružnice: Celje, Breg 33; Zagreb, Hatzova ulica 12; Sarajevo, Koro- [■ ščeva ulica 15 in Split, Ulica 11. puka.	[■
M
¡K
a
E
m
sasaasaaií
■ ■ ■ ■
«a
si«
■ B ■
WM™ Original Sackove pluge
ima na zalogi po zelo ugodni ceni kakor tudi vse ostalo orodje za poljedelce, kovače, mizarje, sodaije i. t. d.
dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete
Velika efektna loterija
v Ptuf y
? korist novih orgel j v cerkvi sv. Petra in Pavla.! Loterija obsega 250 lepih dobitkov v skupni vrednosti
50.C0H Din»
Trši se 29. junijaT1925. Prvi in glavni dobitek je fe& mS»d k@nj.
Cene nizke.
nltimv'm z žeieznigo
Pinter£Lenard ¡w«
MARIBOR.	16 Sa,ldM-
i. Šivalni stroj (»Singer«) L Kolo (bicikl)
i. Cela kravja koža, ustroj, za podplate S. Polovnjak vina (3 hI) 8. Namizni servis 1. Bala belega platna l Prašič
t. Kuhinjska garnitura
18. Zaboj mila itd. itd.
10.	Blago za moško obleko
11.	Blago za žensko obleko
12.	žepna ura
13.	Vreča moke
14.	Klaftra drv
15.	Vsi zvezki Jurčičevih spisov (vezani)
16.	Servis za vino
17.	Servis za pivo
Srečka stane samo 5 Din. — Dobijo se pri župnem uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju.
tnaRnaaaaaasiiB&BaBBaaaaaaaBBBBaaatii&aaa&aaaaBBS!;^
?2 nBHBB^HnanniiiinnaiBnBHa aMHHnnaHnBUHHur«» S
I?
*
m m
m
m
&
v a
m
K 91 Si
d»
O
SE ■
S
I»
m
m
r>
'431BI
Den&r naložite
neibeUSe In naivemeRe ml "M
Spodnieštsierski ljudski posojilnici r.z.zn.z,
v Mariboru, Stolu ulica št. S.
ki obrestuje hranilne vloge po
r/o -107,
oziroma po dogovoru.
!
I
BVBBBBBiiiaiBBflgaBBBBWn:?
iCciaüte mmM ¡e mi
ljudski posojilni«! w C«IJu
resisto wani zaduši z ceoMejego zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarij«
(poprej pri >Ečlem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in m na j ?išj @ obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačaj«
posojilnica,
uKsQfln
1 V pi
iTili Üii
ilgpae
M
mL
«V'
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno ^ «c * 'amstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino
ST0EWER-REC0RD
ILiTJTD-
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.

Oglasi v „U«v. Gaspiriafju" imajo najbol'él Hipih l
•s --í-fV.'K
/*
Prva žebljarska in železoobrtaa zadruga v Krapi ii Kamni gorici.
Pisma: £ebljarskft zadruga, Kropa (Sioveüja).
tfddtom Intenirban; Podnart,
Braojavka: fafang» rop«.
pocinkani, žeblji za zgradbe, lis L t i, žsblii za čevlje, Zeble za brane. Kljuke za jodibe, zii čeri, žlebe L t. d, pločice. Matice. ZaSience za tenderje, ketle, sode, mosteve, phčemno, kolesa iti Tiiačni čeji. Verige.
Val v nafeo itvoko ■pad»jr#£t žaleznlQlzdslki po Taovoih In Mbah nujcanaje. Unitpovftni ceniki na Mi»olayo ! -j Ppodaj& ac iamcTn» dabalo tvgOTOsm.
I vi V ¡ VIv v!"V ! VIV! vI o I i V i V! v v i rv ¡ rt V ¡ V I r.t! ri Ti^Tr^ tr.^J r. | r11M j ri, r■» . li^Vkilü'ki kilki u ii ki i ki ki kj ki ki ii ki ki ti ki I ki ki' ki! ki k» I ki (ki ki ki i ki' ki! ki

v ¡ V rr.1 r.t j r.-*, r.i' r,'«: rt, r-, ¡ rt ■ r.t rt rt j r.-, r •<; k i1 k i I k i I k i.iv i! k i i k i I k"i} kil k i k i k i k i! k*i k i k*i
Zadružna gospodarska banka d» d

i •

Podraznlca T^fflariborn*
D P»- V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo,
i
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejelf— Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu.
l*<M»)fclaš$eiil proilafalee ireeb Arfemre rmmr« loterl¡e

.•i ki ¡ ü i k-i i ki ki i k*i i k-i
O i r.t, r^, rt rt rt s t r. ,' m rt r-k ,1 r^ r* M r¿t.r,t\r¿*trt	r t
OjkVkijiV v'Jlv i k'i Viik^ k'i^Oiik'jik'i'k'i'k'i't.'i'k'iiL^.kMk'iK^ * ^ ' » i k'i k'i « i

^ Ji^í Tiskarne sv. Cirila y Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
.'.'itikS i
Izdaja konzorcij »Sloy. Gospodarja«.