O prospektih ni sledu
ŠTIRI TURISTICNfl DRUšTVfl, KI ŽIVOTflRIJO - GRE PREDVSEM Zfl DELAVSKI IN NEDELJSKI TURIZEM - KRIZfl Zfl DOBRE PROSPEKTE - BREZ GOSTINSTVfl NI TURIZMA
Intencije republiške turistične zveze so, da se turizem organizira po občinah, oziroma po regijah, kot npr. Gorenjska regija, regija naravnih zdravilišč Štajerske, Dolenjske in drugih. Tam pa, kjer takih regij ni, naj bi občinske turistične zveze prevzele pobudo in usmerjale občinsko turistično dejavnost.
Za sedaj je se precej občin, kjer turističnih zvez ni in med te spada tudi naša. V skoraj vseh občinah pa gotovo obstajajo turistična dru.štva, ki krojijo usodo turizma - včasih dobro, včasih slabc, včasih pa je vse skupaj odvisno le od enega človeka.
V   naši občini obstajajo 4 turi-stična društva, in to TD Dotsko, TD Novo Polje - Zadobrova, TD Moste in TD Zadvor. Metf sabo niso pove-zana,  niti se ne poznajo in vsako dela po svoje. Občina na področju turizma nima cnotno izdelanega na-črta, niti se s tem nihče ne ukvarja. Tako so društva prepuščena sama sebi in svoji presoji o potrebah tu-rizma. Prav tu pa bi moraJa prisko čiti na pomoč občina s svojim enot-no izdelanim načrtom, ki bi zajel in usmerjal turizem našc občine.
Zavedati se moramo, da naša ob-čina ni obdarjena z naravnimi zna-menitostmi, kot so podzemeljske jame, gradovi, topli vrelci in drugo, kar je podlaga stacionarnemu turiz-mu, niti ni kraj za prehodni turizem, kot so kraji ob cestnih magjstralah. To se pravi, da turizem naše občine ne more biti usmerjen na ti dve vrsti turizina. Laliko pa nudi delavski in nedeljski turizem, ki se lahko še kako razširi! Vzhodna stran Ljub-ljane, to so kraji naše občine, šteje prek 50.000 prebivalcev, od katerih je večina zaposlena v industriji, transportu in podobnih dejavnostih, kjer se človek fizično najbolj utrudi in potrebuje tudi največ počitka in odmora. Ravno tu pa lahko turi-stična društva, ob sodelovanju osta-lih, delovnemu človeku največ nu-dijo in od tega tudi sama največ imajo. Kot smo z ene strani odmak-njeni od stacionarnega in od tranzit-nega turizma, pa smo na drugi strani lahko hvaležni, da tako je, saj so zato naše ceste dosti manj obiemenjene kot ostale. Zato ima od Ijubljanskih občin najmanj ne-sreč ravno naša občina. Obenem pa ima še veliko zelenih površin in gozdov, kjer se človek lahko odpo-čije in naužije svežega zraka.
V vsej naši občini ni prospekta, ki bi   propagiial   dolino   Besnice   in Panške reke, Prežganja, Klopc, Lipo-glava, gostinske objekte, spomenike NOB, ki jih v naši občini ne manjka, in drugo, kar je za naše delovne Ijudi zanimivo. Vedeti moramo, da je v občini  Moste-Polje  dosti piiseljen.-
cev, da se bo v novo Stepanjsko na-selje v kratkem vselilo 3600 družin in da vsi ti rabijo prostor za re-kreacijo, ki smo jim ga dolžni pre-skrbeti, če hočemo imeti zdravcga in za delo sposobnega človeka.
Danes pa na področju turizma naše občine lahko ugotovimo bore malo napredka. Turistična društva bolj ali manj le životarijo ali pa so le na papirju. Več posluha in uspeha je imelo le turistično društvo Dolsko s prircditvijo ob ljubljanski kmečki ohceti, ko so bile pri njih v gostch neveste. Sedaj pa, ko je deklišna šla v širši slovenski prostor, je tudi tu dejavnost zartula. Tutistično dru-štvo Novo Polje-Zadobrova se je tu-ristično izživljalo v izgradnji re-kreacijskega centra v Zajčji Dobravi vse dotlej, dokler tega objekta ni v svoje roke prevzelo gostinsko pod-jetje Figovec. Ob tem so nastali ncki ncsporazumi, turistično društvo pa je popolnoma zamrlo. V Zadvoru, kjer je bilo turistično društvo usta-novljeno pteteklo leto, se zelo tru-dijo, da bi pri spomeniku Molniške čete v Zadvoru postavili brunarico. Število članstva se je zelo osulo in delo sloni le na nekaj članih. Da se je članstvo tako zreduciralo, je prav gotovo krivo dejstvo, da pri vsej akciji niso 3i v širino, temveč imajo le en cilj - izgradnjo brunarice in ptostora za balinanje, kar pa je po mnenju velike večine le postavitev še enega gostinskega objekta, kjer se bodo zbirali in se tudi že zbirajo le nekateri. Torej raste ta objekt le v interesu nekatcrih, kljub zatrjeva-nju, da bo v splošno korist. Turi-stično društvo Moste pa je le na pa-pirju.
Tako je delo turističnih društev omejeno na zelo ozko področje, po navadi le na območje krajcvne skup-nosti ali vasi, in na zelo ozek krog ljudi, ki pa so običajno bolj entu-ziasti kot poznavalei turizma in nje-govih potreb. Nekaterih od vodilnih v turističnih društvih niso preskočili niti občinskega praga, kaj šele slo venskega in jugoslovanskega.
Pri kakršnemkoli turizmu pa mo-ramo imeti najprej razvejano mrežo
gostinskih objektov, ki morajo biti solidni in na kiajih, kamoi ljudje za-hajajo. Gostinstvo moramo na nek način stimulirati, da bo investiralo. Žal moramo ugotoviti, da občinska davčna politika glede gostinstva ni spodbudna in ni pričakovati, da bodo gostinci šli investirat v objekte. Nasprotno, vse več je go-stiln, ki so tedensko tudi dvakrat do trikrat zaprte, kar prav gotovo ni spodbudno za razvoj turizma.
Pogrešamo otgan, ki bi to dejav-nost povezoval, vsaj siednjeročno načrtoval in svetoval. S pomočjo ta-kega organa bi tudi društva aktiv-neje zaživela, se stiokovno popiavila in tudi denarno opomogla.
S skupno močjo bi lahko ponov-no zaživele zapuščene kmetije naših hribovskih vasi kot vikendi. Zdra-miti bi morali kmečki turizem, po-staviti napisne table, doJočiti loka-cije za večje gostinske objckte (Pe-čar^ ^.editi vse tz giadnjo viken-dov, izdati prospekt naših kiajev in urediti kup stvari, ki so povezane s turizmom naše občine. TD so pre-šibka, da bi sama to zmogla, preveč-krat jim gre le za eno, na kompleks-nost pa pozabljajo. Zato bi bilo nujno, da se v okviru občine nsta-novi turistična zveza po vzoru dru-gih zvez in s tem uskladi delo TD s potrebami občine. Le tako bomo imeli nadzorovano turistlčno dejav-nost, ki bo v interesu nas vseh, ne pa le v interesu enega kraja ali skupine ljudL S tako zvezo bomo tudi lažje usmerjali turizem za potrebe nase občine, ki še zdaleč niso tako majh-ne, kot bi si nekdo mislil. Ljudje po-trebujejo po napornem delu po-čitek. Zato pa so tisti, ki se ukvar-jajo s turizmom, dolžni našim delov-nun ljudem preskrbeti rekreacijske prostore in jim nuditi ne le samo tisto, kar nam je dala narava sama, Tu pa je potrebno še enkrat raz-misliti o tem, ali ostajamo na sedanji stopnji razdrobljenosti in ozkostiali pa se bomo dela lotili pod nekim strokovnim vodstvom.
EDO  SVETEK