novice. Skupno sv. obhajilo otrok. Papež Benedkt XV. jfji po svojem državnem tajniku kardinalu Gaspaiv riju dae 26. junija t. 1. izdal naslednji ukas: »Vsi in possmezni škofje v Evropi naj z vso prizadevo skrbijo, da v cerk^ah in rnolilnicah posameznih škofij dne 30. julija. ki je nedelja, otroci obojnega spola vsi po namenu sv. Ofieta na kolikor raogoče slovesen način pristopijp k sv. obhajilu.« Želja in povelje sv. Očeta je torej, naj 30. julija kot drugi obletni dan, kar je izbruhnila svetovna vojska, vsi otroci obojnega spola na slovesen način pristopijo k sv. obhajilu ter ga darujejo na namen sv. Očeta. — Na daa sv. Alojzija je sprejel sv. Oče večje število prvoobhajancev. Otrokom je pripovedoval, da je on ravno pred 50 leti na ta dan prejel prvo sv. obhajilo. Ni še bil tako srečea, da bi v tako ne žni mladosti, kakor današnja mladež, mogel sprejeti prvo sveto obhajilo. Čakati je moral do 12. leta. Sv. Oče je prtporočal, naj bi se otroci tudi natančneje poučili o podrobnih obredih daritve sv. maše. i Franc Pinterlč. V pondeljek, dne 10r julija, je umrl v Radgoni mil. g. Franc Pinterič, častni kanonik sekovski, okrožni deka(n in mestni župnik v Radgoni. Dosegel je visokjo starost 78 let. Rojen je bil leta 1838 v Središču. Pogreb se je yršil včeraj v sredo, dne 12. julija. Pokojnik je ostal zvest svojemu slov^nskemu ljudslvu, R. I. P»! Duhovnlške vestl Iz somboteljske škoflje (ogi^ ski Slovenci). Prestavljeni so čc, gg.: Jožef Hauko, kajjlan v Crensovcih, na Grad, Franc Falik, kaplan v Tiiriiišču, k Sv. Benediktu za administratorja, na njegovo mesto pride Koloman Kiss, dosedaj administrator pri Sv. Beoediktu; v Crensovce pa pride za kaplana novomašnik Vincenc Kos. Slovenskl Lurd v Rajhenburgu. Iz 'Rajhenburga se nam piše: Lepa je bila letos ob 2. juliju slovesnost v naši novi Lurški cerkvi, V petek in v soboto so se domači fa,rani kljub obilnemu delu na polju ia v vinogradih Se kaj pridno udeleževali tridnevne pobožnosti. Proti vefteru v soboto pa je že kar mrgolelo pobožnih romarjev od blizu in dalječ po našem Marijinem hribčku. Ko so pa v ranih jutrajnjih urah v nedeljo, dne 2. julija, došle razne procesije — največja je bila videmška. pod vodstvora g. dekana Verka, in g. župnika v p. V. Cepina — tedaj se je do za-.lnjGga kotifika napolnila prostorna cerkey. Začela se je jutranja služba božja s slovesno sv. mašo, katoiHD jo daroval g. dekan Mešiček iz Brežic. V zttranih besedah je nato nagovoril pobožne množice g. misi]0nar Fr. Kitak, ozirajofi se na skrivnost praznika obiskovanja M. D, in pri tem kaj spretno in dnevu primerno vpletal ,,SloVenski Lurd" v svoj govor. Svoj \išek je seveda dosegla slovesnost v shržbi božji ob desetih dopolrfne. Procesija z Najsvetejšim se je ob ogromni udeležbi -^la kar okoli "Marijinega doma, saj je vse najrajše lo blizu Marije. Po pridigi g. misijonarja A. Zorko jm. je prom. g. opat oo. trjipistov, o. Epa.lie, ki je vodU tudi procesijo, darov;id pontilikalno ali škofovsko sv. maSo. Asistftnco prl tej sv. maSi so oskrbeli gg. kleriid salezijancev iz RaPne pri Sevnici pod spretnim vodstvom g. ravnatelja dr. Symiorja samega. Spodbudno in povzdigovalno je vplival pobožnomiren in točen nastop deve,torice teh raladih sinov Don Bosca pred altarjem. Po sv. maši je g. dekan J. Mešiček takoj zapel litanije M. B. in vse nebrojne množice pobožnega naroda so navdušeno octjjevale z raznimi Izbranimi Marijinimi pesmimi. ZakljUgil je celo pobožnost ftrem. g. opat z zahvalnico ,,Te Deum laudamus." Ker je Mlo letos tudi dovolj gg. soovednikov, je bilo tudi v tem oziru romarjem popolnoma ustreženo. Vedno bolj se opaža, kako pridobiva Slovenski Lurd na. privlačni sili. Marijino svetišče v svoji krasoti se priljubi vsakomur in naše slovesnosti res dvigajo srce in duha, vzbujajo in vtrjujejo ljubezen do tega novega kraja češftenja Lurške Device. Boidi torej iskrena hvala vsakomur, ki po svojih mofieh skrbi za povzdigo nove Marijine božje ]ioti y Raihenburgu. Vse v čast božjo in v slavj Mari jino! Dar gtmeralnega polkovnlka dr. Boroeviča pl. Bojna zagi^ebškeinu nadškofu. Povieljjni^k jugozahodne n,rmade dr. Boroevič pil. Bojna je poslal po stotnlku Dragotinu Cvitkoyič italijansko 28 cm granato in lastnoro^no pismo, kot znak njegovega spoštovanja do nadškofa in v spomin na ta veliki čas. Ta krogla je naiviečjega kalibra, M jo je doslej izstrelil Lab proti našim postojankam; \isoka je 80 cm in tehta. 425 kg. Granata je padla dne 28. decembra 1915 na Sv. Goro, a jni eksplodirala. S kolodvora v nadškofijsko palačo jo je preneslo pet yojakov. Ta kroglavelikanka ima vgravirano v sredi letnico: „1915 — 1916. Prijatelju, od poveljnika soške fronte Boroevi6a", in da.lje s\ oda,j je vgravirano ,,Sv. Gora, 28. de* cembra 1915." Stotnik Cvitkovič je bil dva dni gost zagrebškega nadškofa ter je že odpofoval v armadni glavni stan. Zadnja želja rodoljuba. Te dni je umrl na Du- naju češki rodoljub dr. Josip Karase-k. Na pogreb je prišla iz Jičina na Ceškem tudi pokojnikova 781elna mati in je obenem izpolnila zadnjo željo nad vse lmbljenega sina: prinesla je seboj v rutici pest ceške domače zemlje, na kateri je želel snivnti svoj večni sen. To pest zemlje so dali })okojnikii pod glavo — zemlje, ki jo je tako vroče ljubil, za krvtero je živel in delal zanjo in ki je ni nikdar pozabil, Ena se tebi je želja izpolnila! Ta Prešernova velja za pokojnega češkega domoljuba, seveda z malo premembo. Truplo mu ne leži v zemlji domaci, pač pa mu glava počiva na pesti češke zemlje. Velika je ljubezen v čeških srcih do domače grude . . .! Slovenische Kriegs- und Soldatenlieder. Na- rodne in umetne pesmi na nemško prestavil dr. Rudolf pl. Andrejka, dvorai tajnik v notranjem ministrst\ni. Izdala Katoliška tiskarna. Domobranski poročnik Julij Friedl f Na južnozahodnem bojišču je padel, zadet od drobca granate v glavo, v starosti 22 let, c. kr. domobrajnski uorofinik v rezervi Jnlij Friedl, ueitelj v Slivnici pri Mariboru, sin pri Sv. Barbari v Halozah umrlega učitelja Franca Friedl. Odlikovan je bil za hrabrost pred sovražniKom s srebrno svetinjo II. razreda in z bronasto. Poln domovinske navdušenosti je odšel vrli in pogumni mladenič na bojno polje, kjer se je v raanih bitkah hrabro boril za preljubljenega našega cesarja in milo domovino, ki jo je ljubil iz dna duše, Naposled pa ga je zadela kruta usoda. Dne 7. jnnija t. 1. je še pisal svojemu varuhu v Mariboru vojnopoštno dopisnico z naslednjo vsebino: nTako je pač v vojski. So dnevi, da se Bog usmili, preživiš te mučne, strašne ure, si spet rešen za nekaj dni in si lahko odpočiješ. Tako na primer sedaj. Imamo za seboj naporne dneve, No, srečno sem jih prestal in — danes? Sedira ,'v gozdu v svojem šotoru, precej bladno še, čitam pošto, časnike in zadovoljno grizem ogrsko salamo in sir in pušim. A kaj prinoso prihodnji dnevi, ure?! Iskrene pozdrave, udani Julij." Kakor da bi bil slutil, da so že štetl dnevi mladega, njegovega živijenja. Slavia, Tebi, mladi junak! Spavaj mirno, predragi Julij, v častnem svojem grobu, in la-hka naj 'Ti bo tuja zemlja! Vsem, ki smo Te poznali, ostaneš v vednem spominu. Bila je pa6 božja volja tako in njej se moramo podvreči, To naj bo tolažba v veliki bolesti Tvoji blagi, skrbni materi, sestri in bratoma ter vsem Tvojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Nad zvozdami se zopet 3nidemo! -k. Saniteicl nam plšejo. Sanitetni četovodja Len Mesarič nam piše z laškega bojišča: Veliko in prav nevarno je delo, ki ga izvršujemo sanitejcu V dožju smrtonosnih krogel pomagamo ubogim ranjencem. S prednje tfojne črte nosimo ranjence v zavetje in tudi marsikateri sanitejc pade pod sovražno kroglo. Naš dober in priljubljen stotnik g. Edvard Va^otic nas je vse pripnrocal za odlikovanje. Pozdrave pošiljajo: Ivenart Mesari6, ^arednik Janko jMlakar iz Makol, Domimk Malis, Jožel Moškon, Emil Kancijanc, Alo>zij Grabner, Martin Kozar, Matija Kores in Frano Samec. Starl slovenskl CrnovolnlM pred Aslagom. -• Dne 24. junija se nam pi^e z italijanskega. bojišča: SrCne pozdrave pošiljamo vsem cenjenim fitateljem ^Slovenskega Gospodarja" mi stari črnovojniki, ki tokaj pri trenskem oddelku služimo. Sedaj se nahaJamo na Italijanskem, blizu mesta Asiago. Mi stari vse naše moči darujemo za našo domovino. Tudi m> mo nas, ki vozimo k fronti, žvižgajo granate, ali mi se jih nič ne vstrašimo; saj gre za našo ljubo doniovino. Rudolf Ivan, patruljni vodja iz Orehove vasi: Pijedan Martin iz Frama, FerenG Jožef iz Veržejo, Romib Jakob iz Pokleka, Fakin Franc iz ZdoL. Brumen Frane iz Cermleašaka pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Slovenski gorski topničarjl pošiljajo iz južne- j S silo nlč ne opraviš. Zelo občutno so neka- j teri posesitniki prizadeti radi s&dainjega živiine. Ni | čuda, če marsikateri vzroji, -teo mora n^ pr. oddati j vole, ki bi jih t-ako nujno rabil pri gospodarstvu. A I kakor naglica nikjer ni dobra, tako še posebej lukaj | jii na mestu. Drži se raje pravila: Dobra besedado- I bro mesto najde, Ako ti živinoprometni zavod hoce odvzeti recimo edine yprežne vole, pojasni nakupo- valeu, da na posestvu brez vprezjiih volov ne moreš ga bojišča vesele pozdrave! Alojz FabjanCič iz Raj- | sbajati, posebno če je hribovit svet; ito bo pre] po- trenburga; Franc Slanc od Sv. Duha v Ločah; ,lož. Velnar iz Krčevine pri Ormožu; (Alojz Hudales iz Rečice v Savinjski dolini; Maks Cizej iz Gomilskega: Avgust Zibrat iz Huma pri Onnožu; Fran Feršak od Sv. Andraža v Slov. gor,; Franc in Gabniel Tavčar iz Zagrajca pri Komnu. Srcne pozdrave domačinom! Prostovoljni strelcl pozdravljaio. Prisrčne po zdrave pošiljamo vsem čitateljem ,,Slovenskega Gospodarja" in ,,StraŽe" iz južnega bojišča prostovoljni strelci od 4. polka, 3. stotnije: desetnik Božič Anton iz Rajhenburga; poddesetnik Belca Jožef od St. Lovrenoa na Dravskem polju; Hraš Konrad iz Cirkovec: Pepeljak Franc in Hribernik Viktor. Kdo kajj ve o Janezu Rozraan od črnovojniškoga, bataljona štev. 42, 3. stotnija, 3. voj, vojna pošta štev. 6. Naznanila 'Mjhaielu Rozman,- Podlebnik pri Ptuju. Mrtvi se oglašajjo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Martin Ritonja, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. Od meseca marca 1915 ni bilo nobenega glasu od njega. Dne 30. junija t. 1. pa so stariši dobili od njega dopisnico, v kateri pravi, da je vjet na Ruskem v Tombolku (Tirmen, Rusij'a), 3a je 'še malo zdrav itd. Veselje domačih je veliko. — Peter Matečko, posestnik iz Cvetkovec pri Veliki Nedelji, se je pogrešal od dne 28. avgusta 1914 ter so ga že vsi imeli za mrtvega. A sedaj se je oglagil "dne 22. juniia iz I/tomeric na Ceškem. Naznanil je, da je prišel !z ruskega vjetništva kot invalid, Rešitev prošenj za vzdrževalnino vpokncancev v vojno služoovanje in njih družin. Okrajna konisija za preživljanje za okolico mesta Olomuca je ženi nekega vpoklicanca, ki ima 6 otrok, določila dnevne podpore satno K 160, dočim bi imela dobiti na dan K 520. Okrajna komisija je namreč amatrala to podporo za zadostno, češ, da žena s svojimi otroci živi pri svoji materi, ki ima premožsnje, vrhutega ima družina sama nekaj tisoč kron premoženja, zato je družina z vpoklicanjem moža ie deloma prizadeia. Upravno sodišče je vsled pritožbe te žene izrekto, da je postopanje okrajne komisije nezakonito, in da se ji ima izplačevati K 5 20 dnavno. Upravno sodišče pravi: Višina podpore je po zakoau določena in se ne sme znižati; če mati poipira žeao, ne hodi v poštev, kajti to je le darilo; glede premoženja komisiiale nekaj domneva, česar ni dognala. Mož je bil poklican 20. avgusta k vojakom, a še le 1. novembra se je jela preaizka podpora izplačevati, češ, da je žena ia njena 171etna hči imela takrat zaslužek pri žetvi; to je po mneaju upravnega sodišča vseeno, ker zakon o tem ničesar ne govori. Če je družina do vpoklica moža živela bistveno od njega, ji gre na vsak način podpora, Cetudi raore z delom kaj zaslužiti. Ta važoa razsodba upravnega sodišCa ima številko 3577. Oprostitev poljedelcev do 30. septembra. Vojno ministritvo je vsled posredovanja poljedelskega ministra odredilo, naj se oproste poljedelci, od katerih oprostitve je odvisen obrat njihovih posestev, dalje namestniki posestnikov, Ce je očividno, da posestnik< ne morejo sami upravljati posestev, dalja vodiloi uradniki veleposestev, ki so bili od vojaških osrednjih oblasti oprošCeni vsaj do 30. jun. t. 1. 3e oproste še do 30. septembra. Pri komu naj se ta odredba uporabi, to določa okrajna politiCna oblast. ProSnje se vlagajo na vojno poveljstvo v Gradcu. Za druge, ki niso tu našteti, n. pr. za kolarje in kovače, ta odredba ne velja; za te se rmra za njih oprostitev prositi kot dosedaj potom okrajnih političaih oblasti. Gospodarske novice. Zasega Jajc v mariborskem okraiu. Cesarsko namestništvo je dne 4. julija sporazumno s c. in kr. vojaško intendanco dolofiilo, da se vse zaloge svežih in konserviranib jajc iz političnega okra/ja Maribor zajhtevajo (zasežejo) za potrebe voja&h-a, voiaškib zdravstvenih zavodov in mesta 'Mariltfor. (M zahteve so edino izvzete one zaloge jajc, ki so potrebne v preskrbo domačega prebivalst\a, Jajca se smejo odslej prodajati edino naku|)mjilcem, M jih bo naznanilo okrajno glavarstvo. Za pošiljanje jajc po železnici je potrebjia prevozna. poverilnica, ki jo izda okrajno glavarstvo. Kedaj stopi zasega jajc v veljavo, y uradnih razglasih ni navedeno. magalo, kakor pa 6e bd skušal s silo preprečiti oddajo svojih vcflov, Ce nakupovalec ne odjenja, prosi župana,- da posreduje. In 6e tudi to ne bi ni6 poinagalo, pritoži se takoj na okrajno glavarstvo ali pa naravnost brzojavno na deželno koroisijo za nakupovanje žhine v Gradec. Najvišje cene j.h živ»* *vinj« m žp(.t. Trgov-nsko ministrstvo je i^ciaio uaredbo, s katero se določajo najvišje cene za žive svinje in špeh ter določbe glede prodaje in klanjn svinj. Prepovedano je za prodajo na drobno klati debele svinje, ki tehtajo manj kakor 60 kg komad in mesne svinje, ki tehtajo manj kakor 40 kg komad. Izvzeti so sa mo sluCaji, če se mora svinja zaklati vsili. Debele svinje se smejo za klanje prodajati samo po klavni teži. Kot klavna teža se smatra živa teža svinje po odbitku 22 en pol kilogramov. Od na ta način preračunjene kupne cene se še smejo odbiti 4 odstotki. Svinj se 12 ur pred prodajo ne sme krnaiti in napajati. Za žive svinje v hlevu so določene sledeCe cene: Za svinje za špeh, ki tehtajo od 60 do 90 kg ia ki so namenjene za odebelenje, 6 kron kilogram žive teže. Za svinje, namenjene za klanje, 6 K 80 v za kilogram žive teže. Za svinje za špeh, ki tehtajo manj kakor 60 kg, za raesne svinje, ki tehtajo manj kakor 40 kg in za plemenske svinje pa niso določene nobene najvišje cene. Za sirovi špeh je določena najvišja ceaa za meterski stot 780 K, za spuščeno svinjsko mast pa 875 K. Ta ministrska naredba stopi v veljavo s 25. iulijem, Sladkor za zboljšanje vlna in napravo peti- §e, se bodo plačevali veliko manjši znesM. V Mariboru S6 mopajo oddati ti predmeti tvrdki Kiihajp in Lotz. Oddaja vojaških konj za poljska dela >;.pci po- dal]š*na. Vojno ministrstvo je določilo, da j* do- voljena oddaja vojaških konj c!o konca letošrvje žet- fe Izvzeti so samo kavalerijski in težki vojašk! koDJi, katerih se ne bo oddajalo za poljska dela. Hmelj. Tudi v pretekli dobi je bilo popraše- vanje po tujem hmelju na hmeljskem trgu v Žatcu zelo živahtn;, toda lastniki bmeljskih zalog držijo svoj haaelj. Za tuj bmelj so ponujali 50—65 K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem je zelo neenakomerno. Ena tretjina vseh bmeljskih nasadov je zelo dobro razvita, ena trctjina je msnj dobro razvita, ker je bila prizadeta vsled hmeljske uši ia zadnja tretjna hmeljskih nasadov pa kaže zelo slab razvoj in je še celo pri najugodnejšem vremenu pričakovati le slabe Jetine. Stanje haelj- skih nasadov v Nemčiji ni povoljno in je mnogo slabže, kakor v pretečenem letu, isto velja o ogr skem in gahškem hmelju. Naši hmeljski nasadi v Savinjski dolini so istotako precej neenakomerni. Ponekod krepko razviti in krasni nasadi po dru god pa v rasti zelo zaostali nasadi zlasti v krajib, kjer se je pojavila v večji množini hmeljska uš. V Savinjski dolini se pričakuje letos sredcje dobra hmeljska letina. Proč s plevelom! Cesarska namestnija je Izdala na vse župane poziv, naj opozorijo oWane, da iztrebijo z njiv vse vrste škodlji^ega plevela na primer: osatai, j)redenice, vmele, česnine, penike itd. Občina ima pravico, da na njiyah posestnika, ki ?e bil opominjan, a kljub temu rii odstranil plevela, na posestnikove stroške da odstraniti plevel. Ker prima.nj.kuje na deželi 1/udj, bi bilo zeln umestao, da bi nam oblasti iz mest in trgov poslale Ijudi^ daj nam iztrebijo plevel raz njiv. Nabiranje gob i.« 'gozoaih saciezev. Poljedelsko ministrstvo je naročilo deželnšm političnim gcsposkaaD, naj posredujvjo pri pnsestnikih go/,dov, zla sti pa pri večjih gozdnih upravah, da dovolijo po svojih gozdih nabiranje gob in gozdnih sadežev če ne drugače. vsaj z izkaznicami, aa vsak na^in p;t jota. 'Ttgovsko ministrstvo je v soglasju s polje^dels- l ne da bi zahtevali za to kako odškodnino, ker su kim in ostalimi uideleženirai ministrstvi dne 50. maja 1916 državni zakon štev. 158) odredilo, da dobijo vinogradniki za zboljšanje vina ali napravo petijota poirebne množine obdacenega sladkbrja. iSladkor se raora naročiti pri dunajsM sladkorni centrali, prošnjo mora potrditi državni kletarski nadzornik. Sloyenskošta'erski vinogradniki, Jd hočejo jeseni svoja vina zboljšati, naj vložijo prošnje na državnega kletarskega nadzornika g. Riharda Pefrovan v Mariboru (okrajno glavarstvo). Kako bo z galico? Dosedaj je gta^erska dobila od naročeiie množine galice edino 47% in sicer prvokrat 25%, drugokrat pa 22%. Kakor izvemo, bo tokom 14 dni došla še tretja in zadnja pošiljatev galice in sioer približno 10% od naročene množine. Vsega skupaj bo torej letos prišlo na Stajersko 57—60% galice, ki so jo vinogradniki naročili po svojih. okrajnih zastopih. Izostalo je torej bo dobrih 40%. Prijava In vporaba mlatllnlc. 'Stajersko oes. namestništvo razglaša, da morajo lastniki mlatilnic nemudoma prijaviti okrajni političrii oblasti po župaJistvu svoje mlatilnice. V dotični pri|avi mora biti označeno ime občine, v kateri se nahaja mla(filnfica< ime in bivališče lastnika mlatilnice, gonilna moč mlatilnice (pa.r, bencin itd.) ter končno 8as, kako dolgo se bo rabilo mla:tilnico v dotični občini. Te sezname bodo izročile politične okrajne oblasti c. kr. štajerski Kmetijski družbi. Ca kaka otfčina ali gospodarska zadruga ali tudi posamezni posestnikif rabi mlatilnico, bo treba samo naznaniti c. kr. štaj, Kmetiiski družbi v Gradec in ta bo naznajiila dotični obCini, gospodarski zadrugi itd., v katerem času si bo mogla izposoditi kako mlatilnico, ki se nahaja v bližini. Tudi poziva štajersko cesarsko namestništvo lastnike mlatilnic, da naj istočasno na^nanijo kolikor mogoče nizke pristojbine za izposojene mlatilnico kajti v nasprotnem slučaju bi se brezplafino izposoievale Se enkrat oddaja kovlnastega orodja! Stajersko cesarsko namestništvo razglaša: Do dne 17. julija morajo biti oddani sledeči kovinasti predmeti, oziroma posoda iz kovin: Vsakovrstna kuhinjska posoda iz Wakra, svetilniki itd. Nožev^ vilic in žlic ni treba oddati. Nadalje se morajo oddati možnarji, gladilniki in skledice iz bakra in medenine, uteži iz medenine, fie teža posampznecrn komada znaša ve6 kakor ]iol kilograma., palice iz medenine pri pečeh in kotlih, ročaji in držaji iz bakra m medenine ltd. Dalje prpdmpti iz kositrai: vrfii, skledice, zajciiialke. pokrivače. banje za kopanje in vsakovrstna druga posoda, kakor nmivalni kotli, posoda za vodo iz bakra in kositra. Ti predmeti se torej naj oddajo prostovoljno do oznafienega roka, kajti za posodo in za prp^dmete iz bakra, kositra, medenine in nikla. katere se bo našlo i>ozneje pri prciskanju od hiše do Iri- tudi te vrste živila velike važnosti za prehrano pre bivalstva. Gledajo naj pa pri tem na to, da poljsko delo ne bo trpelo škode. kar bi se utegnilo zgoditl, če bi dobivali dovoljenje za nabiranje gozdnih sadežev Ijudje, ki druga leta pomagajo pri kmetskem delu. Seveda ne fmejo nabiralci gob napravljati škode po gozcih, zlasti pa ne po gozdnih nasadih, in ne smejo vznemiriati divjačin( ; glede tega se morajo ptkoriti vsem odredbam gozdnih organov. Cene za mleko na Dunaju in v Pragi Dunaiskte in praške mlekarne so vnovič zvišale ceno za mleka in sicer za 2 v pri litru. Na Dunaju stajie sedai liter mleka 48 v, v hišo postavljeno 50 v, v Pragi 62 v, in v lašo postavljeno 54 v. Hazne novice, Tatje, ki kpadeio živino. Pred tremi tedni so neki potepuhi čisto v bližini doma^inov na paši v Strugarjih pri Slovenskem Plajbergu na Koroškem zagrabili lepo enoletno junico, jo na mestu zaiklaii, odnesli sprednje in zadnje noge in drobninoT tor^j najboljše meso, ostalo pa pustili, kar se je našlo že kar drugo jutro. Domačini so videli, kako živina leti proti domu, sn niso šli gledatt, zakaj da leti, ker si kaj takega niti misliti niso mogli. Vse poizvedovanje za tatovi je bilo do danes brezvspešno. Malo popre; je nekemu drugemu kmetu izginila ovca. Tretji kmet ižce že tri dni pogrešanega Junca, a ga tudi ne najde. Gotovo se klati po Žingarci in Sinjskem vrhu nekaj potepuhov, ki jim delo mrzi, dobra pečenka pa diši. Da,i Bog, da jih dobi pravica v svoje roke, da bodo kmetje bolj brez skrbi pasli, posebno Se, ker ni dobifi pastirjev. Dva yoj|na vjetnlka — moža ene In iste žene! Neki sa(perski podčastnik s Ceškega,1, ki je vjet na otoku Asinara na Laškem, poroča o čudnem slučaju med tamošnjimi avstro-ogrskimi vojnimi vjetniki. Tu sta namreč dva, ki sta moža ene in iste žene.. Stvar je taka: Prvi mož je odšel v vojno takoj iz početk;-i (leta 1914), bil na srbskem bojišču težko ranjen in nato vjel. V vjetništvu je ozdravil, Njegova žena je pa dobila nradno naznanilo o njegovi smrti, nakar se je v drugo poročila. Pa kmailu je bil tudi drupi mož poklican v vojno službo in bil isfotako od Srbov vjet, Ko so bili Srbi končnoveljavno premagani, sta bila oba moža z drugimi vjetniki vred prepeljana "a otok Asinaro. Tu je dobil drugi mož nekega dne od svoje žene zavoj jestvin in pa skupno lotogralijo cele družine. Slika je romala med vjetniki iz roke v roko in tako jo je dobil tudi prvi mož. Seveda je takoj spoznal svojo družino. Sporekla sla se z možem štev. 2, nato se pa pobotala in prtjateljsiko pojedla darove, ki jih je poslala skupna soproga. Sln vjel očeta. Ob priliki našega prodiranja proti Arsieru se je zgodil ta-le zanimiv slu&aj: 231etni južnO|tiroli9ki Italijaii Alojzij Gentili je severno od Arsiera v nekem gozdiču s svojo patruljo vjel 12 alpincev, med katerimi je tfil tu-di njegov oče. Stari Gentili je ob izbruhu vojske zbežal y Italijo, dočim je sin bil navdušen Avstrijec in je prostovoljno vstopil v avstrijsko armado. Snidenje med o&etom in sinom je bilo ganljivo in žatostno ob enem. O6e in sin sta se objela in poljuttila, a na to zopet ločila. Sin je kot četovodja zapovedal patrulji, da odžene vjetnike nazaj za fronto. Ozrl se je za vjetim očetom, sam pa sq je boril dalje. V vojslri ne pozna o6e sina, sin pa očeta n©! m- Maribor. Gospa dr. Gustinova, lastnica kinogledališca v gostilni ,,Stpdt Wien" nam naznanja, da otroci nimajo vstopa k preSstavam v njenem gledališcu. To je pri njenem podjletju že od nekidaj v yeljavi, in se na to pri vhodu tudi strogo ozira. Otroci smejo k predstavam edino tedaj, kadar se yršijo predslave, prirejene nalašč za otroke. Sv. nj v Slov. gor. Prireditev našega Bralnega tfruštva v nedeljo, dne 9. julija, je prav izvrstno vspela. Mlajdeničirigralei, deklajmatorji in pevci so pripomogli do lepega vspeha. Vojni pohabljenci bodo dobili zopet znatno podporo. Prireditve so se udeležili tudi naši sosedje iz Jarenine in Svecine. Sv. Anton v Slov. gor. Nova sv. maša 6. g. Franoa Satler se bo vršiia v nedeljo, dne 23. julija, in ne dne 16. julija, kakor je bilo poprej nazna|njeno. Sv. Bolfenk v Slov» gor. Baterija Stev. 3 avstrijskega težkega artilerijskega polka je naznanila: Poročnik Janko Firbas (tukajšnji rojak) je prišel4. junija, ne da bi bil ranjen, v rusko vj^tništvo. — Franc Vršič, o katerem smo porofiali, da je padel na italijainskem bojišcu, ni oče, ampa/k sin Franc.a VrSič: pa ludi o5e se bojuje v bojnih yrstah. Sv. Marko niže Ptuja. Dne 27. majnlka je prišla žena gostilničarja Marko Herga iz Bukovec v cerkev k vpeljavanju s svo]im zdravim otrokom in takoj potem je umrl v cerkvi otrok v naročju svoje matere. Nesla si ga je vsa žalostna domov. — Dne 7. junija je utonil po nesreči v mlaki na dvorišču otrok želarja v Novivesi Tomaža Kiikovec, 1% leta stara Nežika, O6e je pri vojakih. Starši. pazite na. male otroke! Sv. Marko niže Ptuja. V pondeljek. dne 26. junVy,'., ]e začelo goreti v naši vasi in sicer v bližini cerkve. Ogenj je izbmhnil pri Francu Bezjak, p. d. Rihter, in uničil razven njegove hi&e in gospodarskega poslopja tudi še hišo in gospodarsko poslopie niegovih dveh sosedov Petra Roškar in Marije Bratuša. Razven tega so .zgorele 4 svinje 2 Rihtarjevi kravi; k sreci so zadnji dxe še moglo zaldati in meso razprodati. Lmdje so delali neumorno, da so požar omejili. Prišli so naiprej na pomoS Npvovaščanl s svojo brizgalno in kmahi na to BukovčanL Bog poplačaj vsem njihov trud, Ko je bil ogenj že omejen in skoro pogašenr so prišli še vojaki iz Ptuja. Zažgali so ševeda zopet otroci. Ljiidje, pazite na otroke in skrivajte vžigalice, da se zabranijo take velike nesreče! Laporje. V petek, dne 7. julija, se je vršil pogreb-o5eta našega 6. g. župnika, Andreja "Medved. Pogreb je ob asistenci 12 duhovnikov yodil slovenjebisfriški dekan 5. g. Bohali Udeležba je bila izredno obilna. Blagi starček, počivaj v miru! Cadram. V Ogovški občini je na Petrovo zvečer, ko je razsajala huda nevihta, nenpidoma zadela smrt pridnega kmeta p. d. Parkla. TMolil je z domačimi pri mizi. Ko je močno zagrmelo, se je vstrašii. vdaril z glavo ob ogel mize in je bil pri prifii mrtev. Vog mu bodi milostljiv! Prihova. Nemila smrt nam je pokosila v cvetočem življenju mlado deklico Anico Brumec, ki je eno leto trj ieia hudo bolezen in je letos dne 26. maja tnirno zaspalla. Stara je bila komaj 23 let. Bila je zyesra družabnica Mariuna. N. p. v m.! Zusein. Pri usmiljenih brartih v Gradcu je dne 18. junija umrl Mihael LipovSek, kmečki sin iz Žusma, v 27. letu. Bil je vzoren krščanski mladenič. N. v m. p.! — Trije bratje so v vojski. Sv. Ema. Pokopan je bil dne 23. junija Miat. Verk, oštir, p. d. Koštomaj, v Pristatvi, občina S\'. Ema. Bil je večkrat pre\iden s sv. zakramenti. Naj /)06iva v miru! Sv. Stefan pri Smarju. Racunski podčastnik Ivan Martin je bil vsled hrabrosti na italijfiinsk.em bojišču odiikovan s srebmim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Pešec Anton Drobinc je bil odlikovan s srebrno brabrostno svetinjo I. razreda. Oba vrla junaka sta tukajšnja naša rojaka. Celje. Dne 18. julija t. 1. se bo vršil pod' n?.dzorstvom mil. g. opata Fr. Ogradi na tukajšnji orglarski šoli zrelostni izpit. Med 12 gojenci odhajalo4: Balog in Rodek iz zagrebške, RnnSigaj m 1'lorjanc iz layantske škofiie. Novi gojenoi se dpre.iemajo do 15r sentorabra t. I. LJnbno. Albin Kopučar, 'desetnik pri domo!'i-. peSpolku štpv. 26, 6. stotnim, je bil dne 21. junija t. 1. odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo za Hino.^obrojne zasluge. Vi si jih je pridobol poyo(dom nagp n fenzi\-€ na inžnpm bo.iiSgu proti izdajalskpmu Lahu VafnO 28 narOČIlikel Cenjene naroC- nike. ki jim j« n^rsdnina že potekls, vljudno p;osimo, da si listtakoj zopet plačajo zanaprej, ker drugače ae jim bo list brezpogojno astavil. Pri sedanji grozm draginji pošiljbmo list le tistim, ki si ga plačajo naprej. Naročnna se naj pcnlje na nas1oy: Upravništvo Slov. Gospodarja v Mariboru. List stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Pri pošiljanju rarcčnine naj vsak na položnico { ali nakaznico zapiže, je-li nov ali star naroCnik, ' in zraven pristavi tisto števiiko, ki jo najde na ovitku. Položnice in nakaznice je treba natanko in čitljivo izpolniti. Kdor pošlje denar po nakaznici, naj piše samo na ozki odrezek do črte. nikakor pa čez črto. Kar je pisanega čez črto, se na pošti od reže, in mi ne moremo poslati lista, če ne vemo za ime. Mi imamo celo vrsto položnic ia nakaznic, pa ne vemo, kdo je poslal denar! Kdor položnico ali nakaznico slabo izpolni, je sam kriv, ako li»ts, ne dofei. Če nastane pri pošilianju lista kaka pomota, naj se nam takoj naznani, da se pomota odpravi. Reklamacije so požtniEe prosle.