PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 122 (6409)
TRST, torek, 24. maja 1966
ZARADI STAVKE 60.500 POMORŠČAKOV
Izjemno stanje v Veliki Britaniji ki daje vladi posebna pooblastila
Vlada lahko sprejme vsak ukrep, ki se ji zdi potreben, da zavaruje angleško gospodarstvo - Določala bo tudi najvišje cene živil
LONDON, 23. — Predsednik britanske vlade VVilson je spo-popoldne v spodnji zbornici, da stopi danes v veljavo iz-IMnno stanje zaradi stavke 60.500 pomorščakov. Poleg tegapre-^ffia vlada posebno oblast za določanje nekaterih najvišjih cen blaga.
Vlada si pridržuje pravico do. najvišje cene za živila.
'™iison je omenil podobne ukre-?e.v. letu 1949 in 1955. Določbe £ izjemnem stanju dajejo vladi oblast, da nadzoruje promet v Pnstaniščih, na nekaterih sy.-;0rJih javnega prevozništva, pri Wnih storitvah in pri dobavlja-I™ najnujnejših proizvodov.
»lada bo to svojo pravico uve-Javiiai kadar se ji bo zdelo, da Je to potrebno.
2 razglasitvijo izjemnega stanja,
J dejal Wilson, namerava vla-Poskrbeti za življenjske interese države in nima namena nastopati ®r°ti interesom sindikata pomorščakov.
Odlok o razglasitvi izjemnega sta-
nja je podpisala kraljica Elizabeta. Vlada lahko z odloki brez pooblastila parlamenta sprejme kakršen koli ukrep, ki se ji zdi potreben. Wilson je izjavil, da stavka postopoma škoduje trgovini, in je dodal, da dolžnost vlade nastopiti, ko nastane izjemno stanje. Toda vlada je na vsak način pripravljena podpreti vsedržavno anketo o pogojih pomorščakov in ladjedelniške industrije.
Predstavnik sindikata pomorščakov je po sestanku z ministrom za delo izjavil, da ni mogoč noben kompromis, razen če pomorščaki angleške trgovske mornarice ne dosežejo takoj štiridesetumega delovnega tedna.
***".......................
RAZPRAVA 0 RODEZIJI V VARNOSTNEM SVETU
Odbita afriška resolucija ki zahteva zrušitev Smitha
Zambija bo zahtevala izključitev Velike Britanije iz Commonvvealtha
Wilson je izjavil tudi, da bo potrebno mnogo potrpljenja za rešitev spora, in je dodal, da se ne strinja z načrtom sindikatov o dajanju državne podpore ladjedelni-ški industriji.
V odgovoru na nekatera vprašanja je Wilson pojasnil, da je glavno vprašanje v tem, da v Anglijo ne prihajajo pošiljke, ki so bistvene za gospodarstvo dežele. To je vprašanje poglavitne važnosti. Vlada ima s svojim nastopom namen zmanjšati do najmanjše mere škodo, ki jo povzroča državi ta stavka. Sindikat je poudaril, da ne gre za napad na vlado, skupnost ali državo. Z druge strani pa neizbežne posledice take stavke silijo vlado, da prevzame svojo odgovornost. Razprava o razglasitvi izjemnega stanja se bo začela v četrtek v spodnji zbornici.
Leta 1949 je bilo izjemno stanje razglašeno zaradi stavke pristani-
ZDA prestrašene zaradi naraščajočega protiimperialističnega gibanja med narodi Srednjega vzhoda in skušajo ustaviti pot zgodovine z orožjem.
Demonstracije v Franciji
PARIZ, 23. — Nad pet tisoč oseb se je udeležilo v Hennebontu v ae-patrmaju Morbihan demonstracije, ki jo je organiziral odbor za obrambo jeklarn tamkajšnjega kraja. Vlada je namreč sklenila te jeklarne postopoma zapreti, ker se veča primanjkljaj pri njihovem u-pravljanju. številni sindikalisti so na zborovanju poudarili, da je sklep vlade nesprejemljiv in da »obramba jeklarn v Hennebontu, .** zaposlujejo 1800 oseb, pomeni o-brarr.bo vse Britanije«.
Danes
stavka tiskarjev
RIM, 23. — Sindikalne organizacije tiskarskih delavcev CGIL, CI-SL in UIL javljajo, da so razglasile 24-urno stavko, ki se bo začela jutri, zaradi česar ne bo v sredo, 25. maja izšel noben jutranji in popoldanski časopis. Nameščenci pri tiskovnih agencijah bodo stavkali od 14. ure v torek do 14. ure v sredo. Sindikalne organizacije so določile tudi program nadaljnjih stavk.
Za stavko so je odločili, ker so bila prekinjena pogajanja o novi delovni pogodbi
REŠEVANJE KRIZE V ATLANTSKEM ZAVEZNIŠTVU
Vsebina francoske note Bonnu Erhard prispel na obisk v London
Francija poziva Zahodno Nemčijo, naj jasno sporoči, ali želi, da francoski vojaki ostanejo v Nemčiji - Erhard se v Londonu posvetuje o NATO in o Evropi
STOCKHOLM, 23. — Neka država, ki hoče delati podzemeljske jedrske poskuse, ne da bi o tem zvedel ostali svet, to lahko doseže. Tako je izjavil danes v Stockholmu član švedske delegacije na ženevsk; razorožitveni konferenci Jan Prawitz. Prawitz je dodal, da je vsak dan na svetu na tisoče potresov in da je torej skrajno težko z največjo gotovostjo ugotoviti tudi z najmodernejšimi napravami šibke podzemeljske atomske poskuse.
PARIZ, 23. — V Parizu so danes objavili besedilo francoske spomenice, ki se tiče navzočnosti francoskih vojakov v Zahodni Nemčiji. Kakor znano, je bila spomenica poslana bonski vladi 18. maja v odgovor na noto bonske vlade od 3. maja.
Francoski odgovor pravi med drugim, da gre za to, ali v novih
Zaradi stavke tiskarjev v vsej Italiji, ki bo trajala 24 ur, ne bo jutri izšel noben časopis.
PRIHODNJA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA izide torej v četrtek, 26. t. m.
pogojih, ki nastajajo z odločitvijo francoske vlade glede NATO, želi zahodnonemška vlada, da francoski vojaki ostanejo na nemškem ozemlju. »Francoska vlada, dodaja nota, je brez dvoumnosti sporočila, da, če ne izključuje možnosti, da obdrži nekatere svoje sile na nemškem ozemlju, nima na noben način namena tega storiti, če bonska vlada tega ne želi. Ker nemška nota od 3. maja ne zavzema stališča glede tega, izjavlja francoska vlada, da je pripravljena umakniti svoje vojake z nemškega ozemlja. Umik bi se lahko izvršil v enem letu, in sicer od 1. julija 1966 do 1. julija 1967. Toda če zahodnonemška vlada želi, da francoske čete ostanejo, a sama v tem primeru, bi bila francoska vlada, kakor je že sporočila, pripravljena proučiti pro-
bleme, ki bi s tem nastali. V takem primeru bi morali po mnenju francoske vlade diskutirati.
1.	Med obema vladama bi se moral skleniti sporazum o praktičnih pogojih navzočnosti francoskih čet.
2.	Med medzavezniškim poveljstvom in francoskim poveljstvom bi morali skleniti sporazum o sodelovanju, ki naj določi naloge, ki bi jin prevzele francoske čete, in pogoje glede njihovega poveljstva v primeru, da bi stopil v veljavo člen 5 washingtonske pogodbe, ker so ta sporazum odobrile vlade držav članic NATO.
Glede prve točke je francoska vlada še vedno mnenja, da, če so nekatere spremembe pogojev o izvajanju statusa tujih čet lahko koristne, predstavlja sporazum od 23. oktobra 1954 o bivanju tujih čet na zahodnonemškem ozemlju
NEW YORK, 23. — Varnostni ®Vet je danes zavrnil afriško reso-'JCljo, ki je pozivala Veliko Brita-naj zruši Smithov režim. Za J^olucijo so glasovale tri afriške aržave članice varnostnega sveta. * jo bile predložile, in sicer Ni-Mali in Uganda, ter Sovjet-zveza, Bolgarija in Jordanija, roti je glasovala Nova Zelandija.
Velika Britanija. Francija, Ormoža, Argentina, Japonska, Ni-?°seniska in Urugvaj so se vzdržale, •vesolucija ni torej dobila devetih Potrebnih glasov. To se je sicer ve-?°.že prej, vendar pa so afriške oelegacije vztrajale, naj se glasuje,
0	so odbile angleške zahtevo, naj
1	Počakali na izid posvetovanj med jjbtfeškimi in Smithovimi predstav-
v Londonu.
L>anes je prišel v zambijsko pre-tolnico glavni ravnatelj rodezijskih železnic Arthur Kemp na razgovore
ških delavcev leta 1955 pa zaradi ......................................................................................„„.........m.......................................................................
stavke železničarjev. Pred tem časom je vlada uporabila zakon o izjemnem stanju med splošno stavko leta 1926.
Na današnjem sestanku na ministrstvu za delo niso hoteli lastniki ladjedelnic izboljšati svoje ponudbe, sindikalisti pa niso hoteli sprejeti kompromisa o štirideset-umem delovnem tednu. Glavni tajnik sindikata pomorščakov Hogarth je izjavil, da ni nobene možnosti kompromisa glede delovnega tedna.
Po enem tednu stavke je sedaj v sidranih nad petsto ladij v angleških pristaniščih in le malo tujih ladij, ki prihajajo, lahko raztovori blago. Pred razglasitvijo izjemnega stanja je minister za delo sklical popoldne na posvetovanje predstavnike sindikatov in lastnike ladjedelnic, kakor že omenjeno.
Posadke vseh angleških ladij zapustijo te ladje, takoj ko pridejo v angleška pristanišča. Stavka se
v zvezi s sporom, ki je nastal pri upravljanju teh železnic. Rodezija je sporočila, da bo moralo od danes opolnoči zambijsko blago, ki ga pošiljajo po rodezijskem ozemlju, že prej plačati tranzitne pristojbine.
Zambija pa je .spoipčlia. da odklanja ta sklep. Poleg tega bo prispela v Zambijo britanska delegacija, ki
jo vodi podtajnik za odnose s Com- _	m ____
monwealthom. Tudi ta delegacija I je začela, ker lastniki ladjedelnic se bo pogovarjala o gospodarskih j zavračajo pogoje sindikatov, ki težavah, ki so povezane z upravlja-1 zahtevajo zvišanje mezd in skrče-
DANES
Tudi včeraj so bili boji v Vietna-"*** v ospredju mednarodnih do-fJ*kov. Po sobotnih in nedeljskih jTsvih bojih v Danangu so včeraj ?»J8onski vojaki brez bojev zased-Vse pagode, v katerih so bili še ■JPorniški vojaki, katere so nato za-JJdi v taborišča obdana z bodečo ži-i° ter odpeljali velike količine orož-Voditelja upora, ki jima je ge-”»al Ki grozil, da ju bo dal ubiti, J? aretirali in odpeljali v Sajgon.
eneral Dong pa je izjavil, da 400 vojakov in kakih 20 nižjih častnikov ne bodo kaznovali, ker da so “'t' prisiljeni na upor po ukazu •vojih višjih častnikov, ki pa so za-POatill pagode preden so jih zasedle “ajgonske čete. Isti general je po-1*5*1. da se noben bone ni vdal in J.1,™1 ni bil aretiran, češ da ga bon-: ne zanimajo. Po trditvah budi' !:°v je bilo med boji na eni in dru " strani okrog 200 mrtvih, po izja-*b Donga pa je padlo samo 20 saj-»onskih vojakov, nad sto pa jih je njenih. V Sajgonu so se po-ovile tudi včeraj demonstracije in U*cer je bilo slišati streljanje. Neki “bieriški vojak je ubil južnoviet-Ukfiskega vojaka in budisti zahte-l*jj kaznovanje krivca. Več tisoč .bdistov se je po demonstraciji za-vk'° v notranjost budističnega za-ona, ki je obkoljen od policije in 'OJske.
. Vo enem tednu stavke pomoršča-:.v v Angliji, zaradi katere miruje že nad petsto ladij, je pred-i'?n,k vlade Wilson s posebnim od '®Kom ki ga je podpisala kraljica,
*	r“glasil izjemno stanje, kar pa bo niorala pojutrišnjem odobriti spod-
zbornica. Vlada namerava pri-•talšta nacionalizirati, za kar pa t .potrebne skrbne priprave. Stav-ajoči zahtevajo brezpogojno zviša-
•	J* hiezd za 17 odst. in skrčenje de-
*neSa umika.
Ml^fajtcoska vlada je včeraj odgovo-i , bonski, da nima namena obdr-l?ti svojih čet na nemškem ozem-^l1' če bonska vlada tega ne želi. t, basprotnem primeru pa bo po-*bno skleniti dva sporazuma: 1. o (jjfjlčnlh pogojih navzočnosti fran-t'*kib čet in 2. o sodelovanju med v,7fCnskim in medzavezniškim polivom.
0»r?.d*vnb Erhardovo pismo de h bj,u je že pripravljeno. Sam Er-haa Pa je prišel včeraj v London n.. bvaden obisk, kjer je z VVllso-rolo razprnvljal o NATO in o Ev-hjPJ' Moskovski tisk piše, da se v fr bbu spretno poslužujejo proti-atov skeča razpoloženja v britan-nT’". Političnih krogih, ki reagirajo v kMhpanjo proti vstopu Anglije •Tropsko gospodarsko skupnost. ted®*r*j zjutraj so odprli za dva hod*’• za 6'okoštne praznike, prelili * 12 zahodnega v vzhodni Ber-
njem železnice, ki veže Zambijo z Mozambikom po rodezijskem ozemlju.
Zambijski predsednik Kaunda Je danes na zborovanju izjavil, da namerava zahtevati izključitev Velike Britanije iz Commonwealtha, če ne bo Smithov upor strt v teku julija. Izjavil Je, da nasprotuje predlogu, naj bi konferenco Commonvvealtha odložili na jesen.
ZDA-Poljska
VARŠAVA, 23. — Varšavska vlada je odredila izgon treh ameriških vojaških atašejev; obtožujejo jih vohunske dejavnosti. Enega od njih pa obtožujejo, da je »sodeloval pri dejavnosti, ki je v nasprotju z njegovim položajem diplomata*.
Ameriški državni departma pa je zvečer javil, da so izgnali iz ZDA tri poljske vojaške atašeje kot odgovor na sklep varšavske vlade. Predstavnik je dodal, da je ameriška vlada protestirala pri poljski vladi, češ da je kršila diplomatsko imuniteto. Odslej bodo ZDA imele v Varšavi samo enega vojaškega atašeja in Poljska samo enega v VVashingtonu.
nje delovnega tedna. Delodajalci so bili pripravljeni zvišati mezde za trinajst odstotkov od leta 1968 dalje, sindikati pa zahtevajo takojšnje zvišanje 17 odstotkov.
ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE ZA UPRAVNE VOLITVE
Notranja nasprotja levega centra v ospredju nedeljskih govorov
Priziv deželnega odbora Aoste na ustavno sodišče proti imenovanju vladnega komisarja - Delegacija finske komunistične stranke gost KP1 - Stavka gradbenih delavcev
RIM, 23. — Volilna kampanja se je že razvnela. V nedeljo so govorili številni vidnejši predstavniki raznih strank. V bistvu se večina govorov nanaša na sedanji položaj vladne koalicije levega centra, pri čemer, prihajajo tudi ob tej priložnosti do izraza notranje napetosti. Ta-
«Izvestija» o dobavah orožja Izraelu
MOSKVA, 23. — Moskovske «Iz-vestlja« komentirajo danes nedavni sporazum o dobavi ameriškega orožja Izraelu. Ust omenja število tankov in letal, ki so Jih ZDA te dni izro&le Izraelu, In poudarja, da gre za tretjo pošiljko v nekaj mesecih, ter pripominja, da ameriški tisk priznava, da ne gre za o-brambna sredstva. Po mnenju lista ne more biti pogodba.med ZDA in Izraelom ločena od drugih ameriških prevratnih dejanj na Srednjem vzhodu. McNamara, dodaja list, Je Izjavil, da bodo ZDA dajale vojaško pomoč neki arabski državi (Saudovi Arabiji) s pogojem, da se orožje ne uporabiti proti Izraelu. Očitno, poudarja list, se bo moralo to orožje uporabiti proti drugim arabskim državam. Ust zaključuje, da so
majo dovolj moči, da bi se uprli. Longo je dejal, da je treba ustvariti nove odnose, ki se enotno razvijajo v Italiji.
Poslanska zbornica in senat sta že danes začela, delo, da dokončala razpravo o vrsti važnih ukrepov, ki bodo stopili v veljavo še pred počitnicami med najostrejšo v okviru volilno kampanjo. Poslanska zbornica je začela razpravo o novem
Malagodi pa je govoril predvsem g^^^oristTe^cev^kfTe11 n£ poskusih, da pridejo .tudi liberal- ^ £ak°b7aga?n“^tategmcjfo
ko je socialist Bertoldi ugotovil, da se že resno govori o enobarvni demokristjanski vladi, pri čemer pa se noče govoriti o silah, ki naj bi to vlado podpirale. Upoštevati pa je treba silo, ki jo predstavlja PSI, V tej zve-i zi je zahteval odločno izvajanje sprejetih obveznosti vlade levega centra
ci v poštev za sestavljanje vladne večine, pri čemer mu je odlično služil primer dežele Aoste, ko je ! ugotovil, da je odbor levega centra mogoč samo s podporo liberalcev, kar naj bi bilo nujno tudi v številnih drugih občinah in pokrajinah.
Namestnik tajnika KD Piccoli se je opravičeval, in zanikal, da KD predstavlja zavoro pri delu levega centra. Izjavil je, da je treba v okviru večine odločno nastopiti proti nezaupanju in je treba izvesti, kar je bilo sklenjeno. Bonomi pa je izkoristil primer rimske univerze za tipičen protikomunistični govor, češ da se ne sme enako govoriti o komunistih in fašistih, ker da so komunisti »nevarnejši«, vlada pa popušča in «ljudje niso več vami.«
Za KPI Je v nedeljo govoril tajnik stranke Longo o nestabilnosti sedanje vlade, saj glede bistvenih vprašanj prihaja do nesoglasij v vladni večini, tako da se že sedaj govori o krizi, do katere bi prišlo takoj po volitvah. Nazadnjaška skupina v vodstvu KD skuša izkoristiti to priložnost za nov premik vladne politike na desno, proti čemur republikanci in socialisti ni-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiKiiiiiiHiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiMiniiiiiiiiiiuiiHiiiiuiiiiniiMiiiiMiiniiuiiiiMiiiiimiiiiiinfMiiiiniiiiHiiiMiiiiiiniiimimiiMiiiiiiiiiiiiiii
PO SEDEMDNEVNIH SPOPADIH
Uporniški vojaki v Danangu so se včeraj vdali Kijevi vojski
Datumskega župana so aretirali - Demonstracije v Sajgonu - Eksplozija v središču prestolnice
D AN ANG, 23. — General Ki Je poslal danes v Danamg nov bataljon padalcev, tako da je število sajgonskih čet v tem mestu naraslo na šest tisoč mož. Toda danes se Je budistični u-por, ki traja že sedem dni, dejansko končal, ker so se uporniški vojaki vdali. 2e včeraj se je govorilo o pogajanjih za konec spora.	H u*_____________ ■ ~ W
To se je zgodilo, potem ko so se -
včeraj znova razplamteli ostri boji
okrog budističnih pagod. Prav za- s poveljniki vladnih enot. Dalje je
radi tega Je general Ki poslal nova ojačenja v mesto. NI znano, kdo se Je pogajal za premirje. Dejstvo je, da so sajgonski vojaki danes brez bojev zasedli še drugi dve pagodi, v katerih so bili uporniški vojaki, ki so zapustili obe pagodi in se vdali. Vojake so zaprli v taborišča obdana z bodečo žico. S tovornjaki pa so odpeljali veliko količino orožja, ki so ga zajeli. Najvplivnejša voditelja upora, in sicer bivši župan Dananga Van Man in dr. Tam, katerima je general KI grozil, da Ju bo dal ustreliti, sta bila aretirana ln odpeljali so Ju v Sajgon. Ni še znano, ali so se uporniki vdali brezpogojno, ali pa so bili določeni kaki pogoji. General Dong, ki poveljuje tamkajšnjemu področju, Je Izjavil, da se osebno ni pogajal za vdajo. Pripomnil Je, da so uporniki včeraj predlagali mirovna pogajanja, da
pa jih Je on pozval, naj se pogajajo
gen. Dong izjavil, da približno štiristo vojakov in kakih dvajset nižjih častnikov ne bo kaznovanih, »ker so bili priailjeni upirati se vladnim četam na ukaz svojih višjih častnikov«. Zdi se, da je višjim častnikom uspelo zapustiti pagode, preden so jih zasedle sajgonske če. te. General Dong je tudi Izjavil, da se noben bone ni vdal in da niso nobenega aretirali. Pripomnil Je, da jih boncl ne zanimajo.
Mesto današnjega župana Je prevzel neki polkovnik. General Dong je sporočil, da Je med spopadi v Danangu padlo dvajset sajgonskih vojakov, nad sto pa jih Je bilo ranjenih. Po trditvah budistov pa Je bilo približno dvesto mrtvih na eni in na drugi strani.
V Sajgonu Je bna danes pred glavno pagodo demonstracija, proti kateri so nastopili padalci. Demonstracija se Je začela, ko je bil ubit
Južnovietnamskl vojak, na katerega je streljal vojak, ki Je bil v ameriškem vozilu. Množica je prevrnila ln zažgala dve ameriški vozili. Padalci so demonstrante razganjali s solzllnim plinom.
Budistični voditelji so poslali a-merlškemu poslaniku pismo, v katerem pravijo, da je južnovietnam-skega vojaka ubil ameriški vojak. Budisti zahtevajo od poslanika, naj ukaže, naj bo vse ameriško osebje daleč od budističnega zavoda, »da se prepreči instlktivna reakcija budističnih množic zaradi dejanja a-merlškega vojaka«. Pismo zahteva tudi kaznovanje krivca. Ameriško poveljstvo Je podaljšalo policijsko uro za ameriške vojake. Ostati bodo morali v vojašnicah ln v svojih bivališčih od 20.30 do šestih zjutraj.
Nocoj se Je okrog budističnega zavoda slišalo streljanje. Od prvih popoldanskih ur je zavod popolnoma obdan z bodečo žico ln vse področje nadzorujeta vojska ln policija. Več tisoč budistov se je po današnji demonstraciji zateklo v notranjost zavoda, ki ga sedaj ne morejo zapustiti, ker jim policija 'n vojska to branita. Davi je nastala v središču sajgonskega predmestja Cholona močna eksplozija. Po prvih poročilih je zgubilo življenje deset oseb. Baje je eksplozija nastala zaradi nesreče. Eksplodirala Je mina v tajni tovarni bomb za osvobodilno vojsko.
plač brezposelnh delavcev in na podaljšanje družinskih doklad. Poslanska zbornica bo jutri začela razpravo o amnestiji, ki jo je senat že odobril, glede katere pa je bilo predloženih več bistvenih popravkov.
Izvršni odbor dežele Aoste je poslal ustavnemu sodšiče pritožbo proti imenovanju izrednega vlad. komisarja. V pritožbi ugotavlja predsednik odbora Caverl, da predsednik vlade ni pristojen imenovati komisarja. Kasneje se je zvedelo, da bo ustavno sodišče razpravljalo o tej pritožbi 13. junija.
Kljub tej pritožbi pa se Je danes sestal deželni svet te dežele, katerega pa se nista udeležili dve tretjini svetovalcev, ker so bili svetovalci KPI in francoske stranke «Union Valdotaine« odsotni. Zato niso mogli na tem prvem zasedanju razpravljati o celotnem dnevnem redu, za kar bi po pravilniku bila potrebna dvetretjinska večina. Ugotovili pa so, da je običajna večina dovolj za imenovanje dveh novih svetovalcev namesto dveh, ki sta odstopila. Deželni svet se bo ponovno sestal v sredo, 25. maja.
Tiskovni urad KPI sporoča, da so se popoldne pričeli razgovori z delegacijo finske komunistične stranke, ki je prispela na obisk v Italijo kot gost KPI. V imenu KPI je pozdravil posl. Alicata, ki je ugotovil zanimanje italijanskih komunistov za razmere na finskem, kjer se pogajajo za sodelovanje v vladi med komunisti, socialdemokrati, stranko centra in levimi socialisti. Uresničenje te perspektive je važno za de lavsko in demokratično gibanje v kapitalistični Evropi. Vodja finske delegacije Salomaa Je obrazložil napore za ustvaritev enotnosti, ki so prišli do Izraza do izraza tudi med sedanjimi pogajanji za novo koalicijsko vlado in pri določevanju njenega programa.
V Italijo Je pr.spela kot gost zu nanjega ministrstva češkoslovaška gospodarska delegacija, ki Jo vodi namestnik ministra za graditev cest Mislik ln ki si bo ogledala FIAT ter nekatera največja podjetja, ki gradijo ceste. Sestali se bodo s funkcionarji zunanjega ministrstva in IRI. Delegacija bo v Italiji deset dni.
Predsednik vlade Moro se je sestal z ministroma Pleraccinijem ln Spagnollijem, nato pa z ministri Bertinellljem, Colombom, Scalfa-rom, Boscom ln Spagnollijem o vprašanjih javne uprave. Minister za reformo Javne uprave Bertlnelli je dejal novinarjem, da so govorili predvsem o pošti ln železnici.
Danes se Je začelo stavkovno gibanje gradbenih delavcev, ki so ga proglasile vse tri sindikalne organizacije. Ta prva faza predvideva 24 ur stavke po posameznih pokrajinah od danes do sobote, 28. maja. ki Jo bodo Izvedli na osnovi navodil pokrallnsklh sindikalnih organizacij. Sledila bo vsedržavna 24-uma stavka, ki bo v torek, 31. maja.
nov. Proučila bo glavna vprašanja, ki se tičejo Afrike. Posebno skrb bo komisija posvetila Rodeziji in Mozambiku.
Na prvi seji je govoril podpredsednik Tanzanije Kavava, ki je kritiziral nekatere evropske in a-meriške države, ki kažejo cinizem glede nujnosti vprašanj, ki se tičejo Afrike. Napadel je tudi londonsko vlado v zvezi z Rodezijo. Iz Dar Es Salama bo komisija od šla v Mogadiš, zatem v Adis Abe-bo, Kairo in Alžir.
Demonstracije v Džakarti
DŽAKARTA, 23. — Nad pet tisoč študentov je danes demonstriralo v Džakarti pred parlamentom. Zahtevali so ukrepe za znižanje cen in za ozdravljenje gospodarstva, ki preživlja budo krizo. Študentje so zahtevali tudi, naj se do 1. junija skliče zasedanje »ljudskega posvetovalnega kongresa*. Ta kongres se je imel sestati 12. maja, toda vrhovni poveljnik vojske general Suharto, ki i-ma od marca vso oblast, je zasedanje odložil na nedoločen čas.
Proti demonstrantom so nastopili vojaki, ki so tudi streljali v zrak približno 10 minut. Nekaj študentov je kljub temu dospelo do parlamenta. Eden od teh je bil ranjen v ramo. Kmalu zatem je predsednik parlamenta sprejel delegacijo študentov. Izjavil je, da je parlament naklonjen sklicanju kongresa 1 junija in da se trudi, da bi rešili gospodarsko krizo.
Manifestacije za Boscha
SANTO DOMINGO, 23. — V prestolnici je bila sinoči velika ma nifestacija v podporo kandidature Juana Boscha za predsednika republike. Na tisoče ljudi Je šlo po mestnih ulicah, ki so bile razsvetljene z baklami. Manifestanti so nosili napise s slikami bivšega predsednika. Ni bilo Incidentov, od prestolnice, so se včeraj spo-od prestolnica, so se včeraj spopadli privrženci bivšega predsednika Boscha in sedanjega predsednika Balaguera. Dve osebi sta bili ubiti, več pa jih Je bilo ranjenih
PARIZ, 23. — V poučenih krogih pravijo, da so brez podlage govorice o morebitnem obisku de Gaulla na Kitajskem. Te govorice so nastale po pogovoru, ki ga je de Gaul-le imel s kitajskim poslanikom, ko se Je vrnil iz Pekinga. Tedaj pa se ni govorilo o vabilu de Gaullu ln o kakršnem koli njegovem potovanju na Kitajsko. Prav tako je brez podlage govorica o morebitnem obisku čuenlaja v Parizu.	,
Kolonializem
DAR ES SALAM, 23. — Komisija OZN za kolonializem je začela v Dar Es Salamu, prestolnici Tanzanije, anketo, ki bo trajala šest ted-
Sporoeilo o razgovorih Nikezic-Burgiba jun.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Sporočilo o obisku tunizijskega državnega tajnika za zunanje zadeve Habiba Burgibe ml. in o njegovih razgovorih z državnim tajnikom za zunanje zadeve Markom Nikezičem, je po vsebini skoraj popolnoma enako podobnim poročilom o raz
govorih med državniki nevezanih držav.
Ministra sta ugotovila, da je sedanji zapleteni položaj posledica vmešavanja! v notranje zadeve drugih, uporabe sile in poskusa, da se prepreči demokratizacija mednarodnih odnosov, utrditev miru in enakopravno sodelovanje. Poudarila sta pripravljenost svojih vlad, da se skupno z ostalimi nevezanimi miroljubnimi državami zavzemata za dosledno izvajanje načela miroljubnega sožitja in utrditve miru na svetu. Ponovila sta znano stališče obeh vlad glede rešitve vprašanja Vietnama. Izrazila sta pripravljenost svojih vlad, da tudi v bodoče pomagata afriškim narodom, ki se bore za svobodo in neodvisnost. Obsodila sta enostransko proglasitev neodvisnosti v Južni Rodeziji in politiko apartheida v Južni Afriki. Glede arabskih beguncev iz Palestine sta potrdila privrženost svojih vlad resoluciji druge konference nevezanih držav. Zavzela sta se nadalje za splošno in popolno razorožitev, za prepoved širjenja in uporabe jedrskega orožja, za sklicanje svetovne konference o razorožitvi in poudarila potrebo krepitve in uresničenja univerzalnosti OZN.
Glede odnosov med Jugoslavijo in Tunizijo sta ministra z zado-
primemo pravno podlago Ce bi se obe vladi strinjali glede tega, bi pravni argumenti v nasprotnem smislu, in katerih diskusijo francoska vlada odklanja, avtomatično zgubili svoj pomen.
Kar se tiče naših družabnikov, ne bi mogli ugovarjati pravni podlagi bivanju francoskih čet, ne da bi oporekali pravicam, ki Jih imajo štiri okupacijske sile. V tem okviru je zahodnonemška vlada vedno poudarila važnost, ki jo pripisuje načelu stiristranske odgovornosti. Francoska vlada, nadaljuje odgovor, se zaveda zapletenosti problemov. Toda prav iz tega razloga je mnenja, da je toliko bolj potrebno na-četi jih odkrito. Zaradi tega ponavlja franooska vlada, da je priprav-ljena proučiti jih z nemško vlado na način, ki se bo zdel najprimernejši.«
Člen 5 pogodbe o atlantskem zavezništvu določa, da bodo države članice primemo pomagale vsaki državi članici, ki bi bila napadena.
Zahodnonemška tiskovna agencija javlja, da je napovedano Erhardovo pismo de Gaullu že pripravljeno in da ga bodo poslali po povratku Erharda iz Londona, kamor Je odšel danes na uraden obisk. Na obisku v Londonu ga spremlja zunanji minister Schroeder. Popoldne se je Erhard sestal z Wilsonom, z zunanjim ministrom Stewartom in z ministrom Thomsonom. Govorili so o NATO in o Evropi. Jutri bo Erharda sprejela kraljica Elizabeta.
Moskovske «Izvestija» komentira* jo nocoj Erhardov obisk v Londonu. List omenja najprej komentar »Timesa«, ki trdi, da bodo pogajanja potekala »pod jasnim nebom«, in pripominja, da ima angleški list prav. Na obali Rena namreč povzroča britansko stališče veliko zadovoljstvo, ker Bundeswehr, ki Je že dobil dostop do atomske oborožitve, ne bo več gledal z bojaznijo na izid razgovorov osemnajstih v Ženevi glede razorožitve.
»Izvestija« pravijo dalje, da bost« Erhard in Wilson govorila tudi o novem sedežu NATO. Glede tega Je »Times« pisal, da je stališče obeh držav približno enako. Po mnenju «Izvestij» v Bonnu spretno izkoriščajo protifrancosko razpoloženje v britanskih političnih krogih, ki reagirajo na francosko kampanjo proti vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Na koncu pravi list, da je »jasno nebo«, ki ga omenja »Times«, nevarno. Nedavno se je to »Jasno nebo« pokrilo z oblaki letal Goerlngovega letalstva. Danes ga vsak dan bolj pokrivajo Jedrski oblaki. Tisti, ki ga nočejo videti in omogočjao ta proces, delajo zelo dvomljivo uslugo Veliki Britaniji.
Ukrepi
nizozemske vlade proti inflaciji
HAAG, 23. — Nizozemska vlada je po dvodnevnem posvetovanju napovedala nove ukrepe proti inflaciji. Ukrepi predvidevajo med drugim posebne odloke za nadzorovanje cen blaga in storitev ter določajo, da Je treba sporočiti vladnim oblastem vsako spremembo cen. Vlada poudarja, da so se cene pretirano zvišale po letu 1964 in so presegle nevarno mejo, ki jo je določil osrednji zavod za načrto-
vanje. Poleg tega se za sedem me-voljstvom ugotovila njihov uspeh j secev ustavi sprejemanje novega in razvoj na vseh področjih in da i osebja, da se zmanjšajo državni ia-so pogoji, da se dvostransko so-' datki, s 1. junijem pa bodo dra*
delovanje nadalje razvija v obojestransko korist.
Marko Nikezič je z zadovoljstvom sprejel vabilo Habiba Burgibe, da obišče Tunizijo.
B. B.
stično znižali državne naložbe. Nota ugotavlja, da se letos predvideva primanjkljaj štiristo milijonov goldinarjev (približno 70 milijard lir) primanjkljaja v trgovinski bilanci.
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMMiiiMiiininviuiiintiiintt
«Uganka iz Montreala»
WASHINGTON, 23. — Nedavm govor ameriškega tajnika za o-brambo McNamare v Montrealu je povzročil precejšnjo zmedo v VVashingtonu; sprožil je vrsto vprašanj, na katera pa ni nihče odgovoril. V nasprotju z nedavnimi nastopi v senatnem zunanjepolitičnem odboru, ko se je McNamara vnovič predstavil kot človek, ki veruje v vsemogočno moč orožja in vojaško silo ZDA, je tokrat v Montrealu govoril drugače. Komentatorji ocenjujejo, da se njegov govor ne razlikuje veliko od misli tistih, ki napadajo zunanjo politiko Johnsonove vlade.
Ameriški obrambni minister je poudaril, da s silo nj mogoče rešiti vsega. Pri tem je navajal različne ekonomske in socialne probleme, govoril ;e o sodelovanju, razumevanju LR Kitajske, o navezovanju stikov j. vzhodno Evropo itd. Njegova stališča so povzročila pravo senzacijo med wa-shingtonskimi opazovalci, ki se še zmeraj vprašujejo, kaj je McNamara pravzaprav hotel doseči.
Bela hiša Je napravila vtis, kot da so McNamarove izjave njegovi lastni sklepi. Številni časopisi poudarjajo, da je McNamara, čeprav ni povedal »nič novega«, šel vendarle marsikje dlje kot predsednik Johnson in tajnik Rusk. Po nekaterih trditvah sta bila Bela hiša in State Department že prej seznanjena z njegovimi stališči. Toda uradni wasnlngtonski viri nočejo enačiti njegovih priporočil z zunanjo politiko administracije. »McNamaro-va montrealska stališča očitno niso navdušila ameriške vlade«. Je zapisal neki washingtonski list.
Nekateri komentatorji trdijo, da so osebna McNamarova razmišljanja »montrealska uganka«. Vendar
pri tem ne povedo nič o tem, zakaj je obrambni minister imel za potrebno podati poglede, ki se precej tičejo zunanjepolitičnih zadev in ne sodijo v njegovo področje.
Iz nekaterih komentarjev Je mogoče razbrati stališče, da obraml> ni minister že dlje časa ni zadovoljen s tem, kako obravnavajo vietnamsko vprašanje, in da njegovi nasveti, ki ga prej uvrščajo med «golobe kot jastrebe«, niso zbudili dovolj pozornosti. V Washing-tonu je mogoče te dni slišati mnenje, da je v Beli hiši bolj kot kdaj prej osredotočena vsa moč odločanja in da imajo svetovalci predsednika Johnsona precej omejene vloge.
Ce je verjeti nekaterim novicam. Je obrambni minister izrazil začudenje, ker so njegove montrealske pripombe povzročile tolikšno senzacijo m ker so Jih razlagali tako, kot da se McNamara ne strinja z vlado. V VVashingtonu sl prizadevajo ustvariti vtis, da v zunanji politiki ni navzkrižij, čeprav so tako v Beli hiši kot v kongresu nasprotovali McNamarovemu nasvetu, da bi vse Američane, ki so godni za vojsko, poslali za dve leti v oborožene sile ali v nekatere prostovoljne organizacije.
V VVashingtonu gredo po McNa* marovi izjavi, češ da orožje na zagotavlja varnosti v tem nemirnem času, celo tako daleč, da sa vprašujejo, ali namerava državni tajnik, ki sta mu bila doslej orožja in oborožitev poglavitna skrb, o-stati na svojem dosedanjem položaju. Vse to je hkrati z McNama-rovo »montrealsko bombo« pravcata skrivnost, ki zadaja Bell hUU dodatne skrbi v doslej najresnejši politični krizi v Sajgonu in NATO.
v
Mi.
r •
Francoska «vlada v senci»
Med sejnimi dvoranami britanskega in francoskega parlamenta je neka razlika v »aranžmaju«. V spodnjem domu «matere parlamenta« sedijo vladni in opozicijski poslanci drugi nasproti drugim. V prvih vrstah, desno in levo od govornika, sedijo člani vlade in »kabineta v senci«. Loči jih miza, na kateri je simbol parlamentarne oblasti. Sejna dvorana burbonske palače je polkrožne oblike. Poslanske skupine so desetletja razporejene po svojih političnih prepričanjih: levo, nasproti predsedniški tribuni, so najostrejši kritiki, desno pa najvztrajnejši branilci ((ustaljenega reda«. Na levi so danes komunisti, na desni pa TijderVignancourovi reakcionarji. Med njimi so predstavniki drugih strank razporejeni po teoretični pripadnosti k (devici«, »desnici« ali «centru», ki ni vselej in v vseh primerih skladna s politično realnostjo. Ce se je spreminjal kabinet, poslanci niso spreminjali sedežev. Aplavzi in žvižgi na račun vladne politike so prihajali in včasih tudi danes prihajajo iz različnih delov polkroga.
Za temi ((arhitekturnimi« lastnostmi se skrivajo velike razlike v ustavnih, parlamentarnih in nasploh političnih tradicijah ter v praksi obeh držav. Ne da bi podrobneje obravnavali te razlike, zlasti njihove korenine in zgodovino, je treba opozoriti vsaj na nekatera sodobna dejstva. V Veliki Britaniji se menjavata na oblasti dve stranki s podobnim vplivom na volilno telo. Nič ne kaže, da bi se takšno stanje spremenilo. Razumljivo je, da ima vlada svojo varianto, svoje permanentno »izzivanje« in švojo kritiko v «kabinetu v senci«, ki je pripravljen prevzeti njen položaj, če bi se spremenilo razpoloženje volivcev. Na kaj podobnega v Franciji doslej ni bilo mogoče misliti. V četrti in v prejšnjih republikah v trenutku padca vlade ni bilo mogoče vedeti za sestavo naslednje. Ta je nastala kot rezultat pogajanj in praviloma kompromisov med številnimi političnimi strankami. Dogajalo se je, da je večina volivcev glasovala «levo», sestavljena pa je bila desničarska vlada z «desno» politiko, kot rezultat muhavosti parlamentarne igre. V peti republiki je narodna skupščina zgubila z ustavno reformo dosti svojih nekdanjih moči. poleg tega ni bila degolistična večina soočena z enakovrednim nasprotnikom, marveč s heterogeno opozicijo, ki jo general de Gaulle s prezirom do sistema političnih strank vedno omenja v množini kot ((različne opozicije«. Oblikovanje «kabineta v senci« je v teh okoliščinah dokaj izvirna zamisel, ki je v francoski politični javnosti, ob sorazmerno redkih odobravanjih, naletela na skomi-ganje z rameni, ironične pripombe ali na negodovanje.
V vlogi predsednika »demokratične in socialistične federacije levice«, sorazmerno uspešnega opozicijskega kandidata na decembrskih predsedniških volitvah, se prizadeva Fran$ois Mitterrand o-sredotočiti v svojih rokah priprave »federiranih« strank za parlamentarne volitve, ki bodo verjetno spomladi prihodnjega leta. To je zapleteno manevriranje.
Za ogrodje federacije velja socialistična stranka SFIO, razdeljena zaradi spopadov med Molleto-vo večino in manjšino z Deffer-rom na čelu. Nato sledi radikalna stranka oziroma tisti njen del (tudi sam politično zelo raznobarven), ki se je priključil federaciji. Končno so tu «politični klubi« (specifične francoske industrije), ki zbirajo med drugimi določeno število starih politikov, razširjajo stare zamisli in se s tem prizadevajo »obnoviti« tukajšnje politično življenje. To so »štabi« brez vojske na terenu, kar končno velja tudi za samega Mit-terranda.
Guy Mollet je bil ognjevit zagovornik federacije, kakršna je danes. Toda v njegovih očeh bi morala biti samo nekakšna podaljšana roka socialistične stranke, koalicija, ki bi povečala njeno politično moč, hkrati pa ne bi omejevala Molletove akcijske svobode. Federacija je zanj pomemben volilni instrument. Sklep, da postavi svoje poslanske kandidate v vseh okrožjih federacije in ne stranke članice, se dobro ujema z Monetovimi načrti. Vsem zainteresiranim je dokaj jasno sporočil, da se socialistična stranka na prihodnjih volitvah ne bo odpovedala «diverzl-ficlranim zvezam« (»v desno« in »v levo«). Komunistična partija ne pričakuje ugodnega odgovora SFIO in federacije kot celote na svoj predlog, naj po prvem glasovanju vzajemno odstopijo njeni kandidati in kandidati federacije v korist bolje uvrščenih. Toda o fuziji v federaciji včlanjenih strank govori Guy Mollet samo kot o viziji prihodnosti.
Mitterrand in «klubi» s podporo »deferovcev« iz SFIO mislijo drugače. Organi federacije so zanje zametek nove stranke, v katero naj bi se utopile sedanje stranke in njihovi »aparati«. Stranke bi bilo treba združiti čimprej. Soglašajo, da prenesejo stranke-članice na organe federacije člmveč oblasti. Formiranje Mitterrandove »pro-tivlade« in njena sestava kažeta na določeno krepitev »fuzionistič-nih« tendenc. Razlogi, zaradi katerih je Guy Mollet privolil ali je bil prisiljen privoliti v sestavo in sodelovanje (ima «resor» za zunanje zadeve in obrambo), niso še povsem določeni, vendar je jasno, da bo imela sestava Mitterrando-vega »kabineta v senci« večstranske politične posledice.
Na račun Mitterrandove pobu-
de imajo kritiki — teh je dosti in so raznovrstni — nekaj večjih pripomb. Degolisti (pa ne samo oni) poudarjajo, da sestavljajo novi ((kabinet v senci« politiki, ki so imeli v mnogih vladah četrte republike manj ali bolj pomembne funkcije. Zato kot celota ne more težiti k novi in sveži politiki. «Pro-tlvlada« še nima svojega programa. Obljubila je, da ga bo objavila. Ni mogoče pričakovati, da bi predlagala posebno velike spremembe na področju ekonomske politike, njena zunanjepolitična platforma pa bo zagotovo izrazito «evropei-stična« in «atlantistična».
Poleg tega zbira federacija v najboljšem primeru samo kakih dvajset odstotkov volilnega telesa. «ProtIvlada» v svoji sedanji sestavi in brez podpore drugih političnih formacij ne bi mogla vladati, celo če bi v okoliščinah, ki jih je za zdaj težko dognati — morala, čeprav želi imeti vlogo svoje britanske variante, ni v nje. nem položaju in nima njene repre zentančnosti. V Londonu se pogo sto dogaja, da vlada Njenega veli tanstva obvešča ali se celo posve tuje z opozicijo Njenega veličan stva glede pomembnih sklepov, zla sti na področju zunanje politike. Pariški komentatorji so pravilno pripomnili, da bi bilo težko zami šiiti si generala de Gaulla na po svetovanju z Mitterrandom ali Molletom glede svojih akcij v zvezi z NATO. Ne le samo zato, ker to ni generalov stil, marveč tudi zato, ker mu tega ni treba.
V vsakem primeru se morata ((kabinet v senci« in federacija naslanjati na zaveznike. Tudi sam Mitterrand je dejal, da so možnosti za spremembo sestave kabineta ali za njegovo razširitev vedno odprte. Edino sodelovanje komunistov je v tem trenutku videti pri krea-torjih «protivlade» izključeno. V njej so med drugim znani nasprotniki sodelovanja s komunistično partijo, kot je Defferre. Nič čudnega ni, da je bivši kandidat ((centra« Jean Lecanuet reagiral relativno ugodno. Odprta za meščanski »center« in zaprta za komuniste, je »protivlada« nekakšna repriza lanske Defferrove pobude za sestavo tako imenovane velike federacije s sodelovanjem demokristjanov in »neodvisnih«.
Kritika komunistov dejansko meri prav na to obliko sestave ((kabineta v senci«. Komunistična partija, ki Je pogosto poudarjala, da ne nasprotuje oblikovanju federacije, sodi, da se prizadevajo stvaritelji «protivIade» postaviti komuniste pred gotovo dej»tvo, prilastiti si pravico oblikovanja politike celotne levice ter zmanjšati vlogo KPF na brezpravne «podpornlke». Komunisti pravijo, da je federacija »postavila voz pred vola«: namesto sodelovanja vseh levih sil na temelju skupnega programa poskuša oddaljiti KPF od velikih sklepov, pri tem pa vendarle računa na njene glasove. Komunisti, ki so praviloma previdni pri kritiziranju socialistov, so tokrat uporabili dokaj neprijetne besede. Nekaj dni po razpravi o de Gaullo-vi «atlantski» politiki, ki je jasno pokazala razlike v glediščih SFIO in KPF, je oblikovanje «protivla-de» ponovno pokazalo na velike ovire za zbližanje dveh največjih strank francoske levice. «Kabinet v senci« je senca na ((enotnost levih sil«. Velja kot povod za mračna razmišljanja o tem, kako se »velika upanja« ob lanskih predsedniških solitvah postopno talijo v rutinerstvu političnega taktiziranja.	GAVRO ALTAMAN
Odložena izstrelitev rakete «Evropa 1»
ADELAIDE (Avstralija), 23. — Iz-strelitev rakete »Evropa 1», ki bi se morala izvršiti danes ponoči, je bila odložena na jutri ob 8. uri ker so ugotovili okvaro na kontrolnem sistemu na kopnem. Pri izdelovanju te rakete so sodelovale nekatere evropske države.
OB ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM V GRADIŠKI
Parri: Poiskati stičišča in napredovati kakor v osvobodilni vojni proti okupator ja
Govornik,, ki je govoril na skupnem zborovanju KPI, PSI, PSIUP, PSDI, KD, PRI in PLI, je poudaril važnost ljudstva v vseh pomembnih odločitvah
Pogled na zborovalce v ljudskem vrtu v Gradiški med govorom senatorja F. Parrija. Zborovanja so
se udeležili tudi najvišji predstavniki oblasti
Gradiška, mesto z bogato protifašistično tradicijo, je bilo v nedeljo prizorišče veličastnega zborovanja, ki ga je priredil skupni odbor vseh strank, ki se sklicujejo na protifašizem. Odkritje spomenika padlim partizanom je tako postalo lepa prilika, da se — kakor med vojno — poudarijo skupne vrednote svobode, napredka in pro-tifašizma, ki so porodile v Italiji oboroženo borbo proti fašizmu, demokratično ureditev in republiško ustavo. Poseben pomen je tem skupnim ciljem dala prisotnost soustanovitelja italijanske osvobodilne vojske senatorja Ferruccia Parrija.
V dopoldanskih urah je velika množica bivših partizanov, pripadnikov najrazličnejših odredov osvobodilne vojske, ki pripadajo sedaj raznim partizanskim organizacijam,
Senator Ferruccio Parri
prisostvovala odkritju skupne grobnice — spomenika 17 padlim prebivalcem Gradiške v osvobodilni vojski. Za spomenik so prispevali lep marmor oranžne barve bivši partizani iz Kopra. K spomeniku so nato položile svoje vence številne občinske uprave in partizanska organizacija ANPI.
S pokopališča, ki je precej izven mesta, se je razvil dolg sprevod, na čelu katerega je igrala godba na pihala oratorija S. Michele iz Tržiča. Sledile so odlikovane partizanske zastave, zastave vseh občinskih in pokrajinske uprave Go-
rice in drugih. Nato je na čelu dolgega sprevoda korakal senator Parri skupno z županom Gradiške Portellijem, ostalimi župani naše pokrajine, med katerimi je bil tudi župan Doberdoba Andrej Jarc, partizanskimi poveljniki ter ogromna množica bivših partizanov, med katerimi so bili zelo številni pripadnik: garibaldinskih brigad, ki so se razlikovali od ostalih po rdečih ruticah, privezanih okoli vratu.
Pred županstvom so sprevod pozdravili prefekt Princivalle, kvestor Giada, poslanec Franco, podpredsednik dežele Devetag, deželni odbornik Tripani in drugi. Ko je
zaigrala vojaška trobenta in se je vojaški odred postavil mirno, so na pročelju županstva odkrili spominsko ploščo, padlim partizanom. Sprevod je nato krenil v glavni park, kjer je bilo zborovanje, ki ga je priredil skupni odbor predstavnikov strank PSI, KPI, PSIUP, PSDI, KD, PRI in PLI. Župan Por-teili je najprej pozdravil vse prisotne ter poudaril prispevek Gradiške v osvobodilni vojni, nato pa je Ferruccio Parri govoril o odporniškem gibanju, njegovih nalogah včeraj in danes.
Poudaril je, da je 1943. leta bilo
italijansko ljudstvo brez oblasti, vsem ustregel:
brez vojske. V tem tako važnem času pa se je prebudila ljudska zavest, ki je porodila svojo, ljudsko vojsko ter si ustvarila tudi svojo oblast.« Jaz vidim v tem najpomembnejši dogodek v italijanski zgodovini, «je dejal Parri. Posledice fašizma pa so še danes opazne, saj smo bili priče dogodkov, ki so se nedavno tega primerili na univerzi v Rimu. Naša dolžnost je premagati sleherni ostanek fašizma, ki še obstaja v mentaliteti ljudi na vodilnih krogih, vzgojenih v času fašizma.
Ko so osvoboditelji prikorakali 1944. leta v Pariz so našli nalepljene štiri razglase štirih različnih na-rodno-osvobodilnih gibanj; pri vas, v Italiji so našli enega samega, pod katerega se je podpisalo - ljudstvo. To ljudstvo je potem napisalo ustavo, odraz upora vseli ka kor tudi izraz skupnih želja po svobodi in pravičnosti.
Naši napori za osvoboditev so bili neizmerni; v vojaškem jeziku bi lahko rekli, da smo dali Italiji armado. Svoje najboljše ljudi smo izgubili v vseh skupinah. Te žrtve pa nas morajo povezovati v skupnih naporih za uresničitev ustave, ki se, žal, še ne spoštuje docela. Ljudstvo se mora uveljaviti v gospodarstvu, njegova volja naj se upošteva v šolstvu, v zakonodaji, odpravijo naj se škandali, ki kvarijo naš ugled in našo družbo. «Jaz govorim za vse«, je poudaril Parri ob koncu svojega govora ter pristavil, da je kakor pred 20 leti tudi sedaj možno najti stičišča ter skupno napredovati.
Njegov govor je izredno številna množica toplo pozdravljala; ob koncu so ga bivši partizani obkrožili ter se z njim tovariško pozdravljali. Obstopili so ga tudi mlajši ljudje, ki so ga prosili za avtogram. Ugledni partizanski voditelj, ki ni več mlad, je rade volje
PO 29 URAH ZASEDANJA POROTNIKOV RIMSKEGA SODIŠČA
Zakonca Bebawi oproščena umora zaradi pomanjkanja dokazov
V dvomu, da lahko obsodijo nedolžnega v pomanjkanju zanesljivih dokazov, so porotniki izrekli oprostilno razsodbo
RIM, 23. — Claire in Jussef Be-bawi sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Nepričakovano razsodbo je prečital v nedeljo ob
17.30	predsednik rimskega porotnega sodišča, potem ko je osem porotnikov zasedalo nepretrgoma 29 ur. Po tem dolgem zasedanju porotnikov se je zaključila razprava proti zakoncema Bebawi, ki je trajala mnogo mesecev. Prisotno občinstvo je sprejelo razsodbo predsednika s ploskanjem in odobravanjem. Občinstvo je tako glasno dalo duška svojemu odobravanju, da je predsednik s težavo zaključil čitanje razsodbe.
Ploskanje in odobravanje v dvorani je bilo namenjeno sodnemu zboru, ki je med to večmesečno razpravo skušal narediti vse, da bi ugotovil resnico; tado v dvomu, da lahko obsodi nedolžnega v pomanjkanju zanesljivih dokazov, je porotno sodišče rajši izreklo oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Tokrat sodniki niso hoteli na vsak način «najti krivca«, ker je očividno, da niso imeli na razpolago dovolj zanesljivih ob-tožilnih elementov. S tem je rimsko porotno sodišče potrdilo, da ni
Ob tristoletnici enega od naj lepših in znanih baročnih parkov v Evropi, Hannover-Herrenhausen, so priredili festival »naravne lepote«, ki bo trajal do letošnjega septembra. Od 18. do 27. avgusta bo na-
stopil baročni balet z 200 izvajalci. Pred in po tej veliki prireditvi bodo nastopili v baročni dvorani zgodovinskega gradu in na odprtem gledališki ansambli, ki bodo predvajali dela velikih nemških ln tu-
jih pesnikov iz tiste dobe ter razne opere in koncerte,
Slika nam kaže bakrorez baročnega parka Herrenhausen, kakršen je bil pred 300 leti.
bilo v stanju z gotovostjo kaznovati krivce. Zato je ta razsodba lahko samo v čast sodnikom, ki so jo izrekli, ker je bilo doslej v Italiji mnogo primerov, da so ljudje odsedeli tudi po 20 let v zaporu, obtoženi umora, ki ga nikoli niso izvršili.
Claire in Jusef Bebawi so bili izpuščeni iz zapora dve uri po pre-čitanju razsodbe. Mož in žena, ne da bi kaj med seboj spregovorila sta se vsak po svoji poti podala na kvesturo, da opravijo zadnje formalnosti. Vsak zase sta govorila tudi s časnikarji in se dala slikati. Mož je bil videti zelo srečen, ona pa je melanholično govorila o svoji bodočnosti. V razgovoru z novinarji sta ubrala vsak svojo pot v družbi odvetnikov.
Kot smo že svoj čas ob začetku in nadaljevanju te zapletene razprave pisali, sta bila zakonca Be-bawi, egipčanska državljana, obtožena namernega umora 28-letnega industrijca Mohameda Farouka, prav tako egipčanskega državljana. Mohamed Farouk je bil umorjen 18. januarja leta 1964 v svojem u-radu v Rimu. Dva dni po umoru je policija zasledila zakonca Bebavi! v Atenah in ju aretirala.
Potem ko sta bila obtoženca izročena italijanskim sodnim oblastem, sta se na procesu branila tako, da sta drug drugega obtoževala umora. Žena Je izjavljala, da je mož umoril Farouka zaradi maščevanja in ljubosumnosti, ker Jo je našel v stanovanju umorjenega industrijca, kamor je prišla takoj po povratku iz Lousanna, kjer je bila skupno z možem.
Mož pa je vedno trdil, da je nedolžen. Izjavljal Je, da Je vedel za odnose žene z egipčanskim in-dustrijcem. Toda popoldne 18. januarja, Je vztrajno trdil Youssel Bebawi, nisem šel za ženo v urad Farouka, kamor nisem nikoli vstopil. Nasprotno pa, ml je žena o-krog 18. ure, ko je prišla k meni v hotel, povedala, da je streljala nanj.
To svoje stališče sta oba obtoženca trdno zagovarjala skozi vse razprave dolgega procesa. Nekdo celo trdi, da jima je ta način zagovora svetoval neki spreten grški odvetnik, ko sta bila še v Atenah in preden Ju Je grška policija izročila italijanski. Iz razsodbe Je razvidno, da je zagovor odlično uspel.
Finančni stražnik žrtev terorističnega atentata
BOČEN, 23. — Naboj razstreliva Je danes okrog poldne eksplodiral in ubil 24-letnega finančnega stražnika Bruna Bolognesija.
Uradno Je bilo sporočeno, da Je Solognesi postal žrtev teroristične-
ga atentata neznancev. Bolognesi je šel v družbi nekega podčastnika in nekega drugega finančnega stražnika ter štirih članov javne varnosti na ogled zavetišča na pre. lazu Vizze na avstrijski meji. Zavetišče, ki je pozimi zaprto, služi v letnem času italijanskim mejnim organom, ki na tistem predelu nadzorujejo mejo.
Ko je Bolognesi prišel prvi do zavetišča in odprl vrata, je nenadoma nastala eksplozija, ki ga je na mestu ubila. Domnevajo, da je bilo ob vhodu zavetišča postavljeno najmanj 50 kg eksploziva. Ce bi bili tudi ostali finančni stražniki in policisti pri vhodu zavetišča, bi eksplozija lahko vseh ubila.
Na kraj atentata so prišli predstavniki oblasti bocenske pokrajine in vojaški poveljniki. Policija vodi strogo preiskavo, da bi zasledila teroriste.
Predsednik republike Saragat je poslal generalnemu poveljniku finančnih straž brzojavko, v kateri izraža svoje žalovanje za zahrbtni umor mladega finančnega stražnika in ga prosi, naj izrazi družini njegovo najgloblje sožalje.
Po dobrih dveh letih zapora Ippolito na začasni svobodi
Prizivno sodišče je priznalo, da Ippolilo boleha zet hudo nevrozo - Če bo kasacijsko sodišče potrdilo obsodbo druge stopnje, se bo moral vrniti v zapor
RIM, 23. — Druga sekcija prizivnega sodišča v Rimu je sprejela prošnjo za začasno svobodo, ki jo je predložil bivši tajnik CNEN prof. Felice Ippolito, ker boleha na hudi obliki nevroze. Njegovo zdravstveno stanje je ugotovila tudi posebna komisija zdravnikov, ki je bila sestavljena po naročilu predsednika sodišča.
Felice Ippolito se vrača domov, čeprav na začasni svobodi, po dveh letih in dveh mesecih zapora. Svoj-čas mu je prizivno sodišče znižalo kazen sodišča prve stopnje na pet let in tri mesece, in bi moral zato prebiti v zaporu do 3. junija 1968. Upoštevajoč dejstvo, da je bil izpuščen na začasno svobodo, Ippo-litu ni bila kazen še črtana. V primeru, da mu bo kasacijsko sodišče, na katerega je bivši tajnik CNEN vložil priziv, potrdilo obsodbo sodišča druge stopnje, se bo moral Ippolito vrniti ponovno v zapor, da presedi ostalo kazen.
Felice Ippolito je bil aretiran pred dvema letoma pod obtožbo, da je v nekaj letih zapravil več milijard lir odbora za jedrsko e-nergijo. 11. junija leta 1964 je prišel prvič pred sodišče. Na procesu je zavračal vse obtožbe s trditvijo, da ni zakrivil nobenega kaznivega dejanja. Po dolgih razpravah ga je sodišče 30. oktobra 1964 obsodilo na enajst let zapora. Letos, 4. februarja pa mu je prizivno sodišče znižalo kazen na pet let in tri mesece zapora, ker so sodniki ugotovili, da je bilo veliko število obtožb, ki jih je proti njemu vložil generalni prokurator, neutemeljenih.
V zaporu je Ipp&lito zbolel za hudo nevrozo in je bil lani februarja premeščen v nevrološko klriiko, kjer je ostal do razprave na prizivnem sodišču, ki mu je sicer kazen znižalo, a se je moral vrniti v zapor. Zaradi ponovnega poslabšanja zdravstvenega stanja, so Ippo-lita pozneje premestili iz Regina Coeli v nov zapor v Rebibbiji, kjer imajo tudi dobro opremljeno ambulanto.
Danes ob 20.46 je Ippolito zapustil zapor. Ukaz o izpustitvi je prispel na ravnateljstvo zaporov ob 20. uri in so ga takoj sporočili kaznjencu. Tričetrt ure pozneje je bivši tajnik CNEN zapustil zapor s osebno prtljago. Pred zaporom še je zbralo več ljudi, mnogo časnikarjev, fotoreporterjev ter filmskih in televizijskih operater je v.-Ip-polito je prišel iz zapora v spremstvu poveljnika karabinjerjev na rimskem sodišču. Prof. Ippolito se je preril skozi množico in vstopil v avtomobil svojega odvetnika, ki ga je odpeljal domov. Tudi pred stanovanjem je Ippolita obkrožila množica časnikarjev, katerim pa ni hotel dati nobene izjave, nakar se je z odvetnikom povspel v svoje stanovanje.
Še ena smrtna nesreča na avto cesti Sonca
PARMA, 23. — Avto cesta ((Sonca« je zahtevala še eno smrtno žrtev. 23-letni švicarski inženir Ce-šare Lippori in Lugana se je na avto cesti «Sonca» smrtno ponesrečil v bližini Parme. Pri nesreči so bile ranjene še štiri druge osebe. Lippori se je vozil na avtomobilu s švicarsko evidenčno tablico, ki ga je upravljal gradbeni izvedenec Mauro Giangrandi iz Firenc. V avtomobilu je bil tudi 18-letni Vito Brenetti iz Arbeda v Švici.
Do nesreče je prišlo, ko je nasproti vozeči avtomobil Volkswagen, ki ga je šofiral 29-letnl Luciano Marchirft iz Parme, iz neznanih vzrokov preskočil živo mejo, ki loči dve stezi, šofer švicarskega avtomobila Je nenadoma pritisnil na zavore, da bi preprečil trčenje. Pri tem pa je vozilo zaneslo proti
Claire Bebawi v razgovoru s svojim odvetnikom
stranski ograji in ga zopet vrglo na cesto proti volkswagnu. m2-Lippori je bil na mestu mrtev, medtem ko so šoferja avtomobila, ki je povzročil nesrečo, odpeljan v bolnišnico v Fidenco, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. G" stali potniki so bili lažje ranjeni.
Srečni dobitniki totocalcia
BRESCIA, 23. — Z tako imenovanim sistemom «fortunello» J nekdo v Bresciji zadel trinajsta na Totocalcio in dobil 75. milijono lir. Doslej v Bresciji niso še uspeli najti srečno osebo. Sistem «f°*
osnovi
tunello« je sestavljen na sistemov raznih stavnih listkov, jih nato prodajajo v zaprti kuverti.	,
V Italiji so bile v nedeljo zadete samo tri trinajstice, od katerin je doslej znan samo en dobitnik milijonov lir, in sicer delavec M rio Masetto iz Chia pri v'.ceI^ ki je zaposlen v Švici. Tretji o bitnik, ki je kupil stavni listek Milanu, prav tako še ni znan.
Bob Dylan: 20.000.00« lit na večer v «01ympiji»
PARIZ, 23. — Bob Dylan je sklfr nil pogodbo, za svoje nastope pariški «01ympiji» za skoraj 20 nu lijonov lir na večer. Uprava gl® lišča je že leto dni snubila tega znamenitega ameriškega pevca se ni mogla doslej z njim P080”*, o višini ((honorarja« na večer. K°n no je Dylan sprejel zadnjo PonU bo in je včeraj prišel v Pariz
svojo skupino »Dylan Circus«, šteje skupno 12 oseb.
Anketa o številu nepismenih
RIM, 23. — Na pobudo ministra za šolstvo Guia bodo v vseh ob nah v Italiji napravili anketo številu nepismenih in na po1 n pismenih ljudi od 14. do 50. ‘®, starosti. Anketo bodo izvedli s
ski skrbniki, ki bodo morali na
svoje podatke sporočiti osrednji oblastem do konca tega mesec • Pri zbiranju podatkov bodo so lovali didaktični ravnatelji, v m lih občinah pa učitelji.
9.767.848 otrok cepljenih proti poliomielitisu v Italiji
RIM, 23. — Od 10. do 20. t. ««■ sta bila pokrajinskim zdravniko v Italiji prijavljena samo dva P mera poliomielitisa, in sicer primer v Ascoli Picenu, en P® Paiermu. Leta 1964 je bilo v iste času prijavljenih kar 25 primero , lani pa trije primeri.	.
Čeprav so se primeri te hu otroške bolezni zmanjšali na na) nižje število, zdravstvene oblas ugotavljajo, da se sedaj bo zen pojavlja samo v pokrajin srednje in južne Italije. Zato rm nistrstvo za zdravstvo ponovno poziva prizadete prebivalstvo, naj koristi priložnost sedanjega ceF ljenja otrok proti poliomielitisu-
Doslej je bilo v Italiji cePl nih s Sabinovim cepivom skup 9.767.848 otrok.
Poroka v letalu
RIM, 23. — Danski fotograf ter Hasselrot in njegova mlada na Brigitta sta se poročila v talu na poti iz Kopenhagna v R* ' Ob prihodu na letališče Fiumi^-no sta mlada zakonca izjavila, sta si zaželela poroko v veliki^ šini, in da sta si zato izbrala tr nutek, ko je bilo letalo visoko na Nemčijo. __________
Umor ameriškega znanstvenika
COLUMBUS, 23. — Policija J* sporočila, da so neznanci umori s tremi streli znanstvenika profesorja na državni univerzi v Oni Lorena Belingerja, starega 40 let-Profesorja so našli mrtvega v neki pisarni v Columbusu. Umorjeni znanstvenik je bil zaposlen v laboratoriju za raziskave o raketni pogonski sili na univerzi v O-hio, ki vrši raziskave na račun ameriške vlade
Dva mrtva pri trčenju avtomobila v motocikel
ALESSANDRIA, 23. — Na državni cesti Turin-Genova se je pripe* tila huda prometna nesreča, pri kateri sta bili dve osebi mrtvi. Avtomobil «1500 spider«, ki ga je vozil 23-letni Rodolfo Rlcci, je silovito trčil v motorno kolo, na katerem so bile tri osebe in ga J® vozil 24-letni Francesco Guasco. Prl nesreči sta bila Ricci ln Guasco na mestu mrtva. Ostala dva Potr nika pa sta bila hudo ranjena.
PARIZ, 23. — V Franciji so zelo strogi pri izdajanju šoferskih knjižic. V lanskem letu skoraj milijon in pol Francozov ni izdelalo šoferskega izpita. Od 1. januarja do 31. decembra lani so izdal* v Franciji 911.15Q novih šoferskih dovoljenj,
O MIROVNEM RAZPOLOŽENJU V ZAHODNI NEMČIJI
Med množico zveri in ujed nebogljena cvetica v slemu
Upreti se vojaški službi - pomeni velik pogum - Pacifistov je razmeroma malo in še ti so razdrobljeni in niso med seboj povezani
BONN, maja. — Znano je, da simboli pogosto več povedo od pesed. Se posebej so zgovorni za-hodnonemški simboli. Največ jih v'.dimo na emb trnih državnih u-stanov, političnih strank, društe/ in organizaoij. Najpogosteje so to j-ivali-roparicc: orli, levi itd- Nji-»ove podobe so nekoč fevdalci Postavljali na svoje ščite, na svetlo oklepe in nad vhode v svoje Kradove. In bili so t; simboli kot utelešenje borbenosti, križarske vneme in bahate sile ali pa tudi Pnav navadne grabežljivosti. Fevdalcev sedaj ni več — vsaj ti-s|ih klasičnih ne — toda tradi-ci-ia je ostala in se nepretrgano, fkoz; desetletja in stoletja, neguje.
Tako se je drzni Adler-orel, to •toletno utelešenje germanstva, Ponovno dvignil iz pepela druge svetovne vojne in zavzel položaj Slavnega simbola Zvezne republike- Ponosno stoji na njenem gr-°u in drzno širi svoja krila na ®jenih zastavah. Nekoč, zgodovinsko še pred nedavnim, je v svo-krempljih držal kljukasti križ v lovorovem vencu, dokler 8a ni v maju 1945 ves oskuben hi poklapan izpustil. Na današnjem zahodnonemškem grbu so njegove noge spet proste, kremp-•li Pa so skrčeni in rdeči. Rdeč je tudi njegov odprti kljun, iz ka-^erpga moli dolg prav tako rdeč Jezik. Perje po telesu in po ponosno razpetih krilih pa je temno, črno.
Takšen se ta zahodnonemški o-rel kaže povsod: od pročelja plenarne dvorane Bundestaga, do zastave poslednje enote Bundesweh-fa- Takšen je bil tudi na značkah, ki jih je imelo nataknjene na jopičih kakih sto tisoč •beguncev«, ki so pred dnevi na bonskih trgih in ulicah manifestirali za meje tretjega rajha jn z zanosom prepevali «Deutsch-land, Deutschland, ueber alles«.
Adler-orel je v različnih varian-‘ah navzoč tudi na grbih mnogih Pokrajin in ((svobodnih« mest. Ti-?bi> ki se šopiri na grbu Luebecka, hna kar štiri noge in dve glavi.
Iz njegovih razprtih kljunov pa * Prav tako iztezajo jeziki.
Nekatere pokrajine imajo za *voj simbol razbesnelega leva, pa eepray ta zver še nikoli ni žive-!a v teh krajih, vsaj v dobi ne, ko živi tod tevtonsko-germansko ljudstvo. Na grbih pokrajin Hes-s®u in Rheinland-Pfalz zasledimo e Po enega ((kralja živali«. Na Srbih Hamburga in Bremena najdemo že dva, Baden-Wuertenberg »ha v svojem grbu tri, bavarski ®rb pa kar sedem levov.
Im nenadoma se je med množico simbolov iz krvoločnega ali roparskega dela zoologije ta teden znašel tudi drobec pohlevne botanike, rastlinstva in sicer emblem s pohlevno cvetico, vsajeno v vojaški čeladi. Ta simbol nai označuje in ali bolje naj stare vojaške tradicije zamenja z nečem, kar se na videz kaže le-Ik> in kar dehti po miru. Gre za Srb 10.232 zahodnonemških mladeničev in deklet, ki svoje združenje imenujejo «Zveza nasprotnikov vojaške službe« ali uradno *Kriegsdienstverwaigerer». Gre Za pacifiste zanesenjake, za kakršne se zdi, kot bi ne bili dobra ob obalah Rena.
Kakih sto predstavnikov teh mladeničev in deklet je dva dni rborovalo v Offenbachu in nekdo med njimi je to mladino in sebe °značil z besedami:
«Mi smo elita mladih demokra-top« (jn vsj s0 mu ploskali).
*Ljubimo poštene ljudi z leve ‘n desne strani» (ponovno plo-»kanje).
«Naš smoter je uvedba nepokor-nostj v Nemčiji« (spet ploskanje).
Ne gre za navadno nepokornost, ki je lastna neresnim naga-jivcem, ne gre za nepokornost v običajnem, rekli bi vulgarnem smislu besede, pač pa gre za antitezo tukajšnji že tradicionalni Pokornosti, za antitezo udarjanja s Petami in sprejemanja ukazov, Za antitezo množične pokornosti, raradi katere je bilo v zadnjih Petdesetih letih možno sprožiti dve zelo krvavi svetovni vojni.
Poborniki sajenja cvetja v vojaške šleme so se pokazali zelo odločne in tudi skrajno — drzne.
Izrazili so svojo solidarnost, z ameriško opozicijo proti Johnsonovi politiki vojne v Vietnamu Pozivajo mlade demokrate iz Kvezne republike na razpravo o temi o odporu proti vojaški službi in o zagotovitvi miru; kategorično ndklanjajo zakon o izrednem stanju, vojaške zakone, ki jih bon-ska vlada namerava uvesti v mirnodobskem stanju.
Neki delegat je tiste drvi hodil Po ulicah z napisom: «Nočem slutiti vojske, pa če me ubijete!«.
V tukajšnjih razmerah je to že *nak hrabrosti. Ce se bodo držali dane besede, bodo ti mladinci izzivali srd vseh mogočih orlov in levov. Bodo obsojen-i in zaprti; fekli jim bodo, da so izdajalci in •krunitelji lastnega gnezda. In teh Pogumnih mladeničev, ki bi hoteli germanske šleme uporabiti k°t posode za vzgajanje cvetja, je vendarle komaj nekaj nad de-*et tisoč. Ali so zares tako osamljeni na tem čudnem ozemlju med Renom in Labo?
Niso in vendar — so, Je sicer tudj drugih, ki so njim podobni. Toda za ene in za druge velja •kupna skrb —, da jih je premalo
in da niso med seboj organizirani.
Organizacija ((Nasprotnikov a-tomskega orožja« vsako leto ob velikonočnih praznikih organizira protestne povorke, k; se jih udeležuje več deset tisoč ljudi.
Prof. dr. Wolfgang Abendroth vodi v Frankfurtu »Socialistično zvezo« kakih štiristo kovinarskih delavcev, starih marksistov, mladih socialistov in vseučiliščnih profesorjev.
Nato imamo «Mlade prijatelje prirode«, Zvezo preganjanih po nacističnem režimu« in omejene kroge razumnikov, ki so se dvignili iz splošnega intelektualnega dremeža.
Končno imajo »Nemško mirovno unijo« (DFUj, ki je znana bolj po svojem voditelju Martinu Njemoellerju kot pa po svojem številu in dosedanjih uspehih. Geslo 74-letnega borca za mir pastorja Njemoellerja se glasi: ((Storiti moramo vse, da bi se nevar-
nost vojne ublažila!« Takšne misli v Zvezni republiki ne morejo najti plodnih tal. DFU je lani imela v načrtu, da se s 25 poslanci vključi v Bundestag. Na jesenskih volitvah ji ni uspelo dobiti niti enega poslanskega mesta.
Okoli 38,5 milijona zahodnonemških volivcev glasuje za tri tukaj že tradicionalne stranke. Poslanci teh treh strank prihajajo nato v parlament in izglasujejo zakone. V teh dneh se dogovarjajo prav o vojni zakonodaji. Orel na stenj plenarne dvorane Bundestaga je lahko kar zadovoljen. Kaj mu morejo mladeniči in dekleta z emblemom cvetja v vojaškem šlemu? Njih je komaj 10.232, vojaški šlemi z orlom pa se štejejo v milijone. Zal se na milijone štejejo tudi glave, ki pokorno pristajajo, da jim nekoč, o priliki ponovno nataknejo na glavo tudi šlem.
Motivi z. naše obale: Pod Nabrežino, v ozadju devinski grad
(Foto M Magajna)
...................................... imunimi iiimiiiiiii..
IZ ARHIVA ZGODOVINSKIH ZANIMIVOSTI IN REDKOSTI
Jemelijan Pugačov ni bil kos nalogi
ki jo je bil prevzel
Mladinska olimpiada kulture in umetnosti
Slovenski udeleženci so se dobro uveljavili
ABANO TERME, 23. — Končala se je olimpiada umetnosti in kulture, ki jo je organiziral mednarodni odbor mladine, katerega namen je pobratiti umetnike-diletante z-vsega .sveta. Na griču Monticone pri Abano Terme je olimpijski - plamen ugasnil, hkrati so tudi sneli zastavo s petimi krogi. Pred tem pa so v Montegrotto Terme svečano razdelili nagrade.
Za likovno umetnost so bile nagrade razdeljene takole: Zlato kolajno je dobil kitajski slikar-diletant Jang-Feng s Formoze, srebrno je dobil Aldo Fumaroli, bronasto pa Osvaldo Quinzinato, oba Italijana.
Za kiparstvo so bili odlikovani: z zlato kolajno angleški mladenič poljskega porekla Andrzej Bobrovsky, srebrno Kitajec Jang-Feng, ki smo ga že omenili, Italijan Carlo Schiavo je dobil bronasto kolajno.
Za grafiko so bile nagrade razdeljene takole: Poljak Tadeusz Mussinzky in Anglež Tadeusz Beutlich sta si delila zlato kolajno, Italijan Gigi Buzzato je odnesel srebrno, Kitajec Ven-Ci pa bronasto.
Za kratkometražne umetniške filme so bili nagrajeni: z zlato kolajno Kanadčan Andre Lafran-ce za film «Montreal blues«, sre brno kolajno je dobil Italijan Moreti za film «Gli ugolanti«, Španec Pedro Font Marčet pa
kratkometražni umetniški film «Llego y parto«.
Na gledališkem področju v tem mednarodnem tekmovanju se je odlično uveljavila Ljubljana. Ljubljansko eksperimentalno gledališče je odneslo zlato kolajno, srebrno kolžjfltf “pa" je odneslo ljubljansko študentsko gledališče, bronasta kolajna pa je šla italijanskemu «Piccolo teatro vene-to».
Zlate kolajne v opernem petju sploh niso dodelili, srebrno in bronasto pa sta si razdelila Giosue Chiodero in Paola Guar-nieri, oba Italijana. Podobno velja tudi za zlato kolajno v baletu, ki ni bila podeljena, medtem ko sta si srebrno in bronasto delili Loredana Rovaglia in Paola Guamieri. Tudi na glasbenem področju so se uveljavili izključno Italijani. Zlato kolajno je odnesel Antonio Scarfi, srebrno Giuseppe Fricelli, bronasto pa si delita Giorgio Agaz-zi in Rina Delfini . Zanetti.
Za poezijo zlate kolajne niso dali, srebrno pa je odnesel Franco Tracci, bronasto Fernando Bortone, oba Italijana. Za pripovedništvo prav tako zlate kolajne niso dali, srebrno je odnesel slovenski književnik Žarko Petan, bronasto pa Gianni So-ranzi. Tudi na novinarskem področju so podelili le srebrno kolajno, ki jo je dobil Italijan Ste-fano Mazzilli, in bronasto, ki so
Razpoloženje njegov poziv
v tedanji Rusiji je bilo takšno, da se je naglo širil med tlačenimi - Nedisciplini-
ranost in pomanjkanje orožja sta bila usodna
je dobil bronasto kolajno za | jo dali Italijanki Carmine Manzi.
Med vsemi nevarnimi poklici je bil vse čase hudo nevaren in negotov poklic ruskih carjev. Velika večina jih je doživela nasilno smrt. Dalj časa, ali celo do naravne smrti, so se obdržali na prestolu samo tisti, ki se niso strašili nasilij in zločinov. Mehki, prizanesljivi in taki, ki so hoteli izvesti preosnove i» .privesti ne-plemiško rusko ljudstvo iz črnega tlačanstva in uvesti v državi pravni red, so izginili, preden so mogli svoje načrte uresničiti.
Tako se je zgodilo tudi vnuku Petra Velikega, carju’ Petru III. vzgojen med Nc-mci, prežet z evropskim duhom in ruskega jezika celo nevešč, je moral izginiti brž, ko je pričel segati po preosnovah. Samo pol leta je trajalo njegovo vladanje. Komaj 17 let star poročen z nemško kneginjo Avgusto-Anhalt-Zerbst, se je kot vladar zameril ruskemu plemstvu in bil v napotje tudi lastni ženi Avgusti, ki se je kot carica popravosla-vila in preimenovala v Katarino II. Po svojem ljubimcu knezu Or-lovu ga je prisilila 28. julija 1763, da je v Kronstadtu podpisal svoj odstop. Internirali so ga v Ropči in nato zverinsko umorili.
Katarina je zdaj po mili volji vladala sama s svojimi proteži-ranci in ljubimci. Vendar vladanje m bilo kaj lahko. Med ruskim ljudstvom, pa tudi med nižjimi častniki in plemiči, se je razširilo sovraštvo do Nemcev, saj so zavzemali v državni upravi in vojski vse preveč pomembnih položajev, in na dvoru se je govorilo nemški. Predolgo bi bilo naštevati vsa nasilja in zločine, ki so se
I =

HUMI
HSS
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba’ 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Trio Condor in Mediolanum;
12.00	Rehar: «štrige jemajuo ve-likuo muč«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah, 17 00 Ansambel Franca Russa, 17 20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni' kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sopranistka A. Memi, pri klavirju L. Picotti;
19.00	Plošče za vas, quiz oddaja, 19.30 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike; 22 00 Plešlte z nami; 23.00 Dona-toni: Divertlmento II.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 12.20 Orkester Safred; 13.55 Verdijeve skladbe;
TOREK, 24. MAJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Verdi in Puccini; 10.30 šola;
11.45	Plošče za poletje; 13.15 Gi-ro dltalia; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Komorna glasba; 17.25 Jazz v Evropi; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.15 Giro dltalia; 20.30 C. No-velli:	«L’esecuzione capitale«;
21.20 Skladbe za godalni orkester; 21.30 Simf. orkester in zbor.
II. program
Koper
7.15 Jutranja glasba; 10.00 O-troški kotiček; 10.20 Orkester Textor; 10.30 Današnji pevci; 10.35 Nove plošče; 11.00 in 11.50 Glasba po željah; 12.50 Jug. narodni plesi; 13.15 Jugoslavija v svetu; 13.40 Slov. oktet; 14.00 Za mlade poslušalce; 14.15 Poje Ga-by Novak; 15.00 Orkestralne melodije; 15.45 Domači ansambli; 1615 Izbrani motivi; 16.30 Novo na knjižni polici; 16.40 Mali u-motvori velikih mojstrov; 17.00 Pevci; 17.45 Orkester Janos; 18.00 Prenos RL; 19.05 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pianist Erroll Garner; 22,3? Glasba za lahko noč.
8.00	Jutranja glasba; 9.00 Poje John Foster; 9.35 Pisani spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.30 Giro dTtalia;
11.40	Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail;
15.00	Plošča za poletje; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.15 — 16.45 Giro dltalia; 15.35 Sopranistka Hilda Zadek; 16.00 Rapsodija; 16.55 Pogovorimo se o glasbi; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dltalia; 20.10 Pozor na ritem; 21.10 Spored z onstran Atlantika; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III. program
18.30	Severnoameriška kultura;
18.45	Bartokove skladbe; 18.55 Knjižne novosti; 19.30 Koncert;
20.40	Brahmsove skladbe; 21.20 Chopinove klavirske skladbe; 21.55 Glasbena vzgoja v Italiji;
22.45	Priče naše dobe.
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Zgodba o športnem tovarišu; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 Iz opere «Luiza» G. Charpentiera; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!;
12.40	Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 13.30 Priporočajo vam ...;
14.05	Radijska šola: M. Kogoj — slov. skladatelj; 14.35 J. Kuhar: Cicibani Titu; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu;
18.45	Na mednarodnih križpot-jih; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Zbor Slovenske filharmonije; 20.20 Radijska igra: V. Vuk-mirovič: Polnočni ekspress; 21.07 Pesem godal; 21.35 Iz fonoteke Radia Koper; 22.10 Na predvečer dneva mladosti...; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30	Sola; 15.15 Giro dTtalia;
17.30	Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Plavanje: hrbtni stil; 19.45 Šport; 20.30 Dnevnik;
21.00	Film «11 fuorilegge«; 22.30 Knjižni pregled; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni tednik; 22.00 Vera in človek.
Jug. televizija
18.15 Boj za obstanek (poljudno znanstveni film); 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu; 19.45 Obzornik; 20.00 Dnevnik; 20.30 Beograjska pomlad (festival zabavnih melodij) 24.00 Poročila.
dogajali, kakor tudi upore in pustošenja nezadovoljnih, ki so sledili vrsti samozvancev, ko so se zdaj tu zdaj tam pojavili, se izdajali za Petra III. in zatrjevali, da so bili čudežno rešeni nasilne smrti. Zadržali se bomo le pri najpomembnejšem — Jemelijanu Pu-gačovu,
JerfieTljan, ali po ljudsko Jemel-ka Pugačov, je bil rojen kot kozaški sin nekje ob Donu in je 12 let služil v vojski Katarinine prednice carice Elizabete, prav tako Nemke. Bil bi dober vojak, če bi poznal disciplino. Tudi napredoval bi bil lahko. Tako si je nabral vrsto kazni, in ko je v vojni s Turki zbolel, so ga celo odpustili.
O tem, kako je prišel na misel, izdajati se za rešenega carja Petra III., je več trditev ali domnev. Najbolj je verjetno, da so mu to misel sugerirali najprej nesrečneži, ki jih je carska oblast zaradi verskega sektaštva preganjala in izganjala. Postal naj bi car zato. da bi jih ščitil. Med revnim ruskim ljudstvom je vrelo, in vera, da car Peter III. še živi, se je bolj in bolj širila. Zlasti med brezpravnimi tlačani je bil nekak kralj Matjaž, ki nekje dremlje in le še čaka čas, da vstane in udari.
Medtem je bil Pugačov ponovno zaprt, tokrat v Pelimu, od koder je meseca maja 1773 pobegnil v okolico Kazana. Kozakom ob Volgi Je pričel pripovedovati prečudovito zgodbo o tem, kako je kot car Peter III. ušel smrti, pobegnil iz Rusije, prišel na Turško, bil pri božjem grobu v Jeruzalemu in se zdaj vrnil, da bi osvobodil tlačeno rusko ljudstvo.
Okoli njega se je zbiralo vedno več za boj pripravljenih ljudi. Pridružili so se tudi Baškiri in Kal-miki. Tako je proti koncu poletja 1773 razglasil socialno revolucijo in pričel svoj bojni pohod. Tlačanom je obljubil zemljo. Plemiče bodo iztrebili, prav tako tudi uradnike; vojske ne bo več treba služiti in tudi davkov ne plačevati. Kdo med zatiranimi se mu ob takih napovedih ne bi pridružil? Kako bo v državi, kjer vsega tega ne bo, ni seveda nihče pomislil.
Vstaja pod vodstvom «carja Petra HI.« Jemelke Pugačova se Je tako spremenila v kmečko revolucijo,
Poročil, ki so Jih dobivali v Moskvi in na dvoru carice Katarine, spočetka niso presojali res-
no, Menili so, da so pretirana. Toda preprosto ljudstvo ni mislilo tako. Tudi v sami Moskvi je dobival Pugačov vedno več pristašev. Po tedanji presoji boljših opazovalcev, je bilo samo tam okoli 100.000 revežev, ki so bili pripravljeni pomnožiti čete »Petra III.» brž ko bi se pojavil.
Toda pojavil se ni. Namesto da bi udaril na Moskvo in Peterburg, se je zadovoljeval z zavzemanjem manjših in obleganih večjih mest med Volgo in Uralom.
Nazadnje so se na Katarininem dvoru le zavedeli resnosti. Razpisali so na Jemeljkovo glavo najprej nagrado 250, nato 1.000, potem 5.000 in nazadnje celo 24.000 rubljev, vstaja pa je tekla dalje. Caričin general, ki ga je poslala z nekaj četami nad Pugačova in vstajnike, ni tvegal neposrednega napada. Carska vojska je bila tedaj kaj slabo oblečena in opremljena. Primanjkovalo je celo orožja in streliva. Le general Bibikov se je spustil v boj naravnost in zavzel Kazan, meseca marca 1774 pa je knez Golicin vstajnike že resno potolkel in ujel več tisoč mož, medtem ko je sam Pugačov dalje oblegal Oremburg, namesto da bi se z glavnino postavil generalom v bran. Po Oremburgu je Pugačov spet zavzel Kazan in ga razdejal. Izpustil je tudi kaznjence in jih oborožil.
Nediscipliniranost je bolj in bolj naraščala; hkrati pa je že zmanjkovalo živil ter streliva. Čete so se razkrapljale in zavladala je panika. Razumnejši so Pugačovu svetovali umik v Sibirijo ali beg v Perzijo., pa je oboje odklonil. Bil je pač sposoben dvigniti v upor znaten del Rusije, pridobiti si neomejeno veljavo in doseči tudi začetne uspehe, manjkale pa so mu organizacija, disciplina to strategija, ki bi ga bile mogle pripeljati do uspeha. Bil je pač vse preveč primitiven in neizobražen za tak velik podvig, zato je nazadnje sam postal žrtev »vraga, ki ga je poklical«.
Da bi si pridobili carsko milost, so ga sami njegovi ljudje nazad nje prijeli in izbočili 14. septembra 1774 vladnim četam. Odpeljali so ga zvezanega in močno zastraženega v Simbirsk in od tam v Moskvo, kjer so ga v železni kletki izpostavili Javno prebivalstvu na ogled. Dne 16. januarja 1775 so ga obglavili.
R. REHAR
JZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Življenjsko delo Maksa Fabianija v palači Costanzi
Razstava življenjskega dela arhitekta Maksa Fabianija, ki jo prireja muzej Revoltella skupno z drugimi ustanovami v palači Costanzi, je za nas posebno zanimiva, ker se veže na našo zgodovino polpretekle dobe. To vidimo že pri vhodu, kjer visi fotokopija dela načrta ureditve Ljubljane iz leta 1859, kot ga tu pojasnjuje še nadaljnjih osem načrtov. Ta ureditev in posebno še tista za mesto Bielsko v Tatrah, ki se tu podaja v štirih narisih, kaže poznavalcem izrazite novosti urbanistike, zaradi česar se je takrat komaj 33-letni Fabiani uradno uvrstil med sedem najboljših arhitektov Avstrije, danes pa ga zato prištevamo med prve početnike urbanistike v Evropi.
Tu bomo opozorili na viške njegove ustvarjalnosti kot jih prika- j zujejo načrti in slike dunajskih palač «Artaria» iz leta 1900, «Ura-nia» iz leta 1909, «Palmers» iz leta 1912, v Trstu in Gorici pa oba Narodna doma, ki sta bila za Evropo prvi primer ureditve prosvetnih središč.
Pripominjamo, da je kot prvi uvedel stenske omare; toda njegova posebnost so hiše «za tri rodove*, predvidevajoč, da bo četrti rod imel že druge stanovanjske zahteve. Tu so primeri takih hiš z Dunaja, iz Ljubljane in Trsta. Prikazana je tudi ureditev Prešernovega spomenika v Ljubljani in pa znani Jakopičev paviljon, središče slikarskih razstav.
Naravno je torej, da ga je dunajska tehniška visoka šola leta 1913 počastila z mestom profesorja in ga nato leta 1952 nagradila še z naslovom doktorja nhonoris causa#.
Po prvi svetovni vojni so ga vabili na ljubljansko univerzo, a Fabiani se je raje vrnil v Gorico, v bližino Kobdilja, kjer se je leta 1866 rodil, to pa z namenom, da bi pomagal obnoviti porušene kraje. Kako, vidimo v načrtih za izgradnjo Gorice, Kostanjevice, O-patjega sela, Devina, Smartna in Šempetra, Kanala in Tolmina, pa še Solkana, kjer predlaga ustanovitev industrijske cone, enako kot vidi za Ronke povezavo s Tržičem; z ureditvijo ozemlja Vrtojbe in Mirna pa povezavo Vipave z morjem, predvidevajd?' tdko potrebe bodočnosti, ki izstopajo nhjbolje v široko zasnovanih načrtih izkoriščanja vodnih sil Posočja.
Zaradi svoje obsežnosti se ta dela danes smatrajo kot prvi teritorialni načrt zamišljen v Evropi. Nadalje vidimo tu še dela iz pozne starosti, ki pričajo o izredni ustvarjalni svežini. Tako npr. vse o hiši Gatti v Benetkah, ki se je zidala, ko mu je bilo 93 let, ne vidimo pa tu, kako si je zamislil ureditev Palerma, za kar je bil nagrajen. S tem smo podali le ozek pregled, saj 157 listov razstave zahteva ure proučevanja, da bi le približno doumeli sodobnost Fabianijevih zamisli, ki ne zaostajajo za onimi bolj znanih arhitektov. To dokaza-
ti je ravno namen prirediteljev in g. Marca Pozzetta, ki je napisal prvo knjigo o Fabianiju.
Pedra
Zandegiacomo v Občinski
Tržaška slikarka Pedra Zande-giacomo, ki razstavlja v Občinski galeriji svoja olja, je dobro znana po svojem pestrem impresionizmu, ki se izživlja bolj kot v pokrajinah pretežno v podajanju ljudi v najrazličnejših trenutkih njih dnevnega dela m zabave. Slikarka je razstavljala na mnogih pomembnih razstavah, tako na beneškem bienalu in na onem Treh Benečij, na rimskem in tunnskem quadnenalu, v Ljubljani, New Yorku, na Dunaju, v Gradcu, Beljaku, Salzburgu in drugod, a ostala je vedno skromna ne glede na dosežene uspehe.
Kako sveže ume še vedno u-stvarjati, kažeta olji .Obmorska cesta., ki je bilo n ograjeno na lanskoletnem ex tempore tekmovanju na Kontovelu, in Pa pokrajina iz enakega tekmovanja v Steverjanu. Omenimo naj, da Je Zandegiacomova prejela za kak tucat nagrad.
Značilno zanjo je, da je ostala vedno zvesta svojemu načinu slikanja, ki je v gostem nanašanju barv. To pa ne ploskovno, ampak razpršeno v množico pestro premešanih grudic, ki dajejo podobam živahno iskrivost olj francoskih mojstrov nekako Bonardove vrste. Da se Zande-giacomova danes ne ocenjuje tako, kot bi to zaslužila njena umetnost, je verjetno pripisati prav njeni doslednosti ustvarjanja. Burni naval abstraktno- in-formalnih struj preteklega desetletja, jo je pač nekoliko potisnil v mnogim neopazno zatišje tihega dela, ki pa očitno ustreza njenemu značaju. To se vidno zrcali v podobah, v katerih se pogreza v spomine videza sveta ob prelomu našega stoletja. Take so slike tz serije «Družina iz pretefclejj&^štoletja*, posebno tista pri fotografu in o modi alla MongOlfičra. Vendar pa je to ne ovira, da ne bi ostro opazovala sedanjosti, o čemer pričajo olja .Nabrežinski jamarji .Vrtna veselica», .Ameriške turistke., in pa velika podoba «Dekleta Juga..
Posebnost njene razstave pa so risbe, kot jih do sedaj še nismo opazili, izvršene so z obogatitvijo posebne vrste pretiskov, ki učinkujejo skoro z razgibanostjo chagallovsko poduhovljene domišljije. Menimo, da umetnica preši, ker ne uveljavlja krepkeje svoje risarske spretnosti, ki bi jo gotovo dovedla v prve vrste znanih grafikov.
MILKO BAMBIČ
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiliiiiiiiillliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiMHiiiitiiiiiitiiimiiuiiiiiiiiiiiH
HOROSKOP
OVEN (od 21. 3. od 20. 4.) Bodite elastični do prepirljivih ljudi. Proučite problem, ki moti vzdušje v družini.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preveč popustljivi ste in to bo kvarno vplivalo na vaše posle. V družini zelo prijetno razpoloženje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zadeva, ki se vam zdi lahka, bo terjala celega moža. Okoli vas se spletajo čudne spletke.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ohranite mimo kri, četudi vam to ne bo lahko. Nesporazum bo sicer rešen, vzdušje bo pa vendarle napeto.
LEV (od 23. 7. od 22. 8.) Ne hodite v ogenj po kostanj za druge. Neko srečanje v izredno napetem razpoloženju.
DEVICA (od 23. 8. od 22. 9.) Ponovno se vam nekaj obeta. Tokrat se bo treba odločiti. Razumevanje v družini, tudi če kaj ne bo prav.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Z intuicijo vam bo lahko razčleniti spor, ki so ga drugi zapletli. V družini ali ožji okolici nekaj ne gre.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Spletke vaših poslovnih nasprotnikov se ne bodo obnesle. Ne. znatna, vendar nevšečna motnja.
STRELEC (Od 23. 11. do 20. 11.) Skušajte ohraniti mir, tudi ko se vam mudi. Ko imate opravka z osebo, ki je občutljiva, ne bodite vsiljivi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izpeljali boste načrt, ki ste si ga že dolgo pripravili. Cas je, da se za nekaj odločite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S pogumom rešite poslovno zadevo, ki se preveč vleče. Pomirjenje v vaši ožji družbi.
RIBI (od 20. 2. od 20. 3.) Ce hočete delo speljati do konca, se boste morali z nekom povezati. Ljubljena oseba bo ponovno dokazala svoja čustva.
PRIMORSKI DNEVNIK
24. MAJA 1966
***************
IV STUDIO UNO

***************
NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 21. MAJA 1966
Ime in priimek ............
N aslov.i..................
Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 -Casella Postale 400. Tortno
*>§
Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ttall Janškim besedilom, v kateri bosta dve besedi Izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizitski gledalci, fc) hočejo v »Studio Uno Ouiz« tekmovati, morajo zamen lavo ugo tovlti in v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve Izvirni besedi iz pesmi ki st« bili zamenjam Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Poslale 400. Tortno do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo
Med vsemi stavnimi Ustki, ki bodo vsebovan obe pravilni besedi Iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani, en avtomobil (alfa romeo giulla Tl, ali (lat 1500 ah lancla fulvla 2 C) ln 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v Donu po 150 000 Ur za nakup knjig ter v motoskuterlu (lambreta 50 ali vespa 50).
Med tekmovalnimi Ustki U bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 Ur (piščanci, nemastno svinjsko meso. latca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni
Odpošiljatev dopisnice hkrati te pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki le bil 12 Radiocorriere-TV.
objavljen v štev. Aut Min.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25 5, najnižja 17j9, ot> 19. uri 23.2; zračni tlak 1014 pada, vlaga 68 odst., veter 7 km severozahod-nik, nebo jasno, mor-e sko-ro mirno. temperatura morja 19 8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 24. maja
Cvetka
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.38. Dolžina dneva 15.13. Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 0.00 Jutri, SREDA, 25. maja Nasko
V MAL! DVORANI KULTURNEGA DOMA
Začel se je drugi seminar za profesorje in učitelje slovenskih šol na Tržaškem
Uradne otvoritve so se udeležili predstavnik gen. komisarja dr. Molinari, jug. gen. konzul Rudi Janhuba in konzul Jože Gačnik, šolski skrbnik dr. Tavella, gostje iz Slovenije in drugi ■ Pozdravna nagovora prof. Miheliča in dr. Tavelle
Predstavniki oblasti in profesorji poslušajo pozdravni govor dr. Tavelle
Deželni odbor KD odobril poročilo dr. Berzantija o pooblastilih pokrajinam
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je podal deželnemu odboru Krščanske demokracije poročilo o vprašanju pooblastil deželnega odbora krajevnim upravam. Berzanti je rekel, da dežela lahko po zakonu dodeli manjšim krajevnim upravam opravljanje nalog in del, ki spadajo pod njeno pristojnost.
Decentralizacija nalog bo omogočila, da se ne bodo razširile tehniške in birokratske strukture dežele, hkrati pa bo ovrednotila manjše krajevne uprave. Dežela pa bo ohranila zase vse naloge načrtovanja in nadzorstva nad izvajanjem nalog, za katere bo pooblastila krajevne uprave. Deželni odbor KD je odobril sporočilo dr. Berzantija. Isto vprašanje je proučilo pokrajinsko vodstvo PSDI. Tajnik Pierandrei je poročal odboru tudi o svojem zadnjem srečanju z vsedržavnim tajnikom stranke Tanassijem in o deželnem zakonu o ustanovitvi deželne finančne družbe.
Svečanosti na Vejni
V nedeljo dopoldne so se na Vejni zaključile 'bbredne svečanosti s posvetitvijo nove cerkve. Svečanosti so se udeležili trije kardinali, Urbani, Antoniutti in Larraona, 15 italijanskih škofov, veliko število italijanske duhovščine, predstavnika grško-pravoslavne in srbsko-pravo-slavne cerkve v Trstu, in minister Andteotti v llhemr vlade (prvotno je bil najavljen sam predsednik vlade Moro) in vsi najvišji predstavniki deželnih in krajevnih oblasti ter vojske. Glavni govor je imel kardinal Urbani, po zaključenem posvetitvenem obredu pa so po televiziji prenašal! papeževo poslanico Trstu in Italiji.
Po zaključenem prenosu iz Vatikana je župan 'priredil za vse ugledne udeležence svečanosti sprejem
SESTANEK ZDRAVSTVENE KOMISIJE 0BC. SVETA
V bolnišnici bodo us tono vili oddelek za intenzivno zdravljenje
V ta oddelek bodo sprejemali težke bolnike, ki bi jih v navadnih oddelkih ne mogli takoj po sprejemu učinkovito zdraviti
Na zadnjem sestanku zdravstve- «G. Padovan« letni nastop pevskih ne komisije tržaškega občinskega, zborov občinskih rekreatorijev z sveta, ki mu je predsedoval odbor- j udeležbo okrog 250 učencev. Sledil nik za zdravstvo in higieno dr. Bia- ; bo koncert godbe na pihala re-sina je ravnatelj Združenih bolniš- ’—‘—~ " nic dr. Bisiani poročal o perspektivah ustanovitve in razvoja oddelka za intenzivno zdravljenje. Na tem oddelku bodo zdravili bolnike, ki jih bodo sprejeli v bolnišnico v resnem stanju. Oddelek bo opremljen z najsodobnejšimi napravami in v njem bo zaposleno poleg zdravnikov visoko kvalificirano zdravstveno o-sebje. Ta nov oddelek ustanavljajo v glavni bolnišnici v sodelovanju z oddelkom za hitro pomoč, ki so ga v zadnjih časih močno okrepili. Znano je, da včasih prihajajo bolniki v slabem stanju v bolnišnico in jih odpremijo v običajne oddelke, kjer jih ne morejo začeti takoj zdraviti kot bi bilo to nujno potrebno. Zato bo skrbel novi oddelek.
Na sestanku je bilo tudi sporočeno, da je v načrtu gradnje nove bolnišnice prav tako predviden oddelek za intenzivno zdravljenje. Zato bo ravnateljstvo glavne bolnišnice že sedaj postavilo temelje temu novemu oddelku, da bo lahko v novi bolnišnici zaživel v svoji polni učinkovitosti, člani komisije so izrazili željo, naj bi ravnateljstvo glavne bolnišnice, čimprej usposobilo zadostno število pomožnega strokovnega osebja. Na sestanku so predvajali tudi ameriški dokumentarni film o intenzivnem zdravljenju v ZDA, kjer je že zelo razvito.
S V sredo, 25. t. m. ob 20. uri bo na igrišču občinskega rekreatorija
V Kulturnem domu se je včeraj začel drugi seminar za učitelje in profesorje na Tržaškem, ki bo trajal do četrtka. Seminar, na katerem bodo predavali priznani profesorji ter pedagogi iz Ljubljane, je organiziralo šolsko skrbništvo v Trstu in ga obiskuje 100 slovenskih učiteljev in 30 profesorjev. Uradne otvoritve, ki je bila včeraj popoldne, so se udeležili namestnik vladnega komisarja dr. Molinari, jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba, konzul Jože Gačnik, šolski skrbnik dr. Tavella, namestnik šolskega skrbnika dr. Martuscelli, odv. Gui-do Gerin, član italijanske delegacije v mešani italijansko-jugoslovan-ski komisiji, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič, svetovalec za slovenske šole pri šolskem skrbništvu dr. Baša, šolski nadzornik Oskar Bole ter bivši ravnatelj- srednjih šol in didaktičnih ravnteljstev, kmalu nato pa so prišli še Albert Zornada, načelnik urada za manjšine pri izvršnem svetu SRS, Boris Lipužič, namestnik sekretarja za kulturo, prosveto in šolstvo SRS Črtomir Kolenc, član jugoslovanske delegacije v mešani italijansko-jugoslovan-ski komisiji.
Seminar je otvoril prof. Stane Mihelič, ki je dejal: ((Spoštovane gospe in gospodje, učitelji in profesorji, spoštovani gostje; šolski skrbnik dr. Tavella mi je poveril vodstvo drugega seminarja za uči-
Prof. Stane Mihelič
telje in profesorje slovenskih šol v Trstu, ki ga je organiziralo in tudi gmotno podprlo šolsko skrbništvo v Trstu. Dovolite mi, da se za to uvidevnost in skrb za pedagoško in strokovno rast slovenskih učiteljev in profesorjev dr. Tavelli zahvaljujem v imenu vseh poslušalcev in udeležencev seminarja. Hkrati dovolite mi, da pozdravim vse goste iz Jugoslavije, kakor tudi iz Trsta, ki prisostvujejo današnji otvoritvi seminarja.
Velika udeležba slovenskih učiteljev in profesorjev na prvem tržaškem seminarju leta 1965, komentarji o tem seminarju, kakor tuai želja prosvetnih delavcev, je vzrok, da smo pripravili tudi drugi seminar, in prepričan sem, da bodo postali taki seminarji ena izmed stalni! oblik pedagoškega In strokovnega izpopolnjevanja slovenskih šolnikov na Tržaškem.
Program prvega seminarja je ob-
V dklostiliranem programu, ki ste ga prejeli, ni omenjeno preda vanje, ki ga bo imel v sredo dok tor Salvatore Romano, univerzi tetni profesor v Trstu o Italijan skem odporniškem gibanju. Ta po manjkljivost ni namerna, marveč je nastala zato, ker tedaj, ko smo sestavili program, še nismo vedeli, ali bo mogoče dobiti predavatelja za to temo. Toliko za uvod. Želim udeležencem, da bi dosti pridobili na tem seminarju, predavateljem pa, da bi imeli hvaležne poslušalce.«
Nato je prisotne predstavnike oblasti, predavatelje in učitelje ter profesorje pozdravil šolski skrbnik dr. Tavella, ki je poudaril važnost in uspehe takih seminarjev, pohvalil slovenske šolnike za uspehe, ki jih dosegajo pri pouku, ter izrazil željo, da bi slovenski šolniki tudi na tem seminarju izpoponili svoje strokovno znanje v korist šol š slovenskim učnim jezikom.
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimmiiiiiimmiitiiiiniMiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiuiiininimiiMiiiimiiiiniimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiii
P010ŽENI TEMELJI ZA PLODNO SODELOVANJE
Gospodarska delegacija Trsta se je vrnila z Reke in iz Pulja
Tržaški gospodarski predstavniki so si ogledali razne obrate ter imeli koristne razgovore s tamkajšnjimi predstavniki ■ V jeseni vrnitev obiska
kreatorija «G. Padovan«.
V soboto zvečer se je vrnilo v, ne Trst gospodarsko odposlanstvo, v katerem so bili predstavniki nekaterih vodilnih podjetij s področja
,, ^ Grassi in Fomasaro za miljjsko ladjedelnico Felszegy ter Ferraro za podjetje Atlas S.p.A., vsi iz Trsta, dalje inž. Fedrigo za
V četrtek stavka gradbene stroke
Kljub številnim stavkam gradbincev in pleskarjev ni združenje gradbenih podjetij ANCE še nič popustilo in noče začeti pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe, čeprav je stara zapadla že konec lanskega leta. Zato so vse tri sindikalne organizacije napovedale novo 24-ur-no stavko, ki bo v naši deželi v četrtek 26. maja. Na dan stavke priredi FILLEA-CGIL ob 10. uri zborovanje stavkajočih delavcev v Ul.
Pondares št. 8. Sindikat FILCA-CISL pa priredi ob 10. uri skupščino na svojem sedežu v Ul. Carducci.
itiiuiiimiiuiiiiiiititiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiniimmnHiHiiiiiiiiiiiiluinniiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiMii
ZA ODOBRITEV NOVEGA STALEŽA OSEBJA
3-dnevna stavka uslužbencev vsedržavne ustanove 0NMI
Zaradi stavke zaprti domovi za mater in otroke v mestu in v Miljah
mehanične industrije iz dežele Fur- j podjetje Costruzioni Meccaniche lanije . Julijske krajine, ki so si ! Fedrigo iz Ronk, inž. Fontanin, na povabilo poslovnih krogov iz1 lastnik tvrdke Fonderie Fontanin, Slovenije in Hrvatske ogledali vr- Zoratto, direktor istoimenske in-sto industrijskih obratov na Reki I dustrijske tvrdke, oba iz Vidma in v Pulju.	, ter inž. Danieli, lastnik podjetja
Obisk deželnih industrijcev spa- j Officine Meccaniche iz Butria v da v okvir čedalje tesnejših sti- j videmski pokrajini, kov, ki so se pričeli razvijati medi Obisk je trajal dva dni. V petek
industrijskimi podjetji z obeh stra-..............
ni italijansko jugoslovanske meje na podlagi sporazuma o tehnično-industrijskem sodelovanju, ki je bil dosežen novembra predlanskega leta. V odposlanstvu, ki ga je vodil načelnik povezovalnega urada dr. G. Tamaro, in kateremu se je v Kopru pridružil načelnik tamkajšnjega urada čotar, so bili inž,
Zahar in V. Chiocchetti za podjetje Officine Meccaniche Fabiani,
Gratton za podjetje Machne - Crou-se . Hinz, inž. Trevisini za Fonderie Officine Meccaniche Triesti-
gegal splošne teme iz mladinske psihologije in pedagogike ter temo o metodiki pouka v slovenščini. Le-
tos smo program dopolnili; predavatelji bodo govorili ne le o pedagoških in didaktičnih vprašanjih, ampak tudi o pouku zgodovine in o slovenskem pravopisu. Prav to dvoje se nam je zdelo potrebno vključiti v program, kajti, kakor so italijanski in slovenski eksperti za zgodovino ugotovili, trpi tako pouk zgodovine na italijanskih šotah na Koprskem, kakor tudi pouk zgodovine na slovenskih šolah na Tržaškem zaradi preskopega obravnavanja sodobne zgodovine matičnih dežel; glede slovenskega pravopisa pa so pregledi pouka slovenščine na Tržaškem pokazali, da vse učitelj, stvo le ne pozna do temeljev pravopisnih zakonitosti. Program tečaja, kakršen je, je torej rezultat sugestij šolskega nadzornika g. Oskarja Boleta in posameznih ravnateljev, sklepov ekspertov za zgodovino in mojih lastnih razmišljanj ob obisku šol Morda bi ga bilo potrebno še dopolniti, a čas, ki je zanj določen, tega ne dopušča.
Včeraj se je zopet začela stavka uslužbencev vsedržavne ustanove za zaščito mater in otrok (ONMI), ki bo trajala tri dni. S stavko so uslužbenci pritisnili na pristojne oblasti, da bi odobrile novi sta-lež osebja, ki mu pripisujejo u-službenci veliko važnost. Z novim staležem bodo namreč rešena vsa glavna vprašanja in odstranjene težkoče, ki ovirajo redno delov i-nje ustanove in povzročajo zato skrb uslužbencem in tudi prizadetim družinam.
Zaradi stavke bodo tri dni zaprti domovi mater in otrok v Ulici Puccini, v Ul. Caboro, v Ul. Paolo Veronese in v Miljah Za razliko s prejšnjimi stavkami pa bodo odprte pokrajinske posvetovalnice za matere in otroke, ker se niso zaščitne sestre pridružile stavki, V posvetovalnicah pa ne bo zdravniških pregledov, ker se stavke udeležujejo tudi zdravniki, ki hočejo doseči ureditev svojih normativnih in mezdnih vprašanj.
V zvezi s sedanjo stavko so se pred dnevi v Rimu sestali sindikalni predstavniki osebja in zdrav, nikov ONMI s podtajnikom zakladnega ministrstva sen. Euge. niom Gattom, ki ga je minister Colortibo pooblastil, da prouči vprašanja te ustanove. Podtajniku so sindikalni predstavniki orisali vzroke stavkovnega gibanja ter mu predočili, da je treba čim-prej odobriti stalež osebja in normativne določbe za zdravnike.
Po sestanku so se sestala tajni, štva vseh sindikatov uslužbencev in zdravnikov ONMI ter so ugotovila, da ni dal podtajnik na tem sestanku jasnega zagotovila o rešitvi teh vprašani Zato so sklenili, da se ponovno začne stavka, Ce ne bo tudi to nič pomagalo, bodo ponovno stavkali tri dni od 30. maja do v*tevši 1. iunija.
Delovanje dežele
ki so jih najele za razna javna dela.
Včeraj je predsednik Berzanti tudi podpisal pet odlokov, s katerimi se ustanavljajo nadzorni odbori, ki bodo nadzorovali dejavnost krajevnih uprav. Odloki vsebujejo imena predsednikov in članov odborov. Deželnemu nadzornemu odboru bo predsedoval odbornik Vicario, pokrajinskim nadzornim odborom pa bodo predsedovali: odv. Franco Macoratti za Gorico, odv. Nino Fazzini-Giorgi za Trst, odv, Danilo Pavan za Pordenon in odv. Claudio Magni-no za Videm. Po registraciji pri računskem dvoru bodo odloke objavili v Uradnem listu, hkrati pa bo predsednik deželnega odbora sporočil vladnemu komisarju, da so ustanovljeni odbori. Ti odbori bodo začeli delovati 30 dni po tem sporočilu, in sicer prve dni julija.
Važnost prenosa nadzornih nalog z države na deželo bo poudaril s svojim obiskom tudi notranji minister Taviani, ki se bo v soboto udeležil ceremonij v Trstu in Vidmu.
se je deželno odposlanstvo mudilo na Reki, v soboto pa v Pulju. Na Reki je bilo v dopoldanskih urah operativno srečanje s predstavniki istrskih industrijskih podjetij, in sicer na sedežu okrajne zbornice za gospodarstvo na Reki. Z jugoslovanske strani so se zasedanja udeležili predstavniki gospodarske zbornice za Hrvatsko, ter predstavniki naslednjih podjetij: Vulkan, R. Benčič, Torpedo, A Mamič, ladjedelnice «3. maj« ter reškega Centra za obrtništvo. Glavni tajnik gospodarske zbornice Ante Vidulič je pozdravil italijanske goste ter je izrazil željo jugoslovanskih poslovnih krogov, naj bi se tehnično - industrijsko sodelovanje med podjetji z obeh strani meje v prihodnje pospešilo in vsestransko razširilo. Goste je pozdravil tudi glavni tajnik gospodarske zbornice za RS Hrvatsko Kurelič.
Na zasedanju so se strokovnjaki seznanili z željami, potrebami in zmogljivostmi sobesednikov, med njimi pa se je razvila živahna razprava, na kateri so bili postavljeni širši temelji za medsebojno spoznanje in za bodoče sodelovanje, Z italijanske strani Je taila v odposlanstvu zastopana praktično le mehanična industrija, medtem ko so bili med jugoslovanskimi strokovnjaki tudi ln-dustrijci z drugih področij. Ne glede na to pa je to prvo srečanje popolnoma zadostilo pričakovanju in prizadevanju organizatorjev, saj so bili tako vzpostavljeni med vzporednimi industrijami z obeh strani meje neposredni stiki, ki jih je sicer težko izpostaviti po uradnih kanalih, ali celo iz daljave po pošti ali telegrafu, medtem ko so brezpogojno potrebni za uspeh vsakršne oblike medsebojnega sodelovanja na gospodar-
skem področju. Po končanem zasedanju so si strokovnjaki ogledali nekaj reških industrijskih obratov, in sicer livarno «Vulkan», v kateri izdelujejo predvsem dvigalne naprave za ladje, ter novo pristanišče Bakar.
V soboto se je italijansko industrijsko odposlanstvo sestalo v Pulju s predstavniki tamkajšnje in-
iiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimimiiimiminiiiiiiiiiiiitmiiittiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimiiiiitiimi
DEJAVNOST DEŽELNEGA SVETA
Na sejah deželnih komisi/ razprave o zakonskih osnutkih
V četrtek izredna seja deželnega sveta
Danes se sestane deželni odbor, ki bo razpravljal o upravnih in zakonodajnih zadevah.
Danes izide deželni Uradni vest. nik, ki bo objavil zakon o raztegnitvi rezerviranih lovišč na vse področje videmske pokrajine, ter zakon o prispevkih deficitarnim občinam za kritja obresti posojil,
Včeraj so se sestali člani predsedstva deželnega sveta. Predsednik sveta de Rinaldini je s svojimi sodelavci med drugim proučil program dela skupščine in komisij v prihodnjih tednih. Razen izredne seje v četrtek, na kateri bo predsednik de Rinaldini poročal o drugem letu delovanja sveta, ne bo ta teden drugih sej. Pač pa se bodo večkrat sestale stalne deželne komisije.
Danes ob 9.30 se sestane prva deželna komisija, ki bo proučila dva ukrepa v korist športnih dejavnosti v deželi. Mtsovci so predložili zakonski predlog za pospeševanje športa, deželni odbor pa je predložil zakon-
ski osnutek v korist gradnji športnih naprav.
Jutri ob 16. uri se sestane četrta komisija za industrijo, trgovino in obrt, ki bo začela razpravljati o zakonskem osnutku odbora, po katerem se pooblasti dežela, da ustanovi deželno finančno družbo za razvoj naše dežele. O osnutku bo poročal svetovalec Coloni.
Jutri se sestaneta tretja in peta deželna komisija. Tretja komisija se sestane ob 9.30 in bo nadaljevala razpravo o ukrepih v korist strokovnemu šolstvu. Peta komisija pa se sestane ob 10. uri, in se bo v mejah svojih pristojnosti izrekla o ukrepih v prid športa.
Poziv KPI za volitve v Delavskih zadrugah
Tržaška federacija KPI je objavila sporočilo v zvezi z volitvami za obnovitev upravnega sveta in revizorskega zbora Delavskih zadrug, ki se bodo začele 3. junija in izreka pohvalo članom dosedanjega upravnega sveta, ki so bili izvoljeni na listi «Rinascita» za njih delovanje v korist zadrug. Nato poročilo ugotavlja, da je velika večina v sedanjem upravnem svetu določila birokratsko metodo
-	volitve po pošti, kar je v nasprotju s tradicijami zadružnega gibanja in škodljivo za bolj neposredne stike članov z njihovo u-stanovo. S tem sprejetim sistemom se namreč še bolj poglablja kriza v odnosih med člani in Delavskimi zadrugami ter se pospešuje nazadovanje zadružne ustanove.
Poročilo nato pravi med drugim, da so «za tokratne volitve voditelji federacije PSI sklenili nastopiti na listi, ki ji načeluje KD* ter da je PSI »zato, da bi dosegla imenovanje enega socialista v u-pravni svet s strani prefekture ali katere izmed krajevnih ustanov, pristala na pozicije KD ter tako sklenila dokončno odstopiti od boja za ukinitev fašističnega zatona in za povratek Delavskih zadrug njihovim članom*. »Stališče, ki so ga zavzeli voditelji PSI
—	je rečeno v sporočilu KPI — je zelo škodljivo za slavno socialno ustanovo, ki je bila ponos tržaškega delavskega gibanja in inštrument borbe proti domačim klerikalcem, ki so z vsemi silami nasprotovali uveljavitvi Delavskih zadrug.*
Poročilo KPI nato ugotavlja, da je potrebno, da vsi tisti, katerim so pri srcu resnični interesi zadružništva, prispevajo za odstranitev nevarnosti popolnega klerikalnega monopola in da se združijo okrog liste »Rinascita* ter oddajo zanjo svoj glas. Za listo »Rinascita* so vsi tisti, ki podpirajo demokratizacijo Delavskih zadrug in ki se borijo za obnovitev starega statpta te slavne ustanove.
Tržaški komunisli pozdravljajo kot pozitivno dejstvo predložitev liste »Rinascita* in vabijo vse delavce ter demokratične člane Delavskih zadrug, da podpirajo borbo braniteljev interesov zadružništva in enotno oddajo svoj glas kandidatom liste »Rinascita*.
dustrije in z ravnateljem puljskega inštituta za gospodarstvo E.
Poropatom, nakar je sledil obisk tovarne cementa Siporex in ladjedelnice Uljanik, kjer so pravkar splavili 12.000-tonsko ladjo «Visa-rion Bjelinskl«, deveto Iz serije dvajset enakih ladij, ki jih jugoslovanska ladjedelniška industrija gradi za Sovjetsko zvezo. Italijanske strokovnjake je na ravnateljstvu ladjedelnice sprejel direktor inž. Lasič, ki je pospremil goste tudi na ogled obrata, v katerem izdelujejo pogonske stroje za ladje. Z ogledom ladjedelnice Uljanik se je praktično zaključil dvodnevni obisk deželnih Industrijcev v Istri.
V jeseni bo gospodarsko odposlanstvo iz Jugoslavije v zameno obiskalo nekaj tovarn v Furlaniji-Julijski krajini, še prej pa se bodo operaterji z obeh strani sešli I Z zasebnim a’vtom so Mezgeca od-v Trstu, in sicer na jugoslovanski j peljali v bolnišnico, kjer so ga s dan na tržaškem velesejmu, ki j prognozo okrevanja v 8 dneh spre-bo, kakor znano, 23. junija.	jeli na nevrokirurški oddelek.
Z 916,500 TONAMI BLAGA V LANSKEM LETU
Trst - najvažnejše pristanišče za avstrijski tranzitni promet
Na drugem mestu je Hamburg, na tretjem pa Reka - lz Avstrije potuje skozi Trst predvsem les, v Avstrijo pa derivati mineralnih olj
Nesreča 'delavca
Ko je včeraj popoldne na gradbišču v Ul. Boveto 41 27-letni tesar Franc Mezgec iz Ul. Soncini 129, ki je uslužben pri podjetju Ban, razdiral leseno ogrodje za vlitje betona, ga je v glavo zadel tram, ki se je odtrgal z ogrodja.
Med vsemi obmorskimi pristanišči, skozi katera se odvija avstrijski tranzitni promet, je na prvem mestu Trst, in sicer z 916.500 tonami (v letu 1965), medtem ko je znašal promet skozi Hamburg 763.200, skozi Reko 466.700, Bremen 358.400, Brake 260.800, Nordenham 147.700, Rotterdam 70.300 ton itd.
Tranzitni promet iz Avstrije in proti Avstriji skozi tržaško pristanišče se odvija deloma po železnici in deloma po cesti. Cestni promet s tovornjaki je lansko leto dosegel približno 300.000 ton v obe smeri, in sicer je potoval v smeri iz Avstrije proti Trstu predvsem les, v nasprotni smeri pa so daleč pred drugimi blagovnimi vrstami prevladovali derivati mineralnega olja. Nekoliko bolj razčlenjen pa je bil blagovni promet
železnici. Železnice so namreč pripeljali
Avstrije 317.785 ton blaga, med ka
£
ansko leto
ile v Trst iz
terlm Je bilo 3.445 ton umetnih vlaken, 2.532 ton železa v palicah, 16.432 ton železarskih proizvodov, 26.990 ton pločevine, 2.513 ton aluminija, 7.786 ton strojev in tehničnih naprav, 95.896 ton magne-zlta za Ameriko, 17.500 ton ša motne opeke, 55.736 ton lesa, 45 tisoč 173 ton papirja in lepenke, 9.534 ton kosovnega blaga Itd. Glede dovoza magnezita, namenjenega v čezmorske dežele, naglašajo avstrijski poslovni krogi, da je postalo tržaško pristanišče predvsem v zadnjem času zelo (interesantno« za take pošiljke, ker mu njegove tehnične naprave omogočajo, da hitro In razmeroma poceni opravi ma* nipulacijo tega masovnega blaga, ki bi sioer ne mogel trpeti niti prevelikih zamud, niti previsokih manipulacijskih stroškov. Na področju lesne trgovine pa nasprotno naglašajo, da postaja tranzitna trgovina na tem področju čedalje težavnejša, in sicer po eni strani zaradi krize, ki je zajela italijansko gradbeništvo, po drugi pa zaradi hude konkurence, ki Jo ra najvažnejših sredozemskih tržiščih Izvaja avstrijskemu blagu romunski in češkoslovaški les.
V odvozu blaga po železnici v smeri proti Avstriji so lansko leto skoraj pri vseh važnejših postavkah zabeležili manjše ali večja nazadovanje; vsega skupaj je
odvoz dosegel 215.187 ton, od tega 25.481 ton žita, 26.300 ton koruze, 3.224 ton oluščenega riža, 4.640 ton agrumov, 14.965 ton naftnih derivatov, 36.028 ton bencina itd. Avstrijski poslovni krogi poudarjajo v tej zvezi, da bo uresničitev tržaške pristaniške ustanove prav gotovo pripomogla k temu, da se bo tudi avstrijska tranzitna trgovina skozi Trst v prihodnje še znatno povečala.
Zasedanju KPI o temi «Šola in gospodarski razvoj»
Pri deželnem tajništvu KPI se Je sestala delovna skupina za šolska vprašanja, ki je proučila priprave in dnevni red deželnega zasedanja KPI o temi «Sola in gospodarski razvoj v Furlaniji-Julijski krajini«. Zasedanje bo v Trstu v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Capito-lina 3 v soboto 28. maja ob 15.30. Udeležili se ga bodo poleg šolnikov in komunističnih študentov parlamentarci, deželni svetovalci, župani, občinski in pokrajinski svetovalci KPI, voditelji deželnega odbora In pokrajinskih federacij. Med pripravami za zasedanje je bila izdelana osnova o šolskih vprašanjih v deželi, ki bo služila za diskusijo. Zaključke del bo povzel član kulturne komisije vsedržavnega vodstva KPI.
Prepir v gostilni
V gostilni «Alla Pergoletta* v Ul, Molino a Vento 138 je sinoči prišlo do prepira. Iz razlogov, ki jih 45-letni Attilio Guadalupi iz Ul. Madonna del Mare 3 ni hotel povedati, se je spoprijel $ približno 23 let starim neznancem. Beseda je dala besedo in prepirljivca sta se stepla, Guadalupi pa je pri tepežu zadoteii rane po zatilju in levi voki, medtem ko se je neznanec oddaljil. Z rešilnim avtom so Guadalupija prepeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja v 12 dneh sprejeli na nevrokirurški Oddelek. O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka, ki vodijo preiskavo, da bi izsledili neznanca.
SLOVENSKI KLUB
priredi danes,
24 t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9
Kosovelov večer
ob 40-letniei pesnikove smrti.
O pesniku bo govoril dr. Bratko Kreft, njegov sošolec in prijatelj.
Cenjeni obiskovalci, šolniki in dijaki, vljudno vabljeni.
Ob tej priložnosti priredi NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA razstavo Kosovelovih del in prevodov ter literature o njem.
GLASBENA MATICA — TRST
Danes, 24. maja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4
nastop gojencev glasbene šole
iz oddelkov za klavir, violino, kontrabas, klarinet, rog, pozavno in komorne vaje
Nastopajo:	Anamaria Bizjak,
Lucijan Čandek, Maja Furlan, Boris Jerkič, Borut Kodrič, Iztok Kodrič, Ravel Kodrič, Vihra Kodrič, Boris Košuta, Nadja Kralj, Ada Markon, Danijela Nedoh, Mario Renzi, Aleksander Rojc, Črtomir ši-škovič, Mojca šiškovič, Vera Tuta in Aleksander Zupančič.
Vstopnina 200 lir, dijaki 100 lir.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
Jutri, 25. maja ob 20.30
V	četrtek, 26. maja ob 20.30
V	petek, 27. maja ob 20.30 (sindikalni abonma)
V	soboto, 28. maja ob 20.30
V	nedeljo, 29. maja ob 16.30
JAROSLAV HASEK
DOBRI
VOJAK
ŠVEJK
veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURI AN A priredil BRANKO GOMBAČ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro -pred pričetkom- predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel 734-265
Pod pokroviteljstvom Partizanske zveze bo odprl v sredo, 24. t. m. ob 20. uri na Opčinah v Prosvetnem domu umetnik - invalid
Branko Radunkovič
RAZSTAVO MAKET
Vljudno vabimo občinstvo 7 Opčin na otvoritev razstave, na kateri bo spregovoril o razstavljavcu dr. Robert Hla-vaty.
Razstava bo odprta do nedelje vsak dan od 9. do 21. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 22. in 23. maja 1966 s« je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 68-letnl Emilio Viezzo-li. 80-letni Francesco Nicoilni, 75-letna Kristina Kralj vd. Ražem, 77-letni Jonas Savaldi, 72-Jetna Maria Lantsehner por. Cesar, 60-1 etm Antonio Sferco, 66-letnt Giuseppe Crls-man, 65-letni Carlo Danieli, 64-letna Anna Varisco por. Belimo, 73-letni Mayer Brandenburg, 66-letnt Pietro Ronchenbauer, 89-1 etnI Francesco Saksida, 72-letni Ferdinando Del Cali-ce, 82-letna Luigia Mercina vd. Franco, 79-letni Antonio Škerl, 79-letni Alfonso Scagnol, 63-letna Valeria Cervani por. Perstni, 86-letna Maria Mrak vd. Ukmar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure)
Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 4 Croce Azzurra, Ul. Commerclale 28; Vielmetti, Trg della Borsa 12: G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv, Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.30 do ISO)
AlFAlabarda, Ul. deiristria 7; Al Galeno, Ul, S. Cilino 36 (Sv, Ivan); de Leitenburg, Trg S. Glovannl J; Mlzzan, Trg Venezia 2.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi v četrtek 26. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov.
Predaval bo MARIO MAGAJNA
o vtisih s potovanja po Maroku. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
Šolske vesti
Srednja šola v Dolini priredi v nedeljo 29. maja ob 20. uri na šolskem dvorišču zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je mladinska opereta v treh dejanjih «Cudežne gosli« pi*a" tel j a Ernesta Tirana in skladatelja Cirila Preglja. K prireditvi vljudno vabljeni.
Gledajjšča
VEHDI
Pri blagajni gledališča Verdi sc nadaljuje prodaja vstopnic za 10. koncert spomladanske simfonične sezo* ne, ki bo v sredo 25. tm. ob 21. uf1* Orkester gledališča Verdi bo vodi dirigent Herbert Albert, sodeloval pa bo violinist Ricardo Odnoposoff.
Program obsega naslednje skladbe. Gluck — «Ifigenija na Aulidi», uvertura; Beethoven — Koncert v D-du-ru op. 61 za violino in orkester. Sajkovski — Četrta simfonija v »* molu op 36.
Kino
Nazioaale 16.30 «L’uomo che vien« da Canyon City» Eastmancolor. Robe t VVood, Loredana Nusciak.Fe-nando Sancho.	,
Excelsior 16.00 «Madame X« Techni-color. Lana Turner, Ricardo Mon-talban.
Fenice 16,00 «M 5 codice diamanti* Technicolor. James Garner, Sandra Dee.
Eden 15.00 «Le sabbie di KaJahari* Technicolor. S. Baker, S. VorK. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Kiss kiss... bang bang» Technicolor. Giuliano Gem' ma, Lorella De Luca, Nives Navarro.
Alabarda 16,30 »Agente X 77 ordine di uccidere« Colorscopč. Silva Ko; scina. Film, ki so ga snemali tudi v Trstu.
Filodrammatico 17.00 «Per cjualcne dollaro in piu« Colorscope. CUD* Eastvvood, Gian Maria Volonte.
Aurora 16.30 «Detective’s story» " Prepovedano mladimi pod 14. letom.
Cristallo 17.00 «Fumo di Londra« — Technicolor. Alberto Sordi.
Garibaldi 16.30 «Simbad contro 1 • Saraceni« Technicolor. Gordon Mit-chel, Bella Cortes.
Capitol 16.00 »Boeing... boeing« Technicolor. Tony Curtis, Jerry Letvi*-
lmpero 16.30 »Assassinlo al galopPa" toio«.
Vittorio Veneto 16.30 «Adulterio al-ritaliana« Technicolor« Nino Manfredi, Catherine Spaak.
Moderno Počitek.
Astra 16,30 «La mano vendicatrice«.
Ideale 16.00 «Una ragazza a St. Tro-pez« Technicolor. Genevieve Grad.
Abbazia 16,30 «Le c U ta proibite* —' Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Astoria Počitek.
Skedenj 16.00 <cLa frustata« Technicolor. Richard Widmark, Donna Reed.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje obvešča, da bo danes ob 21. uri odboro-va seja. Prosimo odbornike za točnost in polnoštevilno udeležbo.
Razna obvestila
LADJE V PRISTANIŠČU
Borea, Llvenza, Viminale, Orsa, Satpa II, Valgardena, Tritone (It.); Mornar, Plod, Uljanik (Jug.); Taras (Hol.); Thoula, Oceanic, Brarmi (Pa.) Eyal (Isr.); M, Stamatls, Panagli, Kounistra, Eptanissos, Atblos, Elpls (Gr.); Desmin (Bu.); Henrlette <LI-bam.); B. de Matanzas (Cu.); Arda-han (Tu.); Maurice, Marletta (Ll.); Astarte (No.).
Bivši borci 3. prekomorske udarne brigade m občmskl komite ljudske mladine Iz Ilirske Bistrice otvar-jajo 25 tm ob dnevu mladosti medinski športni park. mladinski KluD in doprsni kip Nadi Žagar, bivši sekretark. SKOJ 3. PUB. Bivši borci in njih sorodniki vljudno vabljeni na udeležbo slovesnosti.
Prosvetno društvo Skedenj organizira v nedeljo, T9 junija 1966 iz'ct v Kamnik In Kamniško Bistrico Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva. Ul. Servola 124-1. vsak večer, razen v sobotah od 20.30 do 22 ure. • • *
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
priredi v četrtek 2. junija izlet v Predjamski grad, Postojno in Rakov Škocjan.
Vpisovanje od 19. do vključno 24, tm. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchl 6.
• * •
Slovensko planinsko društvo prlre-d, 2 Junija izlet na Veliko planino preko Ljubljane ln Kamniške Bistrice.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Kristine Kralj vd. Ražem darujeta Kristina in Srečko lOOO lir za DijašR0 Matico.
Lavrenčič Ana daruje ob prvi obletnici smrti svojega moža 2000 llr za Dijaško Matico
SOŽALJE
Ob smrti Kristine Kralj vd. Rožem, matere našega delovnega tovariša Danila, Izrekata uprava h1 uredništvo Primorskega dnevnika hudo prizadeti družini svoje globoko sožalje.
Včeraj smo spremili k večnemu počitku našo nepozabno mamo in nono	.
KRISTINO KRALJ vd. RAŽEM
(TRUSKOTOVA)
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinova Mirko in Danilo ter hčerka Marija z družinami in drugo sorodstvo
Bazovica, 24. maja 1966.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Skoraj dve leti bo sedel zaradi kraje avtomobilov
Prvi avto je že ukradel in ga pustil sredi ceste, drugega pa je skušal ukrasti z vlomom ključavnice
1 leto in 10 mesecev zapora,
2lobe- 8 dni pripora in «.000 lir denarne kazni je včeraj kazensko sodišče obsodilo 20-Iet-nega Uga Alzetta iz Ul. Lorenzetti j?' 151 je bil obtožen, da je ukradel avto, da je poskusil ukrasti nekega drugega, da je bil pijan * da je upravljal avto v vinjenem stanju. Vse te prekrške je A~®tta zagrešil 9. aprila letos.
Bilo je okoli 19. ure omenjenega °ne, ko je neki mladenič zahteval lo	«Alla Vittoria» v Ul. del-
f® Campanelle, naj marešal javne J,v°*ti Luigi Mattelini uvede pre-ltv° 8*ede nekega mladeniča, ki C nnje nekoliko prej ukradel ne-5* avto ter si skušal prisvojiti ne-,®8a drugega. Slo je, je trdil Ter-deniča ’ za nekega vinjenega mla-
Policist je izsledil obtoženega mladeniča ter ga legitimiral. Ker i® ™ ta vinjen, ga je odpravil v noinišnico. Pozneje se je zvedelo.
2a je Aleš srečal Alzetto že na «eški cesti. «Mladeničev» avto tv resnici Je bil ukraden), je bil par-*iran poševno sredi ceste ter je ™to Aleš menil, da je mladeniču mogoče postalo nenadoma slabo.
““Pri je vrata avtomobila ter ga tkmaral, kaj mu je. Alzetta pa mu je dejal, da se mu ni zgodilo ni-£®sar hudega, le da nima startne-®a ključa. V zameno mu je ponudil izvijač ter ga prosil, naj z njim starta avto.
£ak°j nato je Aleš spremil Al-zetto do Ul. Campanelle, kjer se j® Poslovil od njega v prepričanju, da bo mladenič šel domov, f!, oliko pozneje pa ga je zasa-vr, *0 skušal s silo odpreti vrata nekega drugega avtomobila.
■fedaj se je Aleš odločil, da pokuri na pomoč policijskega agenta, a Je bil v gostilni «Alla Vittoria*.
Alzetta se je zagovarjal pred "genskimi sodniki v zapornem stanju. Ker je kazen višja od 1 mta zapora, sodniki niso ugodili njegovi zahtevi, da bi ga izpustili na začasno svobodo.
Predavanj« o temi «Žena-lakota-mir»
Pod pokroviteljstvom »Italijan-”".e .ženske zveze* (Alleanza fem-mmile italiana), ki je vključeno svetovno organizacijo <Interna-lonal Albance of Women», je siji0®! 0b 19 urj predavala v Krož-fu kulture in umetnosti dr. Aure-, * Gruber Benco o temi: «Zena— lakota—mir».
.vprašanja, ki jih je govornica Skušala osvetliti, so seveda zelo “osjrna. Menimo pa, da je zadela v živo, ko je poudarila potrebo, ?a ?e enkrat za vselej reši vprašanje sožitja velikega kitajskega naroda v okviru teženj človeštva ® izgradnjo temeljev nove človeške družbe.
. lir. Gruber Benco je nadalje z ‘t^irnimi podatki dokazala, da morajo napredne države povečati svo-je napore v korist zaostalim deže-am. Njihova pomoč pa bi mora-*a biti nepristranska. Zato je govornica sprožila zamisel, da se v okviru svetovnih organizacij usta-
novijo celo skladišča blaga za pomoč zaostalim deželam. V tej zvezi in tudi iz drugih razlogov bi utegnil Trst odločno prispevati, v skladu s svojimi tradicijami, k izgradnji nove pravičnejše družbe.
V diskusijo sta posegli med drugimi dr. Hassan Zakia iz Centra za jedrsko fiziko in predstavnica UDI Jole Burlo
Aretiran napadalec iz Ulice Roma
Karabinjerji preiskovalnega oddelka so predvčerajšnjim zvečer na Trgu Cavana zasačili 51-letnega kramarja Eugenia Polettija iz Ul. Ti-meus 4, ki je v petek popoldne v Ul. Roma napadel in ranil 33-letne-ga Maria Picciulina iz Ul. Valmau-ra 25. Ko je iz časopisja vedel, da je ranil Picciulina ter da so tega sprejeli na zdravljenje v bolnišnici, si Poletti ni upal več domov. Kljub temu so ga karabinjerji prijeli in ga odpeljali na zaslišanje. Poletti je priznal svoje dejanje, obrazložil pa je, da ni Picciulina sunil z no-žičkom, temveč z pllico za nohte. Polettija so prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb.
Nerodno je padla
Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli 70-letno gospodinjo Bianco Sencic vd. Defardi iz Ul. Zorutti 4 zaradi zloma desne stegnenice. Ponesiečenka je povedala, da je malo prej v kuhinji stanovanja nerodno spodrsnila in padla.
Potepuški maček napadel žensko
Ko je včeraj zjutraj hodila po Ul. Sorgente blizu pokritega trga, se je 61-letni upokojenki Caterinl Brandner vd. Lipez iz Istrske ulice št. 1 približal maček ter jo napadel. žival se je zagnala v Brand-nerjevo in jo ugriznila ter s kremplji opraskala po desni nogi ter ji zasadila zobe v žilo. Brandnerjeva je začela vpiti in maček je zbežal. Nekateri mimoidoči so ji priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji v ambulanti razkužili in povezali rane. Brandnerjeva se bo morala zdraviti teden dni.
Trčenje lambrete v avto
V Ul. Soitomonte blizu stavbe št. 4 je sinoči prišlo do trčenja med lambreto in avtom. Lambre-to Ts 33427 je proti domu vozil 33-letni pleskar Claudio Coslovich iz iste ulice št. Iti, na zadnjem sedežu pa se je peljala 19-letna prodajalka Liliana Komar, ki stanuje prav tam na št. 39. Avto TS 82270 pa je nasproti privozil 22-letni Riccardo Pruni iz Ul. Sotto-monte 30. Zaradi trčenja sta se oba lambretista prevrnila in se ra-rila Coslovich se bo moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti 12 dni zaradi udarcev in ran po levem stopalu, Komarjeva pa si je zlomila desno nogo in se bo na istem oddelku morala zdraviti mesec dni.
PO DVEH DESETLETJIH HUDIH NAPOROV IN RAZVESELJIVIH USPEHOV
Prisrčno srečanje nekdanjih in sedanjih gojencev Slovenskega dijaškega doma v Gorici
Nekdanji gojenci, danes odrasli ljudje, so prišli od blizu in daleč, da obudijo svoje spomine Pozdravna pisma tistih, ki niso utegnili prisostvovuti ■ Nad 500 udeležencev, med njimi tudi vidni predstavniki kulturnega, upravnega in političnega življenja ■ Zanimiva brošura ob 20-letnici
um iHiimiuiii m im um nuni mimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Lnedeljo na nabrežju ottaviano augusto
Po trčenju se je avtomobil zavrtel in prevrnil na streho
V obeh močno poškodovanih avtomobilih tri osebe lažje ranjene Tržaški avtohladilnik se je prevrnil na cesti Rovigo - Bologna
Na Obrežju Ottaviano Augusto je predvčerajšnjim popoldne ®«og 18. ure pripetila slikovita Prometna nesreča, ki ni zahtevala "djših žrtev. Ob tisti uri je proti ~Y- Andreju 59-letni električni va-rtlec Libero Baroncini iz Drevoreda Čampi Elisi 9 vozil svoj avto 8», v katerem se je peljala
Jdi njegova 54-letna žena Aurelia d°rva. Ko je privozil do bencin-lae črpalke pa je prišlo do trče-'J® s fiatom 600 «multipla», ki ga ~ nasproti privozil 39-letni urad-dk Romano Saitta iz Ul. Biaso-ftto 21. Trčenje je bilo čelno in Jaradi močnega sunka se je Ba-.oncinijev avto zavrtel okrog svo-™ osi, se potem nagnil na stranjo in se tako še nekajkrat za-'riel, nakar se je prevrnil in ob-tal nekaj metrov stran s kolesi javzgor. Tudi Saittov avto je bil nočno poškodovan.
Vse tri ponesrečence so z rešil-“hi avtom odpeljali v bolnišnico, ,Jer so zakoncema Baroncini da-j Prvo pomoč in bosta okrevala v •hem tednu. Baroncini se je polj* Po čelu, levem kolenu in des-? roki, njegova žena pa po čelu, lesni roki in kolenu. Tudi Saitta !® imel srečo; pridržali so ga na opazovalnem oddelku, kjer se bo noral zdraviti le dva tedna za-jadi udarcev po čelu in ran po tevi nogi.
. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti pro-detne policije, ki so tudi poskr-za odstranitev močno poškodovanih avtomobilov.
* * •
a^ri Anguillara Veneta na cesti , °vigo . Bologna se je v nedeljo faradi okvare na volanu prevrnil •Mak avtohladilnik po nekaj de-fetin metrov blazne vožnje ob ro-?u ceste. Avtohladilnik je last tržaškega prevoznika Giuseppa Vi-fantina, vozilo pa je šofiral 24-etni Marcello Ruolino iz Zgonika.
Čeprav je Ruolino skušal vozilo ““držati na cestišču, mu to ni u-fPelo m preden se je avtohladll-PjJ prevrnil v globok jarek, je nflro odprl vrata in skočil iz ka-“lne. isto Je storil Visentin in oba ata nepoškodovana padla na tra-v°- Ruolino je v avtohladilniku
prevažal 50 stotov zmrznjenega mesa. Ves tovor se je raztrosil iz razbitega avtohladilnika. Iz Trsta je nato takoj odpeljal drugi avtohladilnik in natovoril meso. Poškodovano vozilo, ki je bilo v oviro na zelo prometni cesti, so nato dvignili gasilci iz Roviga s pomočjo žerjava.
Na rojstni dan so ji ukradli avto
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči odpeljali avto «giu-lia» TS 69886, ki ga je Eleonora Israel nor. Coen s Trga Carlo Alberto 9 pustila v bližini svojega stanovanja. Predvčerajšnjim zjutraj Israelova ni več našla svojega av-tn in se takoj zglasila na letečem oddelku policije, kjer je tatvino prijavila. Povedala je, da je bil avto vreden milijon in 200 tisoč lir. Israelova je imela prav smolo. Tatovi so ji namreč odpeljali avto na njen rojstni dan, tako da se ni mogla nikamor odpeljati in v veselju praznovati obletnico.
POŽAR SUHLJADI
Ob železniški progi Opčlne-Repen-tabor je predvčerajšnjim nastal požar suhljadi, ki so ga verjetno povzročile iskre, ki so švigale iz dimnika kake lokomotive. Ob prihodu gasilcev se je požar razširil na 2000 kv. metrov površine. Po dveh urah dela so gasilci pogasili nastali požar.
Na mostu se je zaletel v avto
V nedeljo okrog 20. ure Je na Soškem mostu trčil v avto simca UD 105245, ki ga je vozil 51-letni Romano Roman iz Ločnika preko Soškega mostu v Gorico, 76-letni motociklist Leandro Bainat iz Ra-štela, 56. Pri tem se Je motociklist ranil nad levim očesom in opraskal po obeh rokah. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh.
Zapisnik so napravili goriški mestni stražniki.
MIMO «1 K1S» PROSEK
predvaja danes, 24. t. m. ob 19.30 uri film:
MODO SCORSOtO
(ZANKA)
Priporočamo vam, da si ogledate od začetka to dramatično delo
Igralci so*
tray danahne, josey heatherton, burry sullivan
«Siovenski dijaški dom je steber slovenske šole! Z 20-letnlm delovanjem smo dokazali, da smo na pravi poti in prepričani smo, da nas bodo še nadalje pri našem delu podpirali goriški in beneški Slovenci,* je naglasil ravnatelj Dijaškega doma v Gorici dr. Peter Sancin na proslavi 20-letnice njegove ustanovitve, ki je bila v nedeljo popoldne v domskih prostorih.
Prireditev ni imela samo tega namena, da se proslavi pomembna ob-letnica, ampak je hotela predvsem zbrati v domu vse tiste, ki so kdajkoli, v tem pomembnem obdobju, bili gojenci tega doma. Tako so se ponovno srečali zreli ljudje, ki so v otroških in mladeniških letih bili gojenci v tem domu. Prišli so s svojimi otroki, ki so že postali ali še bodo gojenci doma. V dom so prihiteli iz vseh strani, iz Gorice, bližnje okolice, iz oddaljenih italijanskih mest, iz Jugoslavije, gojenci, ki jih je življenjska pot popeljala daleč v svet. Tako so si stisnili roko bivša gojenka, ki je prišla iz Vare-seja, z gojenko, ki stanuje v Logatcu, prišli so bivši gojenci iz Benečije in s Tržaškega. Kdor pa zavoljo prevelike oddaljenosti ni mogel priti, se je oglasil s pismom. Iz Dalmacije se je oglasil mornariški oficir, iz Genove bivša gojenka, beneški fant iz Švice, prišlo je pismo iz Rima, bolna bivša gojenka je poslala svojega očeta. Vsi so hoteli tako ali drugače biti prisotni v domu, pokazati, da jih nanj veže neločljiva zlata nitka lepih spominov In hvaležnosti.
Spet so si stisnili roke bivši vzgojitelji in pomožno osebje, ki so v najtežjih časih, ko zavod ni imel tako lepe in moderne stavbe, vzgajali otroke in jim nudili streho, hrano, in še več človeške topline in ljubezni. Tudi oni niso hoteli biti odsotni na tem pomembnem srečanju.
Ves popoldne so prihajali obiskovalci, si stiskali roke, se pomenkovali in ogledovali zares lepo okoje dijaškega doma. Gojenci so jim stregli, na željo pa razkazali prostore. Za to priliko so pripravili več razstav. Najpomembnejša je prav gotovo tista, ki v sliki prikazuje razvoj zavoda v teh dveh desetletjih in pa slike gojencev, posnete v domu, na izletih. Razstavljeni so bili nadalje seznami dobrotnikov, športne trofeje, prispevki osnovnošolcev v besedi in sliki, napravljeni nalašč za to priliko, in pa razstava slik gojencev, ki so jih odrasli tovariši ocenili in nagradili. Svoje slike je razstavil tudi bivši gojenec Vladimir Kanjšček.
Ko se je sonce spustilo za šumeče topole na domskem dvorišču, se je zbrala množica nad 500 udeležencev. Velika večina med njimi se je vpisala v spominsko knjigo pri vhodu, kjer sta gojenki prodajali lično izdelano brošuro, posvečeno tej pomembni obletnici.
Poleg letošhjih gojencev, njihovih staršev, številnih učiteljev in profesorjev so se proslave udeležili tudi nekateri vidni predstavniki našega kulturnega, upravnega, gospodarskega in političnega življenja. S svojo prisotnostjo so povzdignili pomen obletnice predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race in tajnik zveze Bogo Samsa, ravnatelj slovenskih osnovnih šol dr. Milan Brešan, pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, občinski odbornik v Gorici odv. Avgust Sfiligoj, deželni svetovalec Jožef Jarc, župan občine Doberdob Andrej Jarc, konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik, predstavniki Dijaške Matice, dijaškega doma v Trstu in v Tolminu, gimnazije iz Nove Gorice in drugi.
Prireditev je otvoril ravnatelj doma dr. Peter Sancin z naslednjim nagovorom.
• Dragi prijatelji, cenjeni gostje! Ko so sc vzgojitelji in vodstvo doma odločili, da dajo dvajsetletnici delovanja naše ustanove posebnega poudarka, so imeli v mislih predvsem željo da prikažejo prijateljem in dobrotnikom ter vsej slovenski javnosti v Italiji nenadomestljivo poslanstvo zavoda za šolsko mladino >n skupnost.
Ustanovitev dijaških domov so narekovali plemeniti nameni in objektivno stanje našega ljudstva po 25-Ietnem zatiranju materine besede Eni celi generaciji je bilo onemogočeno vsakršno izobraževa. nje v narodnem duhu. Po osvoboditvi, doseženi Za ceno velikega krvnega davka v narodnoosvobodilni vojni, je v primorskem izo-
braienstvu zijala v vsej svoji tra. giki velika vrzel. Zato je postala naloga obnovitve slovenskih šol in vzgoje mladega rodu bistvene važnosti
Prvi koraki so bili izredno naporni, materialne težave Zelo velike. Dijaški domovi v Trstu, Tol. minu, Ajdovščini, Gorici in drugod so začeli delovati v Zasilnih prostorih in ob stalnem pomanjkanju včasih celo najosnovnejših potreb. Toda uspevali so, uspevali so zaradi velike volje otrok do u-čenja, zaradi izredne požrtvovalnosti domskega osebja in tudi zaradi navezanosti in ljubezni vseh Slovencev do nove študirajoče generacije.
Ob razmejitvi so domovi, ki so ostali tostran meja, zadobili še po. sebno vlogo: vsi smo se zavedali, da je ohranitev, utrditev in razvoj slovenske manjšine v Italiji nerazdružljivo povezan Z vzgojo v slovenskem duhu naše mladine, predvsem šolske. To prepričanje je vodilo goriške Slovence, da so kljub hudim časom po letu 1947 složno nastopili v zaščito naših gojencev. Ko je bil Dijaški dom brez lastne strehe, so jih celo v lastnih stanovanjih učili, prehranjevali in sploh nudili zavetišče.
Dolga je bila pot našega Zavoda do današnjega dne. Mnogi izmed nas, ki ste danes prisotni, se še spominjajo svojih šolskih let in takratnega življenja v domu. Živeli ste ob skromni hrani, se u-čili v neprimernih prostorih, spali v mrzlih in pretesnih sobah.
Danes je drugače. Vidite novo stavbo, moderno, primerno, vidite dom, kakršnega ste si morda v mislih predstavljali in želeli. Zgradili in obnovili smo ga za svoje otroke in za otroke svojih otrok, ker gledamo in hočemo gledati z zaupanjem v bodočnost, da se bo naš rod na svoji zemlji o-hranil, razvijal in krepil. Veliko ponosa ie v nas, veliko vere v naše poslanstvo.
Skozi domska vrata je šlo preko 800 mladih ljudi, ki so danes profesorji, inženirji, učitelji, uradniki, delavci, zdravniki, odvetniki, agronomi... ali še študirajo na šolah in univerzah. Mnogi se udeležujejo na kulturnem, prosvetnem, športnem, političnem in na drugih področjih in sploh delujejo v blagor skupnosti. Radi se spominjamo gojencev iz Beneške Slovenije. 70 fantov in deklet nam je dalo roko v slovo, večina jih je
Ravnatelj doma dr. Peter Sancin
morala po svetu, vendar vidimo, da jih je veliko navezanih na materin jezik, in da so tudi taki, ki doma in po svetu delujejo Za narodni preporod svojih sorojakov.
Zaradi posebnih političnih razmer in zaradi obstoja še drugih slovenskih zavodov se je moral Dijaški dom skozi vsa leta truditi, da si pridobi vseslovenski značaj vzgojnega zavoda In to je tu■ di dosegel. Z zadoščenjem ugotavljamo, da so vrste naših gojenk in gojencev goste, da imamo po nekaterih šolah celo tretjino vseh dijakov pri nas. To pa nam nalaga še večje odgovornosti do staršev, do otrok in do slovenske šole same. Z uspehom si prizadevamo imeti čim tesnejše stike s starši in svojci zaupanega nam otroka, stremimo Za tem, da se vzgoja v domu izpopolnjuje z vzgojo, ki jo otrok dobi v domačem okolju.
Ker se zavedamo, da so šolski programi zastareli, da se temu dosledno vsak o leto zanimanje m volja do učenja manjšata, da je šolska vzgoja pomanjkljiva in nepopolna, skušamo imeti stalne stike s šolo in šolniki. Ti stiki so dobri, toda želimo, da bi postali še tesnejši. Nedvomno in tudi na-. ravno je, da pozna vzgojitelj gojenca bolje od šolnika, ker živi z njim cel dan, celo leto, ker ima do otroka in do staršev večje in bolj neposredne odgovornosti. Zaradi tega si želimo, da bi vsi šolniki, učitelji in profesorji bolj neposredno živeli z Dijaškim domom,
Pogled na oder s nastopajočimi
Delen pogled na udeležence nedeljske proslave 20-letnice goriškega dijaškega doma
bolj od blizu sledili našemu delu, našim problemom. 2elimo, da bi končno odpadli tisti predsodki, ki so včasih celo izraz osebne neprizadetosti, ki naj bi hoteli opravičevati dejstvo, da so še učitelji in profesorji, sicer že zelo redki, ki niso še prestopili našega praga in ki se ne potrudijo, da bi spoznali vlogo in pomen naše ustanove : poslanstvo šolnika in vzgojitelj a zahteva celega človeka.
Slovenski dijaški dom je steber slovenske šole! Naj bo današnji praznik eden izmed trdnih mejnikov v zgodovini slovenske skupnosti v Italiji v luči kulturnih tradicij, ki oblikujejo slovenski rod.*
Predsednica Dijaške Matice tov. Tončka čok iz Trsta je ravnatelju dr. Sancinu čestitala k pomembnemu jubileju ter želela zavodu nadaljnjih uspehov pri izvajanju njegovega poslanstva, čestitke so izrekle tudi dijakinje gimnazije v Novi Gorici, gojenci dijaškega doma «Peter Skalar* iz Tolmina pa so izročili spominski album.
Sledil je pester ljudsko-prosvetni in zabavni program, ki so ga izvajali bivši in sedanji gojenci. Se poprej je bivši gojenec pesnik Fllibert Be-nedetič prebral nekaj misli ob jubileju, se spomnil dogodkov, ki so se mu najbolj vtisnili v spomin, ter prebral dve topli pismi nekdanjih gojencev, ki se opravičujeta za svojo odsotnost ter opisujeta svoje sedanje življenje.
Mala Franka MIkluš Je nato napovedovala posamezne točke programa. Na odru so medtem že stali izvajalci, na eni strani pevski zbor s harmonikarji, na drugi recitatorji. Akademik Mario Lavrenčič Je deklamiral Gradnikovo «V tujini*; skupina gojencev Je z bivšim gojencem, učiteljem Poldom Devetakom v le-solu recitirala Aškerčevo »Kronanje v Zagrebu*, bivši gojenec Jože Jarc, ki se je uveljavil v javnem življenju, je deklamiral Prešernovo «Memento mori*. Vojko Devetak pa Kosovelovo «Borl». Mala Franka Mikluš, učenka tretjega razreda osnovne šole, Je nato recitirala Župančičevo «Otrocl molijo*. Prvi del programa so gojenci zaključili z zborno recitacijo Prešernove »Zdravice* in pa s tremi pesmimi, ki jih Je otroški zbor zapel pod vodstvom Pavline Komelove.
V drugem delu Je bila na sporedu igra žarka Petana »Starši naprodaj*, v kateri so sodelovali Karel Černič, Adrljan Cotič, Martin To-mazinčič, HIjacint Luša, Silvan Flo-renln, Jadranka Mozetič in Luci-
jan čemic. Sodobna igra, ki je bila i vzgojitelj, opisal «Dijaški dom v le-tudi sodobno postavljena, prikazuje tih 1945—1947». Milica Kogoj, go-
otroke sedanjega sveta, ki se mora jo zavoljo osamelosti spoprijemati z vprašanji, ki so večji od njih. Igro je ob pomoči vzgojiteljev režiral Marijan Kovač iz Nove Gorice.
Ob koncu naj spregovorimo še o brošuri, posvečeni 20-letnici, ki jo je uredil Slavko Rebec. Obsega 32 strani ter vsebuje spise v prozi in poeziji ter slike. «Misli ob jubileju* so izpod peresa ravnatelja dr. Sancina. Filibert je za to priliko napisal pesem «Slovenski mladini*. Marija Bogataj je prispevala ganljiv članek o dijaškem domu: «Večna povest življenja — prihajamo in odhajamo*. Dr. Rado Bednarik je prispeval članek o vlogi dijaškega doma v preteklosti in sedaj (ponatis iz Jadranskega koledarja 1955), medtem ko je prof. Slavko Kretič,
spodinja v dijaškem domu, je osvetlila zanimivo obdobje 1946—1948. Nekdanja gojenka Vanda Ceschia se je obletnice spomnila s pesmimi «Slovo», »Vsakdanjost* in «V srcu*. Filibert Benedetič z «Beležkami», Vladimir Klanjšček pa s pesmijo »Pomlad prihaja*. V drugem delu so «Zapiski in spomini* sedanjih gojencev Valerka Kamenška, Sandra, Lucijana, Marija, Maksa. Milica Kogoj je napisala še dve zgodbici o beneških otrocih. Slika na naslovni strani je delo Vladimira Klanjščka. Publikacija, ki ima ob koncu seznam vseh gojencev dijaškega doma z oznako bivališča, kot prilogo pa vložek z reklamnimi oglasi, je zelo okusno urejena ter predstavlja lep dokument pomembnega dogodka, ki se ga bomo vsi radi spominjali.
Podelitev nagrad prometnega tečaja
Danes dopoldne ob 11.30 bodo na Trgu Battisti v Gorici podelili nagrade najboljšim udeležencem prometnega tečaja, ki so ga mestni stražniki vodili na tem trgu prejšnji teden za učence osnovnih šol. Za tečaj je bilo precejšnje zanimanje in posebna komisija je ocenjevala učence in skupine posameznih mestnih osnovnih šol, ki so se ga udeležili.
Izid strelskega tekmovanja v Gorici
V	okviru prireditev pokrajinske ENAL je bilo v nedeljo v Gradiški tekmovanje v streljanju na krožnik, ki so se ga udeležili predstavniki skoro vseh občin na Goriškem.
V	skupini »strelcev* Je bil prvi Amaldo Marussi iz Gradiške s 33 zadetki na 33 strelov ter je prejel pokal ENAL in zlato kolajno. Drugi je bil lanski prvak Romeo Za-nuttini iz Fogliana z 32 zadetki na 33 strelov.
V	kategoriji «lovcev» je bil prvi Lucio Marega iz Ločnika z 29 zadetki na 30 strelov, drugi pa Lu-ciano Marussi iz Gradiške s 27 zadetki na 30 strelov.
Prvih pet iz vsake kategorije je prejelo zlato kolajno, nadaljnjih 6 pa srebrno.
VESTI IZ TRŽIČA
Izid volitev trgovske blagajne
Nedeljskih volitev delegatov v pokrajinski svet bolniške blagajne trgovcev, se je na tržiškem področju udeležil velik odstotek upravičencev. V vseh volilnih kolegijih so zmagali kandidati, ki jih ja predložila okrajna zveza trgovcev. V celoti so izvolili 27 delegatov.
Občinski odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji med drugim odobril nad 7,2 milijona lir za občinsko podporno ustanovo in za razne druge socialne dajatve.
Nezgodi na delu. Med delom na ladji «Eugenio C» sta se včeraj v tržiški ladjedelnici ponesrečila dva delavca. Prvi, 38-letni Bruno Brau-lin iz Gradiške se je ranil in udaril na lasišču ter so ga pridržali v bolnišnici za 10 dni na zdravljenju. Pravtako za 10 dni so pridržali 45-letnega Izidorja Boscarola iz Ronk, Trg S. Stefano 18, ki si je verjetno ?lomil nogo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu, tel. 33-49.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiimmimui«
MEDNARODNO KULTURNO SREČANJE ZAKLJUČENO
Prireditev na goriškem Gradu je zadovoljila vse udeležence
Organizatorji naj bi priredili podobna zborovanja tudi o drugih kulturnih problemih
četrti in zadnji dan srečanja srednjeevropskih književnikov in pesnikov na goriškem Gradu, preteklo nedeljo dopoldne, je bil posvečen madžarski poeziji in njenim predstavnikom, ker so bili po abecednem redu, ki je veljal ob tej priliki, pač zadnji na vrsti. Načelnik delegacije Istvan Vas je predstavil drugim kongresistom člane madžarske delegacije. Nato sta govorila o sodobnem pesništvu tega naroda Gyorgy Szabo in Lajos Ma-roti. Iz izjav vseh treh je odseval veder optimizem in vera, da bo duh prevladal tudi v sedanji dobi atomskega orožja in misilističnih izstrelkov. S tem so prikazali precej drugačno stališče, kot prejšnji dan italijanski predstavniki.
Se bolj zanimiva je bila zaključna debata in pa poslovilni govori. Na nekatera vprašanja, ki jih je postavil zastopnik italijanske dele-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllVIIIIIMIIIIIIIIIIIIItItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltl
ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV
Materinske posvetovalnice danes in jutri zaprte
Med njimi sta tudi posvetovalnici v Steverjanu in v Sovodnjah • Ona v Ronkah za Doberdob pa redno posluje
Pokrajinska federacija ONMI v l spevkov Gorici sporoča, da bodo zaradi stavke uslužbencev, ki jo je proglasilo centralno vodstvo sindikatov od 23. do 25. maja zaprte še danes in jutri naslednje posvetovalnice odnosno jasli na Goriškem:
1.	Dom matere in otroka v Gorici (Drevored Virgilio) in v Tržiču;
2.	Materinske posvetovalnice v Kaprivi, Steverjanu, Sovodnjah,
Ločniku, v Gradiški, Farri, Zagraju in Villessah.
Normalno pa poslujejo materinske posvetovalnice v Krminu, Dolenjah, Marianu, Romansu ter v Ronkah in Gradežu skupaj z drugimi posvetovalnicami teh dveh področij.
Kot znano so stavko proglasili v državnem obsegu ker pri ONMI ni. so dobili potrebnih državnih pri-
za obračun lanskega bilančnega računa in tudi ne za potrebe tekočega leta. S pomočjo sindikalnih organizacij upajo uslužbenci, da bodo po tej stavki deležni večjega upoštevanja.
KPI in pokrajinska uprava
V zvezi z zadnjo razpravo o proračunu v pokrajinskem svetu je pokrajinska federacija KPI izdala posebno noto, v kateri obsoja pokrajinski odbor, ki da ni hotel razpravljati o osmih resolucijah, kate. re so predstavili komunistični svetovalci. Poročilo pravi, da so predstavniki levega centra s tem hoteli preprečiti kakršno koli sodelovanje s komunisti, na osnovi predlogov, ki so jih ti predložili v omenjenih resolucijah.
gacije Sergio Tavano, predvsem glede odnosov slovstva naše dežele in furlanskega "slovstva do tega zborovanja in do drugih srednjeevropskih narodov, je odgovoril Biagio Marin, ki je na kratko govoril o razvoju poezije v naši deželi in o njenih predstavnikih, da bi tako vsaj delno nadomestil poročilo o njej, ki je bilo sicer na programu, pa potem ni prišlo na vrsto zaradi odklonilnega stališča drugih članov italijanske delegacije. Pesnik Giorgio Faggin pa je nato recitiral tri furlanske pesmi nekaterih najvidnejših predstavnikov Furlanije.
Zupan Martina je nato pozdravil goste in obenem opravičil pesnika Ungarettija zaradi odsotnosti na nekaterih zasedanjih; pesnik je preko njega še enkrat želel kongresistom veliko uspeha v njihovem plemenitem prizadevanju. Bilo Je že precej čez poldne, ko je prof. Luzzi, ki je predsedoval, zaključil zborovanje ter podčrtal njegove pozitivne uspehe.
Tako se je torej zaključilo to pr. vo zborovanje večjega mednarodnega obsega, ki so ga pripravili sodelavci goriške revije «Iniziativa Isontina*. Pri tem moramo pohvaliti predvsem dobro pripravo in organizacijo celotne manifestacije in prvič smo imeli v Gorici tudi istočasno prevajanje govorov v tuje jezike, ki je kar dobro delovalo, zlasti kadar je šlo za referate, ki so bili na programu. Izkazalo se je tudi, da je Gorica najbolj prikladna za take kulturne manifestacije s srednjeevropskega področja. Seveda bo treba z njimi nadaljevati in obravnavati tudi druge argumente. Vsaj tako se je izrazilo več domačih kulturnih predstavnikov in upamo, da bodo organizatorji upoštevali te želje pri svojem bodočem delu.
Avto podrl kolesarja na Majnici
V nedeljo dopoldne okrog 10.30 ure je avtomobilist 44-letni uradnik dr. Micheme Miglino iz Gorice s svojim avtom flavia podrl na cesti v bližini gostilne «Fogolar» na Majnici 74-letnega Angela Breganta iz Ločnika, ki se je s kolesom vračal proti domu v Ul. Giulio Ce-sare. Z avtom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v civilno
bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi pretresa možgan in udarca na levi nogi. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gorice.
Z avtom Zelenega križa so prejšnji dopoldne odpeljali v goriško civilno bolnišnico 39-letno Lidijo Kancler por. Gregori iz Ul. sv. Ga. brijela 34. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na desni nogi, ki si jo je povzročila, ko ji je doma spodrsnilo ter je pri padcu zadela ob termosifon.
Gorica
VERDI. 17.30: »La violenza e 1’amo. re», U. Sini in L. Gastoni. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.00:	#11 bandito delle
11.00», J. P. Belmondo in A. Ka-rina; francoski barvni kinema-skopski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISS1MO. 17.15: »Un amo-ren, Rossano Brazzi in Agnes Spaak; italijanski črnobeli film; mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «Matrimonio al-la francese*, M. Mercier in Robert Hosein; koprodukcijski čmobeli film.
CENTRALE. 17.30: «James Tond — operazione D.U.E.*, L. Buzzan-ca in F. Anglade, italijanski barvni kinemaskopski film; zadnja ob 21.30.
rms v« *
Irzic
AZZURRO. 18—22.15: «La cugina Fanny», V. Goller.
EXCELSIOR. 17.30—22:	»Mentre
Adamo dormiva*, A. Margaret; barvni kinemaskopski film
NAZIONALE. Zaprto.
PRINCIPE. 18—22:	«Hotel delle
vergini*, N. Kwan; barvni kinemaskopski film.
Konke
RIO. 19.30—22: «Super rapina a Mi-lano», A. Celentano; barvni film.
EXCELSIOR. Zaprto.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 27,1 stopinje ob 15. uri, najnižjo 14,4 stopinje ob 2. ponoči; povprečne dnevne vlag* je bilo 50 odstotkov.
Zaključeno prvenstvo 1965-66
V PETI IN SESTI ETAPI GIRA D9IT ALI A
Naslov Interju y Chiancianu Bariviera
Rimu Marcoli
Sampdoria, Catania in Varese izpadli v nižjo skupino
Letošnje italijansko prvenstvo A				KONČNA	
lige se je v nedeljo dokončno			za-	INTER	34
ključilo. Inter je osvojil		naslov		Bologna	34
italijanskega nogometnega		prvaka		Napoli	34
1965-66, Sampdoria, Catania		in	Va-	Fiorentina	34
rese pa so se znašli na	dnu		lest-	Juventus	34
vice in se bodo morali	zaradi		te-	L. Vicenza	34
ga posloviti od elitnega	prvenstva			Milan	34
ter se preseliti v nižjo	kategorijo.			Roma	34
				Brescia	34
•Atalanta — Torino			0-0	Torino	34
L. Vicenza — ‘Bologna			3-1	Cagliari	34
•Brescia — Spal			2-2	Foggla	34
•Cagliarl — Foggla			1-0	Atalanta	34
•Fiorenttna — Lazio			2-0	Lazio	34
•Juventus — Sampdoria			2-1	Spal	34
•Milan — Catania			6-1	Sampdoria	34
•Napoll — Inter			3-1	Catania	34
•Roma — Varese			2-0	Varese	34
10	4	70	28	50
8	7	60	37	46
11	6	44	27	45
11	7	45	22	43
16	5	38	23	42
14	7	43	34	40
12	9	43	33	38
12 8 14 43 44 32 9 13 12 31 34 31
8	13 13 22 30 29
9	11 14 24 37 29
8	13 13 28 41 29
9	10 15 38 45 28 9 9 16 27 47 27 5 12 17 24 56 22
včeraj v
Španec Julio Jimenez še vedno z roza majico
RIM, 23. — Po nedeljski zmagi Bariviere, je danes prišel na vrsto Marcoli, ki si je zagotovil zelo prestižno rimsko zmago. Nanjo je marsikdo mislil. Med temi je bil Anquetil, ki je kot spreten stra-
teg že določil točen načrt. Nanjo priti do nje z borbenostjo in vztrajnostjo in zadnji, ki je bil skoraj gotov zmage, je bil sprin-ter Dancelli. Tik pred ciljem pa je prišel na svetlo Marcoli, ki je presenetil.
Spioh je današnja etapa kaj čud. - - - - -	. no potekala. Anquetil je že v za-
2 11 21 23 62 15 | eetku etape začel brezupen beg.
je upal tudi Adomi, ki je hotel
•iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuKiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
V ZADNJI TEKMI PRVENSTVA
Triestina z 2:0(0:0) poražena iz Mester
STRELCA: v 15’ d.p. Bresolin, v 42’ Maschietto.
MESTRINA: Storto; Veglianetti, Bellan; Chinellato, Campanarin, Gorghetto; Maso, Bresolin, Tonello, Mascrietto, Delle Fratte.
TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferrara; Sadar, Capitanio, Del Piccolo; Mantovani, Ispiro, Ciroi, Canzian, Gentili.
SODNIK: Rostagno iz Turina.
KOTJE: 90 (6-0) za Mestrino.
b:	tulci	
	IZIDI	
•Alessandria — Lecco		0-0
•Catanzaro — Modena		0-0
•Genoa -	- Piša	1-0
♦Livorno	— Verona	1-1
•Messina	— Venezia	3-0
Reggnia	— ‘Palermo	2-1
Novara	— ‘Potenza	2-1
•Pro Patria — Padova	2-1		
•Reggina	— Mantova	0-0
•Reggiana — Modena		0-0
»Trani -	Monza	4-1
LESTVICA		
Venezia	34 16 13 5	47 27 45
Mantova	34 14 14 6	43 24 42
Lecco	34 15 12 7	38 26 42
Reggina	34 14 12 8	42 31 40
Genoa	34 13 12 9	37 31 38
Verona	34 10 17 7	29 25 37
Messina	34 8 19 7	24 22 35
Catanzaro	34 10 14 10	32 32 34
Palermo	34 9 15 10	33 29 33
Padova	34 12 9 13	38 36 33
Livorno	34 10 13 11	28 29 33
Potenza	34 13 7 14	35 37 33
Novara	34 7 18 9	28 37 32
Reggiana	34 8 15 11	28 32 31
Piša	34 10 10 14	23 34 30
Modena	34 4 21 9	26 28 29
Monza	34 12 5 17	32 43 29
Alessand.	34 7 15 12	19 31 29
Trani	34 6 16 12	26 40 28
P. Patria	34 8 11 15	32 47 27
		
m Llliiiiu	JEZ/:	J a	
Atalanta—Torino		(0-0) X
Bologna-	-Vicenza	(1-3)	2
Brescia—	Spal	(2-2) X
Cagliari—	-Foggia	(1-0) 1
Fiorentina—Lazio		(2-0) 1
Juventus—Sampd.		(2-1) 1
Milan—Catania		(6-1) 1
Napoli—Inter		(3-1)	1
Roma—Varese		(2-0) 1
Palermo—Reggina		(1-2) 2
Reggiana	—Mantova	(0-0) X
Arezzo—Prato		(1-4)	2
Savoia—Cosenza		(1-2) 2
KVOTE		
13 — 75.107.000 lir		
12 —	666.600 »	
Triestina se je poslovila od letošnjega prvenstva C lige. Na srečo v zadnjem kolu ni imela skrbi s položajem v lestvici, zaradi česar ji v tekmi z Mestrino ni bilo treba napeti vseh sil Sicer so Tržačani odšli v goste s trdnim namenom, da si izsilijo vsaj delno povoljen rezultat. Žal so se morali vrniti domov praznih rok, ker je Mestrina izrabila njihovo medlo igro in ji spravila v mrežo dve žogi. S tem se je Mestrina rešila izpada, Triestina pa je ostala tam, kjer je praktično bila.
Lahko rečemo, da so se domačini zavedali nevarnosti in so zaradi tega od vsega začetka prešli v napad. Na srečo so bili v nedeljo vsi igralci Mestrine na višini svoje naloge. Vsi oddelki so napravili svojo dolžnost in malo je manjkalo, da ni dve minuti pred koncem Maso še tretjič pretresel mrežo Triestine. Tokrat pa Maso ni znal izrabiti morda najboljše priložnosti dneva in je žogo s treh metrov pred vrati poslal nerazumljivo visoko nad prečko. Res je tudi, da ie Mantovani zapravil izredno priložnost, ki bi lahko prav gotovo spravila Mestrino na kolena. Vratar pa je bil hitrejši in je Mantovaniju prisebno zaprl pot do mreže.
Prvi polčas se je tako zaključil brez gola. V nadaljevanju je Triestina zaigrala še bolj zmedeno, zaradi česar ni nič čudnega, če se je v 15’ posrečilo Bresolinu, da je spravil na kolena Colovattiia. Tri minute pred samim koncem pa je Maschietto izrabil nespora-
zum med Capitanijem in Colovatti-jem in je žogo neusmiljeno poslal v mrežo presenečenega tržaškega vratarja.
Kasneje je zbežal Adomi, ki je nerazumljivo vztrajal tudi ko se je njemu pridružila skupina zelo nevarnih tekmecev z roza majico na čelu. Edino pametno potezo je napravil vodja ekipe Molteni, ki je štedil s silami. Ta njegov račun je bil popolnoma pravilen, saj se je Dancelli znašel pred Rimom v prednji vrsti in je tudi silovito potegnil ter zbežal. Daleč pa sam ni prišel, ker so se mu pridružili hitrostni kolesarji, ki so ga dohiteli in mu odvzeli vsako upanje do zmage. To se je tudi zgodilo, ker se je moral Dancelli zadovoljiti, pa čeprav s časom zmagovalca, s tretjim mestom.
Vrstni red na cilju šeste etape Chianciano Terme . Rim (226 km) j je naslednji:	i
1.	RAFFAELE MARCOLI (San- j son) 6.7’21”, s povprečno hitrost-1 jo 36,905 km
2.	Altig
3.	Dancelli
4.	Zandegu
5.	Graczyk
6.	Durante, 7. Bitossi, 8. Schia-von 6.07’48”, 9. Mealli 6.08’33”, 10. Zilioli. Sledi glavnina.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	JIMENEZ 27.33*28”
2.	De Rosso z zaost. 43”
3.	Taccone 58”
4.	Motta 1’17”
MLADINSKI TURNIR UEFA
Zmaga Jugoslavije (nad V. Nemčijo) in Italije nad CSSR
BEOGRAD, 23. — Danes se Je z drugim kolom nadaljeval mea* narodni mladinski nogometni turnir UEFA. Jugoslovani, ki so nastopili v Kragujevcu, so premagan zelo močno enajsterico Vzhodne Nemčije, medtem ko so Italijan na Reki prepričljivo odpravili mladinsko reprezentanco Češkoslovaške.
Izidi drugega kola so naslednji-A skupina
Španija - Holandska 2.1 (2. Zahodna Nemčija-škotska 1.1 (0-u'
B skupina	. n,
Bolgarija - Portugalska 2:0 (l-0> Jugoslavija - Vzh. Nemčija 2:1 U-11 C skupina Francija . Anglija Italija - Češkoslovaška D skupina
Madžarska - Turčija Sovjetska zveza - Švica
5.	Adomi 1’26”
6.	Balmamion 1’30”
7.	Zilioli 1’38”
8.	Bitossi 1 ’56”
9.	Gimondi 2’55”,
10. Maurer 2’55”
11. Battistini 27.37T2”, 12. Schia-von 27.37’29”, 13. Polidori 27.37’31”, 14. Zandegu 27.37’48”,	15. Altig
27.37’54”, 16. Anquetil 27.38’02”, 17. Passuello 27.38’55”,	18. Fontona
27.39’H”,	19. Maino 27.39T4”, 20.
Massignano 27.39’23” it.d
Ženska šesterka Bora,
2:1 (M)
3:1 (1:»
2:2 (2:2) 3:1 (1:0)
JUNIORSKO PRVENSTVO
tiaiii«aaiBii«a*viiisiiiiiiMiMtfli«aiaa«itiiai>iiii>Bia»fiiMflrt«iiii«iiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai>iiiii(iiiiiaiiiiiiiiiiiii*ii6iiiiii
V KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA II. LIGO
Rosandra Zerial 3 Fagagna (Videm) 1
STRELCI — v 12’ p. p. Monaco, v 45' Vignali; v 17’ d. p. Vigna-li, v 36 Saple.
ROSANDRA ZERIAL — Zobec, Gracogna, Lombardo, Capriglione, Giovannini, Vignali, Sancin, Bertoia, Kocjančič, Saule, Vascotto.
FAGAGNA (Videm) — Presello, Schiratti, Peres, Persello, Zam-paro, Zanitti, Monaco, Ziraldo, Donato, Corbatto, Burelli.
SODNIK — Ceschia iz Cormonsa.
Breg premagal vodečo Triestino
Po zmagi z 2:1 (1:1) Brežani na drugem mestu
Z zmago nad Triestino so si juniorji Brega že zagotovili drugo mesto v lestvici letošnjega prvenstva in s tem pravico do nastopanja v finalnem delu prvenstva.
V precej vročem podnebju so mla-,-
di Brežani zasluženo premagali Trie- j 20’ je leva zveza Triestine s silovi-
stino, saj so si znali pripraviti več nevarnih akcij na nasprotna vrata, kot pa gostje.
V	prvem polčasu so Brežani takoj zelo dobro začeli, ter prisilili Triestino v obrambo, nato so popustili ter začeli igrati precej leno. To je izkoristila Triestina, ki je začela vztrajno graditi svoje akcije. Toda obrambna vrsta Brega je dobro držala in Rapotec ni imel obilo posla. Proti koncu polčasa pa so se Brežani spet zbudili ter pričeli resno ogrožati vrata gostov. V 31’ je hitra skupna akcija vsega napada Brega pripeljala žogo pred vrata Triestine, kjer jo je Rodella s točnim strelom poslal v mrežo. Brežani so po golu popustili, ter s tem omogočili Triestinl, da jih je presenetila s protinapadom ter z lahkoto izenačila s srednjim napadalcem, ki je presenetil Rapotca. Brežani so se znova pognali v napad ter ostali v napadu do konca polčasa.
V	drugem polčasu je tudi Triestina igrala bolj prodorno in Rapotec je moral večkrat poseči v igro. V
tim strelom iz 30 m zadela prečko. Brežani so se zavedli nevarnosti, ter spet pričeli napadati. Vztrajna igra je prinesla sad, in v 35’ je Rodella ponovno pretresel vrata gostov, z lepo preusmeritvijo žoge z glavo. Triestina je izvedla še nekaj plahih protinapadov in tekme je bilo konec. Igra obeh moštev ni bila lepa, nekoliko zaradi vročine, nekoliko zaradi strogega sodnika, ki je piskal vsak najmanjši prekršek. Lepih je bilo le nekaj akcij, zlasti akcija, ki je povedla Breg prvič v vodstvo. Brežani so igrali pod svojim običajnim nivojem; Stranj, ki je igral prvič v tem prvenstvu pa je bil zaradi nerednega treniranja nekoliko prepočasen.
Do konca prveristva manjka še eno kolo in Breg mora odigrati se tekmo s Fortitudom; sedaj je na lestvici drugi za Triestino, ki vodi s precejšnjo prednostjo.
Postava Brega: Rapotec, Žerjal, Hrvatič, Petaros Z„ Zocchi, Zahar, Samec, Mikuš, Rodella, Petaros V., Stranj.	K. V.
ODBOJKA
ŽENSKA A LICA
Zmaga borovk nad goriško AGI
V tekmi B lige Bor premagal Breg
Ženska šesterka Bora je ostala v A ligi: to je rezultat nedeljske tekme z goriško AGI, ki se bo morala zaradi poraza v Trstu posloviti od najvišjega ženskega od rojkarske^^vaist^^^^^^^
gaja,S lahek plen Goričank, ki so , v prvenstveni tekmi «1. divisio-morda že upale, da se jim bo po- ne)) je košarkarska peterka Bora srečilo spraviti plave na kolena, j premagala tekmece CG Študente* Račun pa so naredile brez Trža- sca 56;48 Med igr0 se je najbolj čank, ki so z drugim nizom ize- uspešen igralec Bora Lakovič, ^ načile stanje. S tretjim setom so J je v nedeljo dosegel nič manj ko slovenske odbojkarice prevzele vod-1 21 točk, ponesrečil, zaradi česar J stvo, s Četrtim pa so popolnoma | moral v bolnišnico po zdravnico strle že demoralizirane Goričanke, | pomoč. Lakoviču želimo skorajšnjo
A SKUPINA
C
•CRDA — Savona	1-0
‘Como — Cremonese	3-0
•Entella — Trevigliese	1-0
Biellese — ‘Ivrea	2-1
•Mareotto — Le gnano	0-0
•Mestrina — Triestina	2-0
•Piacenza — Parma	2-1
•Solbiatese — Rapallo	0-0
•Udinesc — Treviso	2-0
SAVONA se je uvrstila v B LIGO, PARMA in IVREA sta izpadli v D LIGO.
Savona	34	18	9	7	55 24	45
Udinese	34	U	13	6	52 25	43
Como	34	14	14	6	36 23	42
Marzotto	34	15	u	7	37 28	42
Biellese	24	14	11	9	48 45	39
Treviso	34	14	9	11	33 27	37
Piacenza	34	11	9	11	28 34	37
Rapallo	34	9	18	7	28 21	36
Legnano	34 10		16	8	28 22	36
Solbiatese	34	12	12	10	42 36	36
CRDA	34	10	11	13	28 27	31
Triestina	34	9	13	12	23 33	31
Entella	34	10	10	14	21 41	30
Cremonese	34	10	8	16	33 42	28
Mestrina	34	S	11	15	26 35	27
Trevigliese	34	5	16	12	22 35	26
Parma	34	i	19	12	15 28	25
Ivrea	34	6	9	18	28 53	21
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
(0-0)
(2-0)
(0-0)
(0-1)
(0-1)
0-0
preloženo
Vojvodina
Dinamo
Velež
Beograd
Rijeka
Partizan
C zvezda
Olimpija
Vardar
Radnički (N)
Sarajevo
Hajduk
Zagreb
Radnički (B)
Željezničar
Trešnjevka
26 11 7
25	11 7
26	9 10 26 12 26 10 26 10 26 10 26 11 26 8 26 9 26 10 26 7 26 6
25	9
26	6
3 41-22 38 8 40-29 29 7 33-26 29 7 51-40 28
4	10 37-35 28
7	9 41-39 27 6 10 45-43 26 6 10 40-38 26 3 12 40-35 25
8	10 37-30 24 6 11 35-41 24 8 8 37-30 23
6	13 32-52 20 8 12 26-49 20
7	9 27-28 19
5	15 33-59 12
5-	0
1-	3
2-	1 1-1 4-0
6-	3 1-2
7-	0
(2-0)
(0-2)
(0-0)
(1-0)
(2-0)
(2-2)
(0-1)
(5-0)
SNI
IZIDI
V nedeljo je prišlo v kvalifikacij skl tekmi za drugo ligo v Boljuncu do ostre borbe med Rosandro Ze- j rial in enajsterico Fagagne. Zmagala je zasluženo Rosandra, ki je po medlem začetku znala prisebno odgovoriti na gol, ki ga je v 12' dosegel Monaco. Domačini so z navdušujočo igro najprej izenačili, kasneje so prešli v vodstvo in končno so rezultat še povišali.
že v prvi minuti igre je Rosan dra prišla z Vascottom do mreže, vendar sodnik zaradi off-sidea gola ni priznal. V 12’ so furlanski igralci izvedli protinapad, katerega je Burelli z leve zaključil s predložkom Monacu. Ta se je znašel sam pred Zobcem, katerega je s prisebnim strelom tudi premagal. V 45’ izenačenje: Vascotto je streljal v kot m žoga je prišla do Vignallija, ki jo je z glavo usmeril v vrata. V 17’ drugega polčasa je bila Fagagna ponovno v kotu. Tokrat ga je streljal Bertoia, Vignali pa je bil še enkrat na mestu in je z glavo poslal žogo tik mimo vratnice v mrežo. V 30’ so gostje izvedli napad, ki pa se je zaključil brez uspeha. V 36’ je Saule izvedel prodor, preigral je branilca in ukanil tudi Presella, ki mu je prišel nasproti. Tik pred koncem pa je Presello z izrednim posegom rešil žogo, ki jo je Vascotto z močnim strelom usmeril v njegova vrata. Kotov je bilo 2:1 za Rosandro.
B. S.
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Dinamo — Sarajevo	1-0
Vardar — Trešnjevka 5-0 Olimpija — Zagreb	0-1
C. zvezda — Rijeka	1-2
Beograd — Radnički (B) 4-1 Radnički (N) — Partizan 0-0 Hajduk — Vojvodina Željezničar — Velež LESTVICA 26 15 8
II. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Famos — Split Rudar — Borac Slavonija — Varteks Zadar — Leotar Borovo — Istra Segesta — Bosna Lokomotiva — Maribor Sloboda — Šibenik
LESTVICA
Čelik
Sloboda
Borovo
Lokomotiva
Maribor
Šibenik
Slavonija
Istra
Segesta
Famos
Leotar
Bosna
Varteks
Eorac
Zadar
Rudar
Split
27 17
27	16
28	16 28 16 27 13 27 14
6	4 56-23 40
7	4 57-24 39 6 6 68-26 38 4 8 64-40 36 6 8 39-27 32
4	9 45-39 32 28 10 10 8 44-35 30 27 11 6 10 37-35 28
3 13 41-49 27
6	11 48-42 26
8	11 28-40 24
7	12 34-44 23 2 15 36-43 22
5	14 43-49 21 5 15 35-74 21
8	14 29-46 20 27 3 10 14 25-50 16
Železničar	— Celje		2-0 (0-0)
Triglav —	Rudar (V)		6-1 (2-0)
Mura — Branik			6-1 (2-0)
Ljubljana	— Gorica		1-0 (0-0)
Rudar (T)	— Koper		5-3 (2-1)
Kladivar -	- Aluminij LESTVICA		1-4 (0-0)
Aluminij	20 14	3	3 57-21 31
Celje	20 13	1	6 38-21 27
Triglav	20 12	3	5 43-29 27
Ljubljana	20 10	4	6 30-25 24
28 12 27 10 27 8 27 8 27 10
27	8
28	8 28 6
Rudar (T)
Železničar
Gorica
Branik
Mura
Rudar (V) Kladivar Koper
20 10 3 7 39-32 23 20 11 1 8 34-40 23
20
20
20
20
20
20
3	9 29-32 19
4	10 34-52 16
5	10 39-44 15 3 12 31-52 13 3 13 26-48 11 5 12 30-54 11
Pari prihodnjega tedna:	Kladi-
var - železničar, Aluminij - Rudar (T), Koper - Ljubljana, Nova Gorica - Mura, Branik - Triglav, Rudar (V) - Celje.
ki niso imele več moči, da bi se kolikortoliko protivile bolj napadalnim Tržačankam.
Goričanke, med katerimi je nekaj odličnih igralk, so se predstavile z organizirano in mirno igro. Posledica je bila, da so kmalu povedle. Ko pa so se Pavletičeva in ostale razgrele, so se Goričanke le s težavo upirale nasprotnicam, pa čeprav moramo priznati, da so se potrudile do skrajnosti in so bile tu pa tam v obrambi nepremagljive. Niso pa zdržale forcinga, ki jim je popolnoma odvzel vsakršno upanje na sicer nepredviden uspeh.
Izid:
BOR — AGI 3:1 (9:15, 15:8, 15:8, 15:3).
Postavi:
Bor:	Pavletič, Zavadlal, Švab,
Mijot, Kenda, Hmeljak, Batista, Barej S. in Barej L.
AGI: Pelesson, Mikulus, Taranti-no, Leopardi, Magorini, Barbieri, Furlan, Tamassin, Giacomelli, A-guzzoni.
Sodnik: Olivi iz Modene, zapisnikar Callin iz Trsta.
okrevanje.
V nedeljo sta se v Nabrežini spoprijeli v prijateljskefn dvoboju enajsterici domačega Sokola in šentjakobskega prosvetnega društva Cankar. Zmaga je pripadi® bolj živahnim in tehnično bolj® pripravljenim Nabrežincem s 1-* (4:1).
JU
KOLESARSTVO
SCHVVERIN, 23. — Sovjetski k«; lesar Aleksej Petrov je zmagal ▼ 13. etapi dirke Praga - Varšava-Berlin na 160 km dolgi progi stok - Schwerin. Na drugo mesto se je uvrstil Ceh Smolik, na tretje pa Francoz Desvages.
V tekmi ženske B lige so si bo-rovke še enkrat privoščile šester-1 težke kategorije, ko Brega. Priznati je treba, da so Brežanke pokazale napredek, vendar je bil ta viden, morda še v večji meri tudi pri tržaški ekipi.
Trener borovk je celo preveč tvegal in je v drugem setu nadomestil celotno ekipo z rezervnimi igralkami. Brežanke so seveda priložnost izkoristile, da so zmagovito zaključile set.
Izid:
Bor — Breg 3:1 (15:4, 10:15, 15:8,
15:10).
Postavi:
Bor:	Švab A., Stegu, Bandelj,
Pahor, Rauber, Pernarčič, Rogelja, Bezeljak in Bufon.
Breg: Kriščak, Slavec D., Cuk,
Racman, Foraus, Glavina, Cesnik,
Slavec N.
NEW YORK, 23. — Jose «Che-gui» Torres (Portoriko) je z zmago po točkah v 15 rundah nad Way-neyem Thomtonom (ZDA) ohrani* naslov svetovnega prvaka srednje-
V tekmi moške C lige je šesterka CG Studentesca piemagala eki-I po zgoniškega Krasa 3:0.
3. —
4. —
5. —
6.
1.
2.
L
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
L
2.
Tribuno
Fabriano
Riziere
Formidabile
Fofd
Reiter
Remigia
La Font
Denone
Vigo
Serlio
Gelboa di Jesolo
2
1
X
X
X
1
1
X
t
1
1
X
KVOTE
12 — 3.900.573 lir 11 —	229.445	»
10 —	16.922	»
IVO JUVANČIČ
6.
Boris Pahor in Trst
Zgodovinske silnice v njegovih romanih
Da pa mladostne iluzije u-blažim, moram le reči, le kdo se ni v Primorski vdajal iluzijam in doživel razočara-nje? Iluzija-razočaranje je bila doba fašističnega napada na Abesinijo, nato vera v zmago pravice v Španiji in še izbruh II. svetovne, ko smo verovali v večji odpor Poljakov, verovali v večji odpor Dancev, Norvežanov, Belgijcev, Holandcev, Francozov! In nato še leto 1941, ko se je skoraj brez odpora sesula stara Jugoslavija!
Primorski človek je bil težko prizadet, toda... kmalu je prišel glas: Na Gorenjskem pokajo puške, prišli so prvi glasovi o OF, o NOB. Tedaj je bilo to zares «tveganje», a šlo je za upor vseh progresivnih sil in progresivni tigrovci so kot posamezniki našli pot v vrste NOB, ki je dvigala vse ljudstvo ne samo po-
sameznikov, kar riše Pahor v »Mestu«.
Zaključim zgodovinsko oceno dobe, situacije, sodbo o tveganjih tigrovcev, Tržačanov in dodam še Goričane, Kraševce in moram le reči: Sperans-Kardelj (Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1939 str. 218) je imel le prav, ko je pisal. «Cela vrsta mladih, iskrenih žrtev je padla..., kakor hitro se narodna osvobodilna politika ne opira na ljudske množice,... postane plen enega ali drugega imperializma«. Sperans pa priznava «mlade, iskrene žrtve, ki so le imele neki ideal, vendar ne zadostnega pregleda objektivne situacije in silnic, ki odločajo pri zgodovinskih dogajanjih. Skoraj isto je izrekel že 1936. »Stato operaio« ob podpisu pogodbe KPI-TIGR: »Članom starega TIGR prizna KPI —, «da jim ni manjkalo heroizma«.
Ne bom analiziral tigrovske obdaritvene akcije otrok s slovenskimi knjigami, ki se je udeležuje Ema (str. 237-254) za božič 1939. Memoarski viri (Vremec 1. c. in drugi) govore o taki zelo široko razpredeni obdaritveni akciji že v letu 1935-36. Ne vem, če je 1939 sledila podobna akcija, bili smo že v II. svetovni vojni. Sicer pa je takrat Ciano igral na karto neke balkanske zveze, celo malo v antifašistični funkciji, snubil vlado stare Jugoslavije (O tem več «11. tržaški proces« Primorski dnevnik 18. in 19. 5. 1965.) in je zato vladalo tisto blagohotno razpoloženje« do slovenskih nacionalnih krogov, kot ga podaja Pahor, ko govori o mi-klavževanju, plesu, seveda pod kontrolo kvesturinov. Akcija obdarovanja je bila nekje možna 1939, drugače gre pač za «licentia poetica«, ki neki dogodek prenese iz enega leta v drugo. Tiha želja se mi pa le vzbuja nekje v moji notranjosti : Ali bomo dočakali literarno obdelavo dobe 1939-41, katere protagonisti so bili tisti tigrovci, krščanski socialisti, komunisti skupine Pinka Tomažiča, kateri so pa le bili manj vdani iluzijam in zato doživeli manj razočaranj.
ki so že bili predsodniki OF in NOB?
Ce bi se upal Pahor spopasti s to dobo, potem bi med »Parnik« in «Mesto» vnesel nekaj, kar bi bilo most med obema. Zdi se mi, da «Parnik» sam to zahteva: Danilo je na koncu v italijanski vojski, Ema v zaporu, obtežilni material za tisto dobo, kot nacionalistko ni najtežji, da bi ne mogla končati le v konfinaciji. In oba lahko ponovno nastopita na novih, odločilnih pozicijah, ki jih je Danilo že nakazal: «Mogoče imajo najbolje prav tisti«...:	socialisti
(str. 175).
II.
Čeprav mi gre samo za vrednotenje zgodovinskih silnic v obeh romanih, ne morem mimo problema Rudi-Majda v »Mestu« in Ema — Danilo v ((Parniku«, to se pravi mimo najintimnejšega osebnega odnosa, ki mu je ime v našem jeziku: ljubezen, eros-seksus, erotizem. In to zato, ker je pri Pahorju v svojstveni povezavi in v funkciji ((domovinske ljubezni« in ((ljubezni do zemlje«.
Ne spuščam se v umetnostna, literarna razglabljanja, pač pa v splošne življenjske od-
nose, o katerih razpravlja vsaka življenjska filozofija.
Med svojimi ekscerpti iz preteklih let sem našel brez navedbe vira sodbo Thomasa Manna: ((Kolikor je mož, žena, toliko je poti, toliko je srečanj v ljubezni in sovraštvu. Nad vsem pa je vendar le usoda.« Veliki individualist ima prav, če pod usodo razumemo čas in prostor, okolje in ozračje, ki pritiska na osebno odločanje.
Pri Pahorju pritiska Trst. Mesto z morjem in Krasom za njim. Ozračje let 1939-1943 in to tako, da določa tudi osebno usodo in vpliva ra osebne odločitve, njegovih fantov in deklet. V obeh romanih so zopet paralele.
Majda se sreča z Rudijem na vasi, na borjaču in poti preko kraške gmajne (»Mesto« str. 98-100) in že izreče besede usode. «Se ne poznava, pa se le prijetno pogovarjava« (str. 100). Poslal jo je brat, «ki misli na vse« (str. 191), da najde stike z beguncem Rudijem. Ob bratu Ljubu se šele predstavita in začneta se tikati (str. 108). Ozračje septembra 1943 v zaledju Trsta to zahteva; gre za analogijo partizanstva.
Ema se sreča z Danilom v
mestu, v pristanišču. Slučajno. Besede so odrezave, tečejo — to zvemo pozneje, ne bom citiral, — po italijansko. Zbegana je; brez službe, stanovanja, oboje je zapustila, da uide domišljavemu fašistu-študen-tu, ki je mislil, da ima pravico do nje. Nato se z Danilom spoznata kot Slovenca (str. 28-29), ko je že pristala na skupen sprehod po morju, ob obali. Tikati se začneta šele, ko sprejme izlet Na Barban in sprejme ga, ker zve, da je Danilo vpoklican (pritisk u-sode). Toda iz notranjih nagibov, iz nekega strahu, je že odločena, da se mu popolnoma izroči. «Gotovo, obupno bi bilo, če bi bilo njeno telo nedotaknjeno«... «Da, morala bi povedati Danilu, da želi, da hoče (str. 21-22). Iz strahu, da bi ne bila onečaščena od fašistov v primeru aretacije in mučenja. Ta strah ima še svoj poseben duševni zaplet pri Emi zaradi sestre Fani, ki se je spečala s fašisti..., nato se sicer poročila z domačinom, a na dan poroke našla smrt ob prometni nesreči, z možem in mamo vred. Gre za kompleks, vreden psihoanalitične razlage, ki ga puščam ob strani, kakor tudi objektivno vrednotenje Eminega strahu pred oneča-
ščenjem, ki se mi zdi za to dobo manj upravičeno; ne pa za dobo NOB 1942-43, o čemer priča vila ;(Bellosguardo».
Vse bolj premočrtno jasno, svetlo teče odnos Majda-Rudi v «Mestu». »Kakor, da se je ustvaril svež prepih, med njima..., da je v njima postal svetel, temni hlad kraške noči... Ni je kakor skupna modrina in olajšanje, hkrati pa toplota... žila mu bije v sencih in sliši gmajno, ki bije v v čričku in klije vsepovsod«... (str. 127). Naslednje srečanje Rudija z Majdo je v vinogradu: »Rudi pa je zaradi Majde ujet... kakor v modrikasto mrežo. In ta svetlobna mreža .. se zaradi n<e razširja... po vsem pobočju in dol do Bar-koveV... do Tržaškega zaliva in do istrskih gričev« (str. 130).
Ljubezen Rudija-Majde se poveže, zlije z ljubeznijo do zemlje: Ce je naša skupna domovinska ljubezen kakor plima, potlej zdaj ni čas za nobeno drugo majhno ljubezen (str. 133), meni Majda, Rudi pa doživi in Majda nato z njim rešitev — teza in antiteza preideta v sintezo: «Zaradi Majde, ki jo ljubi... se razširja svetlobna mreža... po pobočju... do istrskih gričev«. In še, moral bi citirati cele strani: Maj-
da, »mehka napetost njenih prsi... napetost modrega morja«. In ko podrgne njega z grozdom: «... omamljen od novega mošta... že vre v njem«... In v ti omamnosti se skloni nad oblo nedro... «P°’ vezan z Majdo je vsak doj neke vrste obred. «Gmajna... in zdelo se mu je, da je odgovoren za vsak korak in da pazi zemlja na vsako njegovo stopinjo«... (str. 160) ...»Majda je vse, sporazum z zemljo, kri in razodetje, navdušenje in tovariška bližina (str. 161). Ob Majdi je kozmopolitska Vida «skok iz sedanjosti«... »Življenje brez mej«, razlitje; z njo bi zbežal na Tahiti, toda sedanjost zahteva meje! Zahteva prisotnost, vez z zemljo in * ljudmi.
Mož - žena, Zemlja - morje-nebo. Mimo piscev prejšnjega stoletja, pri katerih diha neki nejasni panteizem (Knut, Hamsun, Pan, ker je izšel v slovenščini itd.), mi gre misel daleč preko zemlje, morja do egipčanskih grških mitov-kul-tov, ki so v svoji primitivni realnosti postavili tezo: Nebo-zemlja je odnos moža do žene. Sončni sij, izraz ljubezni do zemlje, moča izpod neba, oplojevanje.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6,11., TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesena 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaške™ rtskn Trst n s’i74 - Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 180. finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Ctalasi tržaške W
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	*