MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 9440, uprave 2456 Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 16. uri / Velja mese6no prejeman v upravi ell po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Oin / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani < PoStnl Čekovni račun SL 11.400 JUTRI’ Pred usodnimi dogodki v Bolgariji BORBA KUK ZA DIKTATURO. 2a °. ^ opozicija narodnega bloka pri ®dih volitvah v sobranje porazila de^ ‘Okratičeski zgovor, se je ves bolgar- 1 narod oddahnil. Pričakoval je, da bo teh volitvah in po sestavi nove vla- j- konec režima tiranije, ki ga je inav- rirala krvava revolucija Cankovega B? »teniški smrti Aleksandra Stambo- £ £e,ga >n okoli 30.000 njegovih prista- zjv> Zunanji svet je pa pričakoval, da bo ngf. zemljedelska stranka kot najmoč- v ^ktor narodnega b.oka temeljito i, r^una!a z glavnimi ‘acije. z giavnimi poborniki revo-z malcedonstvtijočimi. Polagoma je pokazalo, da je bilo vse to upa- — --- ---------------------- prazno in varljivo. Elementi, ki stoje ' bolgarskega naroda in zunanjega sve-Prazno in varljivo. Elementi, ki stoje b,|adju> ko bili močnejši kakor narodni ^ in ,0sebn, in njegova vlada. Dvorna kamarila, ■faliteta, makedonstvujoči, birokraci-ne naposled tudi visoke cerkvene , -nosti, so pod uplivom neke velesile, ^ Gledališka -a Aškerčeva 3 Sloveli* Vozne olajšave. Jadranska obala, vilna kopališča in objezerska mesta, ^ desetdnevnem bivanju 75% P°P3SA^nn železnici pri povratku. — MARio ’ proslava 701etnice prvega slovensK ^ koncerta in razne razstave, od 5. d novembra, četrtinska vožnja od 2. • 12. t. m. - SPLIT, proslava SOletm" prehoda občine v hrvatske roke, 9. ^ vembra, četrtinska vožnja od 7. do t. m. — DUNAJ, do 28. februarja 40% popusta na železnici pri P°,vr in vizum prost na podlagi zimsk,ose„fjl3 ske karte. — RIM, razstava do 21. aP 1933, 70% popusta na italijanskih z nicah. — Vse nadaljnje informacije ^ »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, telefon 2122. ^ Javna dražba najdenih predmetov, so jih potniki pozabili v vlakih odn ■ v čakalnicah, bo v uradu za najdene p mete na glavnem kolodvoru 3. m vembra med uradnimi urami. 75% popust na železnici za ob priliki jesenskih prireditev Mar \ skega tedna od 5. do 7. novembr timacije pri Putniku in na kolod ^ Danes veliki kabaretni večer. Jutri trtek »Svengall« v Veliki kavarni. Hudo kajenje povzroča tvorbo p nih, rjavih in črnih plasti na zo * <53 kadilke je zato neobhodno po odo* si očistijo redno večkrat na 1 . lovo zobno pasto zobe, da pr P ^ za-temnenje. Odolova zobna p. lokJnjh de-radi svoje velike množine ^ ^ato lov prav veliko absorbcijsk in odstrani vse nečistosti, nep . kajenju« vse umazanosti, ki ostan vzr0gijo nfl* jedi in pijači na zobehi to P pasta hovo grdo barvo. Odol v voii lepoti, z vsem, kar mu nudi priroda ob zatonu leta. Prvi dan jesenskih Ureditev je posvečen učiteljstvu. Za-Priiga Učiteljski dom bo pokazala plodo-ve svojega komaj desetletnega delovanja. Na dan 5. novembra mora videti Ma-lbor vse naše učiteljstvo. Za četrtinsko yoznjo je preskrbljeno in prav tako ima-• udeleženci slavja pouka prost dan. Po-slovesne otvoritve Učiteljskega do-ki bo ob 15. uri, bo obenem odkritje P^minske plošče zaslužnim šolnikom in obrotnikom Engelbertu Ganglu, Betki jviampferjevi, Mihaelu Neratu, Tilčki iu wSku Vodeniku. Antonu Porekarju ter oiavoju Dimniku. Popoldne ob 10. uri bo odkritje spo-uunske plošče zaslužnemu šolniku in redniku »Popotnika«, pokojnemu Mi-aelu Neratu v Krčevinski osnovni šoli. H. uri dopoldne bo v Narodnem do-u zborovanje učiteljskih društev Mari-°r desni in levi breg, Slovenska Bistrijo W Sv. Lenart v Slovenskih goricah, u zborovanju bo poročal šolski upravi-g. Hren o »Naših učiteljskih domo-in drugih učiteljskih gospodarskih *unovah«, o »Sedanjem položaju v sta-Jttl organizaciji« pa bo poročal .pred-aU’k združenja g. Dimnik. Ob 18. uri bo sprejem učiteljskega pevskega zbora, ki prispe iz Ljubljane. Zvečer ob 20. uri pa bo v veliki unionski dvorani pevski koncert, na katerem bo nastopil tudi mladi umetnik- na goslih Miran Viher iz Slovenske Bistrice. Maribor pripravlja torej slovenskemu učiteljstvu pravo slavje in nedvomno se bo naše učiteljstvo odzvalo vabilu v čim večjem številu ter pohitelo v obmejni Maribor, v katerega bližino segajo po-četki našega šolstva in kulturne omike. Maribor je dal namreč našemu šolstvu in učiteljstvu več ko katerokoli ^drugo slovensko mesto. Maribor je dal »Šolsko Matico« in »Popotnika«, ki je vodil in še vodi vzgojno delo slovenskega učiteljstva in čigar dolgoletnemu uredniku Neratu se bo učiteljstvo ob priliki mariborskih jesenskih prireditev primerno oddolžilo ter mu odkrilo spominsko ploščo. Ustvaril pa je Maribor tudi »Pedagoško centralo«, ki daje pobude in smernice šolstvu in mladinski vzgoji. Učiteljski dan 5. novembra bo torej prava manifestacija, slavje skupnega dela in žrtev in je pričakovati, da bo prihitelo v Maribor spričo raznih ugodnosti izredno veliko število učiteljstva iz vseh krajev Slovenije. Zato je tudi mariborsko učiteljstvo osnovalo poseben odsek, ki vodi vse priprave za slavnostni dan, da bo imelo vse udobnosti, kar jih more nuditi naš lepi slovenski Meram. Vinski trg Or°čilo Vinarskega društva v Mariboru. . ^ i u t o m e r, 22. oktobra 1932. Ce-J za vinski mošt v ljutomerskem srezu: jvatia trgatev (posebno občina Štrigova) u‘n 1,25—1.75. Boljše blago Din 2—2.50, "aiveč Din 3. Najboljše še se bere. Sladkor — rano: 17—19°, pozneje bra-110 in boljše sorte 20—22°. h n j. 24. oktobra 1932. Mali vino-«radnlki so že obrali, veliki še berejo, navadne sorte imajo 16—18°, boljše sor-e Pa 18—22 in več stopinj. Kmečki pomnik; prodajajo mošt po 2.50—3 Din . I'ter. Nabirajo splošno več kakor la-m. K o n j i c e, 24. oktobra 1932. Letošnji ?03ti vsebujejo radi velikega oktobr-~*eSa deževja manj sladkorja kot je bilo Pri£akovati, imajo pa sorazmerno malo ^line, tako, da bo vino jako harmo-5n° in pitno. Povprečno vsebujejo mo-i.*i od 17—20% sladkorja s 6—11%» kisline. * Po sortah: Traminec 20% sladkorja, '*/• kisline; burgundec 19—20% sladka, "iVs—8%o kisline, muškatni silva-ii!c sladkorja, 7%» kisline; laški riz-% 17—18% sladkorja s 7%%» kisline. ®*eni silvanec 18—18%% sladkorja in 6%o kisline. Prednji podatki veljajo za boljše lege. V slabejših legah pa je % sladkorja nižji, %o kisline pa višji. Sladkor je merjen po klostemeuburški tehtnici, kislina pa po Mollenkopfu. Cene moštu še niso ustaljene. Za enkrat je še v prometu slabejša kvaliteta. Po gostilnah točijo.mošt po 6 Din liter. Cene lanskih vin so, kot pri zadnjem poročilu od 2—5 Din za liter po kvaliteti. V gostilnah se toči lansko vino po 6, 8 in 10 Din za liter. Bizeljsko, 24. oktobra 1932. Glavna trgatev se je opravila po bizeljskih vinskih goricah od 11. oktobra dalje pri lepem solnčnem vremenu, ter se danes nagiba h koncu. Dobro oskrbovani vinogradi v srednji in višji legi so prav obilno obrodili, tako, da je bil marsikateri vinogradnik v stiski za vinsko posodo. Kakovost mostov je v splošnem prav dobra in bo dala prav prijetna pitna vina. Prav lepo je obrodilo in dozorelo grozdje črnih sort, t. j. žametna črnina in frankovka. Kupčija za novi pridelek je še na mrtvi točki. Nekaj vagonov se je prodalo zadnji čas po 3 Din za liter. Vinogradniki smo se odločili, da se ne sme in tudi ne more prodati letošnji vinski pridelek izpod 3 Din za srednjo kakovost, ker se niti s tem ne morejo / ¥ • -Lažje m brez truda S perc ALBUS-ierpeniinovo milo. Razkroj ilna moc terpentina in ALBUS-mila nudita v ALBU S * tarpantinovam mila idealno pralno sredstvo. Lahko,brez truda in bolj naglo,balo in čisto pare ALB U S -terpentin ovo mila kriti proizvajalni stroški, da o kakem pri-nosu ne more biti govora. Cene moštom po gostilnah (na deželi) 8 Din za liter, istotako za vino. M e 11 i k a, 16. oktobra 1932. Splošna trgatev se je pričela tukaj 10. oktobra, bilo je bolj slabo in deževno vreme med trgatvijo. Deloma se je do 16. oktobra končala, sicer je pa še precej ostalo za prihodnje dni. Vkljub slabemu deževnemu vremenu so dosegle boljše vrste grozdja do 20° in čez sladkorja. Navadne domače mešane sorte so pokazale od 15—17*. Mošt ima burno in dolgotrajno kipenje, kar pomeni, da bo dobra kapljica; cene niso doslej ugotovljene, le Portugalka se prodaja od 4.50—5.50, sicer se itak že težko dobi prava in pristna. Torej pridelka bo v splošnem letos manj kot lani, a računa se gotovo, da bo precej boljši nego lanski. Metlika, 23. oktobra 1932. Trgatev je končana, mošt je že dobro po-kipel, cene letošnjemu navadnemu pridelku krožijo od 3 do 4 Din za liter, Portugalka se drži na 5 Din za liter, sicer se že težko dobi. Zadruga jo ja imela v zalogi okrog 20 hi, toda je žal že vsa pošla. Vreme je pri nas zelo spremenljivo, en dan solnce in zopet dva dni dež. Kmetje pridno pospravljajo svoje pridelke, kar jih pač je; vse gleda z nekako bojaznijo, kako se bo čez zimo preživelo* Vinarsko društvo za dravsko banovino v Maribora. Soort Poverjeništvo J. L. A. SL, službena. Seja opolnomočenih delegatov vseh klubov, bo v četrtek dne 3. novembra 1932 ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«, Dnevni red: 1. Glavna skupščina J. Ii A. S. 2. Gozdni tek Maratona. SK Železničar, težkoatletskl odsek. Od danes naprej bodo redne vaje v boksu io rokoborbi vsako sredo in petek, In sicer v telovadnici ljudske šole na Ruški ct/ sti od 19. do 20. ure. Načelnik. Ruše Pouk na obrtno nadaljevalni šok je letos v smislu zakonitih predpisov spremenjen v toliko, da se vrši med tednom samo popoldan — ob sredah in sobotah. Ta način je za vajence neprimerno ugodnejši, kot je bilo prej, ko so morali izmučeni od celodnevnega dela zvečer še v šolo. Nov predmet je 1 uro obvezne telovadbe na teden. Um se je omračil delavcu B. iz tvor-nice za dušik. ^oko Glaser: Prvi slovenski koncert v Maribora in njegove posledice K proslavi sedemdesetletnice. ,^ko hočemo razumeti in pravilno oce-.' Pomen prve javne slovenske manife-?‘lcUe, ki se je vršila v Mariboru pred j/ Jeti, 3. avgusta 1862, je potrebno, da Panamo takratne tukajšnje razmere. Za-i? dovolite, da poskusim te razmere na atko orisati. .Pribor je bil takrat majhno mestece, iegovj meščani so živeli mirno svoje na v°' mestno, na pol kmetsko življenje, mestu trgovali in se bavili z obrtjo. Jmaj na kmetih pa imeli svoja polja, v5sri Pa svoje vinograde. Ob plemeniti 'nski kaplji, ki so jo pridelovali v teh ,‘riogradih, so se zbirali v veselih druž-" in se kratkočasili s petjem. Vesela ^zabnost in petje je bilo edino, kar je * Gospodarskih in občinskih brig iz-^'ritevalo njihovo življenje. Visoka * 'tika, ki je segala preko domače-'riagistrata, jih ni zanimala. Narodno-0 vprašanje komaj da je zanje eksi- stiralo. Večina meščanstva je vsaj za silo znala oba jezika, rabila pa je v medsebojnem občevanju nemščino, ki je ne samo veljala za jezik boljših slojev, ampak bila tudi uradni in šolski jezik. Edino, kadar je nanesla potreba, v občevanju s kmeti in posli, je izpregovoril meščan tudi slovensko. Bil je točno tisti položaj, kakor ga je označil Prešeren s klasičnimi besedami: »Deutsch sprechen in der Regel hier zu Lande die Herrinnen und Herren, die befeh-len, Slovenisch die, so von dem Dtener-stande«. Pač je bilo v mestu tudi izobraženstvo slovenskega rodu, radi nemških šol pa je tudi tem za izbranejšo konverzacijo bila bolj pri roki nemščina kot materinščina. Razen tega so se nemščine posluževali često tudi iz takta, iz ozira do tistih svojih someščanov, ki slovenščine niso obvladali. Slovenci so zahajali v nemške družbe, bili člani kazina in nemškega pevskega društva, zato je jasno, da tistih narodnostnih nasprotstev, ki so se pojavila pozneje, še ni bilo. Jasno pa je tudi, da so ta nasprotstva morala nastati takoj, čim Slovenec ni bil več vo- ljan, idiličnemu sožitju z nemškim someščanom na ljubo še dalje tako popolnoma zatajevati svojo narodndst, kakor je delal to dotlej. Zgodilo se je to v začetku 60. let, ko je obnova ustavnega življenja v Avstriji omogočila narodom nekoliko svobodnejši razmah. Na Slovenskem se je ta razmah pojavil v obliki čitalnic, ki so postale osrednja zbirališča in ognjišča našega kulturnega in narodnega življenja v 60. letih. Prvo čitalnico je spomladi 1861 dobil Trst,'takoj za Trstom je sledil Maribor. Že 17. julija istega leta se je tudi tukaj na severni meji ustanovila slovanska čitalnica. Namen ji je bil, da zbira Slovence in Slovane, goji slovensko govorico in petje, uprizarja gledališke igre in osnuje knjižnico. Pobudo zanjo je po vzoru hrvatskih čitalnic dal odvetnik dr. Janko Sernec, ki ji je postal tudi prvi predsednik, zbralo pa se je v njenem okrilju kmalu vse, kar je v Mariboru čutilo slovensko in slovansko. Posebej omenjam škofa Slomška, ki je sam lastnoročno izdelal načrt, kak bodi program čitalničnih prireditev, takozva-nih »besed«, in tudi sam večkrat na teh »besedah« nastopil. Ko je nastopil prvič, je položil navzočim na srce značjlne besede, da je treba »poštene Nemce spo- štovati, varovati in bati pa se nemškutarjev«. Jedro čitalničnih »besed«, ki so se vršile po 1 do 2krat na mesec, j« tvoril kratek govor, okoli tega govora pa so bile nanizane razne pevske točke« deloma samospevi, deloma zbori. Prevladovale so pesmi z domoljubno vsebino, budnice. Vse je imelo značaj veselega prebujenja ter bilo polno mladostno svežosti in navdušenosti. Že dober me« sec po ustanovitvi je sam dr. Lovro Toman, najslavnejši takratni slovenski govornik, obiskal mariborsko 'čitalnico in ob tej priliki izpregovoril znamenite besede, s katerimi je simbolično raztolmačil ime mesta Maribor ter s svojo razlago mariborskim Slovencem dal naravnost program. Rekel je: »Gospodje 1 Mag mora nam biti za pravice naroda, toda potreben je še bor za nje. Glejte geslo Vaših trudov v imenu Vašega prijaznega mesteca!« Kmalu nato je isto misel prelil tudi v pesniško obliko; zadnja kitica te pesmi, ki si jo je čitalnica izbrala v svoje geslo, se glasi: Zato priseže vsak al’ mlad al’ stari da mu za srečo roda zmir je mar, zato si voli rodoljubov zbor, za mesto geslo svoje: mar i bor. (Nadaljevanje sledi.) v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna Konjice Seja okrajnega kmetijskega odbora je bila 27. oktobra 1.1. ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Obravnavala so se ak-tuelna vprašanja našega kmetskega sloja. Predsednik g. Alojzij Križnič je podal poročilo o opravljenem delu za Čas od prevzema poslov in podal tudi bodoči delovni program. Iz njegovega poročila posnemamo, da je odbor imel prav lepe uspehe s svojim delom in je tako utemeljeno upanje, da se bo tudi program bodočnosti izvršil. Obravnavala so se vprašanja glede prehrane živine v tekoči zimi, vprašanje razdolžitve kmetov, upeljava pletarske, slatnnikarske in domače hišne obrti v kmetskih domovih okraja ifi zadevni tečaji. V januarju 1933 bo vinska razstava, pred njo pa kletarski tečaj v Konjicah. Pri slučajnostih se je med drugim- sklenilo uvesti- tudi poskusno klanje živine in na podlagi izkušenj sestaviti takozvaui mesarski ključ za ves okraj. Vseskozi stvarne in živahne debate so se udeležili vsi odborniki. Gg. predsedniku odbora Alojziju Križniču in odborovemu tajniku Ivanu Nemcu gre hvab za težko in požrtvovalno delo v tej instituciji, ki se trudi za zboljšanje položaja kmetskega sloja. Opasen požar na gradu Golič pri Konjicah. V soboto 29. oktobra je nastal požar v kozelcu graščine Golič, last ge. Klavdije Hertlove. Naglemu in neustrašenemu nastopu konjiških gasilcev se je zahvaliti, da požar ni segel na grad in gospodarsko poslopje ter se je tako rešilo to idilično poslopje, ki je v lep okras konjiški okolici. Vzrok nastanka požara je nepojasnjen. Škoda je precejšnja in je najbrž krita samo deloma z zavarovalnino. »bve nevesti«, Golarjevo igro, bo uprizorilo tukajšnje Sokolsko društvo tekom meseca novembra v režiji društvenega prosvetarja Ivana Nemca. Tudi bo tekom meseca novembra otvoritvena predstava Sokolskega lutkovnega odra za zimsko dobo. Strelski družini Konjice je banska uprava odobrila pravila in bo torej družina pričela z delom. Prva seja uprave družine bo v petek 4. novembra t. 1. ob 18. uri v Narodnem domu. Te seje se udeležijo tudi delegatje strelskega okrožja iz Maribora in strelske družine Slov. Bistrica. Poljčane V znamenju noža in kola. Pred dnevi sta se spet pripetila v makolski fari dva obžalovanja vredna dogodka, ki sta končala s krvjo. Pri posestniku Jožefu Brumcu v Savinskem so se zbrali fantje, da pokusijo mpšt. Med drugim so bili tam Kosirnik Jakob iz Majšperga, Unuk Rok in Frideršek iz Ptujske gore. Vino jim je kmalu stopilo v glavo, in kar naenkrat je bil prepir tu. Najprej je začel razgrajati Kosirnik, ki so ga pa kar vrgli iz hiše. Za tem je zavihtel nož 24letni Rok in dregnil, z njim Fridefška v ramo in nato, ko sta bila na tlela, še v čelo, dokler ni ta nezavesten v mlaki krvi obležal. Ostali so Friderška nato za silo obvezali in ga spravili domov. Za svoje sirovo početje bo Rok odgovarjal sodišču. — Nekaj dni kasneje je izzval alkohol pretep v Dežnem pri Makolah. Trije vinjeni fantje, Godec Ciril iz Dežnega-Krneža Anton od Sv. Ane in Mesarič Stefan iz Hrastovca, so se krog 22. } ur® zglasili pri posestniku Ivanu Šoštarju, misleč, da je tam neki Planinšek. »M®* torevček ven«, (tako so pravili namreč Planinšku) so zakričali. Ko je prišel- So-štar iz hiše, da jim pojasni, da Planinška ni pri njem, so planili kot besni nanj 111 ga s koli pobili na tia. Obležal je nezavesten pred hišo. Le s težavo ga je l*5" tem onemoglega , spravila žena v hišo. Fantje so se od tukajšnjih orožnikov z3' slišani izgovarjali s pijanostjo. Tudi t? zadeva pride pred sodišče. Večja stanovanjska hiša s hlevom, avtogaražo, veliko kletjo, radi družinskih razmer poceni na prodaj. Vezjak Marija, Maribor, Splavarska ulica 6. 3611 Enosobno stanovanje oddam takoj poceni. Cesta na Brezje št. 99. 3568 Stanovanje ♦ oddam takoj. Pobrežje, Zagata 3. 3616 Lepo, opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Sodna ulica 14/H, vrata.8._______ 3624 Kupim hišo, trgovino, gostilno ali vzamem v najem na prometni točki Maribora ali bližnji okolici/ Ponudbe pod »1000« na upravo »VeČernika«. 3617 - - 1 ' ' ■—w■- i Sobo s, posebnim vhodom iščem. Ponudbe pod »Soča« na upiravo »Večernika«. 3618 Lepo, trisobno stanovanje po zmerni ceni oddam s 1. decembrom. Dr. Rosinova ulica 23. 3622 Lepo, opremljeno separlrano sobo za Din 200 mesečno oddam s 15. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3621 ■■M...,, .1 ■ !•— M«... ■—■■■to—— Sprejmem dve osebi na stanovanje in hrano v Studencih. Cankarjeva ulica 7. Istotam oddam eni osebi sobico s štedilnikom. 3630 Oddam sobo s posebnim vhodom v bližini parka. Naslov v upravi lista. 3629 Stanovanje takoj oddam. Studenci, Jurčičeva ulica 93. 36j6 Veliki lokal, pripraven za krojača ali čevljarja takoj oddam. Vprašati v gostilni Fridau, Tržaška cesta 1. 3584 MODNI ATELJE GOMBGC CANKARJEVA 1 SE PRIPOROČA Žarnice lestence likalnike kuhinjske aparate izolirane žice motorje eiektromaterijai zvonce telefone radio- M-i. aparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 Poverieniško mes Večja tvrdka ustanavlja skladišča v vseh mestih. Iščemo zanesljivo osebo kot ’ poslovodjo (kirtjo podružnice z mesečnimi dohodki od 600 R M. Popolnoma nova metoda prodajanja. Ponudbe na: Poštni predal 323 Kassel-Deutschland. Modne liste za jesen m zimo KnSlsarna Hiskovne zadrug* Maribor, Aleksandrova c. ^ Upravni odbor in uredništvo Mestne hranilnice v Mariboru javljata tužno vest, da je preminul njun predsednik ravnateljstva, gospod Zaslužnega moža, ki si je za naš zavod stekel nevenljivih zaslug, ohranimo v blagem in trajnem spominu! MARIBOR, dne 31. oktobra 1932. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru