Svobode

GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
hlovenio weekly divotbo to tn imumn o« TH Luoaua Ouun.
"OD BOJA DO ZMAGE"I	-	» "KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
^tov. 41.		Chicago, 111., 11. oktobra 11)07. Leto VI.
Delavci! Od Min-nesote prof! 17,000 rudarjev je se vedno na strajku! Ne vrja-jtaite lažnjivim kapitalističnim listom, ki poročajo, da je rudarski št raj k končan Ne poslušajte agentov, kteri so v službi kompanije in kapitalistov!
NAROČNIKI IN SOMIŠLJENIKI "GLASA SVOBODE" POZOR!
Vsa pisma in druge pošiljat ve, tičoče se našega lista, naslovite otl sedaj zanaprej na sledeči v t » *	'
Glas Svobode, 683 Loomis St., Chicago, 111.
NA ZNANJE
Kt. t ' '
%«em cen. naročnikom, čitateljem in somišljenikom "Glasi Svobode".
Trosi .<*" Uaž, da utogne "Glsas Sv.ibrde" propasti. l>a •zavežem nelrt^rioi jezike, izjavljam tem potom, da 'Glas Svobode' bo izhajal, rmliio kot doslej, in da tovi>a M. V. Konde pri ti I. A. Kakerju in T. Moiekii nima orkaikie-ga vpliva ma list..
Ohieago, 111., !). <j»k.U 1907.
Ki ,	Dud. Mftjtp,
pooblaščenec M. V. Kontdk
Razgled po svetu.
NEMČIJA.
lWmliiMki listi »»jM-t obirajo etku "dvoril i škatidalč«*k"\ Leo-P lil Wo*;! fling, 'bvši n i i'Vojv(xla (Toskamski in brat »ediainjei »Ignore To.sclli, so Je ločil cd svoj«- žene, bivše gledališke Igralke i 1 j*- mil -! De Adamič, Ln se na novo poročil hčerjo nekega kovai&a i* okrožja Pičkou v ftleaiji, Da je pa 'Slcan-E<Ulček' bdj <pupoleu, trtli "Bero-liner Zeitutng*', <Ha je sedlanja gospa VVocifling. ki je «evedn> 'kipa', fwpvj jbila v Berlinu m Monako-vetn radi uemravnrsti pod policijskim nadzorstvom. W<elfling se l>n menda za to obiranje veliko ne amen i, kajti v kratkem se namerava iz Sviee preseJlti v Nome i j O.
H	-
AVSTRO OGERSKO.
V Avstriji je izk rutini 1 veliki
štrajk železniških usIužIkuiociv. Stra'jkk kakih 70.000 železničarjev. Prianet je skuto povsod ustavljen, /lasti trpi Južna 'železnica. Nn thru a'ji t so mlekarji najeli aiu-tomobile, s kwterimii iprevaižajo mleko. VlaxRa namerava poklicati \ dejansko službo vse rezervist«, kteri so vojaki, ter jih cventuel-lrti nabiti prirti železničarjem. ■
Brzojavka iz liiuhipešte poroča o velikimi delavskem gibanju til-d na Ogrslkem. Pripravlja, so splo-Mii fitmjk in tndi — vojaške čete so pripravljene za akcijo. Delav-e! pod! voifcrt'vom seialnih demokratov so priredili javno silr de v dvainštirhb-setih ranniih mestih in vaseih po Ogrskem. Pobožaj jo zelo kritUVn.
Izseljenci v Ameriki
no podali v letu HK)4. v Avstiro-Ograko lejMi svot<» okoli 170 milijonov K, lit a 1J>05. pa oboli 1S4 milijonov K iti letia 1906. dkoli 2*30 milijonov K.
Bjnrnson proti Apponyiju.
Apponyijev šiIski zaikion, ta najgroznejši uvtieutat v celi Uvro-pi na nedblinr otroštoe- duše, je iiuvul, ikatktur «e tiilu . .Kvuupi
največjo ne vol jo. Ede.n otl najvišjih ljudi, slavni i norveški |>es-n ik Bjiirstgern« Bjiimaan je poslal i/. Aleut ad n itu motvakovski kongres "društva za mir" to-l« zelo vav.no in /.mitČilnto pismo: "Suma t na m si v zelo veliko rast, da somi puavuai v t-ako odličen krog, |«o»ielMi> i, ker me poai/va va-Ae dnuitvo. No, jiiz »? nioniun vztfržati. <la ne jvridieni. 1V> storim zato, dbi me napadeni tako ostro, kakor to murem satnto jutz, nokih eltatu,r\' iuvdtKiirL<lne akmiweine za mir, ki tam zagowurjaijo mir, a (Icwtui zatirajo podjarmi jene impo-de. A>ko se i»x'etš boriti z vsemi mečjni piMti tnorali vojake, tedaj ji' brez koristi in oebo ]iLmrv65ki-a, da *e I k) ris proti vojaki. In aiko noeen, <1bi pričnnš jiri srninem sobi, nnrfwik »smVis kopico mneenikov, t<ikij ni treba1, da s« na sknipšeini predistavlja-s za uit>ost)oIa miru. A'ko bi n. pr. Ap|K>nyiT se-«in 11J i ogmki »sitieui minister, prišel dir-kuio i/za gtrdtra zjutirmija Slovn'kov kot izlmrni predstavnik svojega nnwda oa kakšno int^r-natnanaJno >tupeein(0 aa mir, ki bi bil jttt/ ii<i uj«t*j, Uxfcij bi jaz pod vzel vse, da bi Apponyija vrgli iz dvorane l"
Ameriške vesti.
Katoliški far obsojen.
V Pittsburgu, Pa.. bil katoliški duhovnik. Ludvig Szczygiel, spoznan krivini umora dveh bratov Andreja in Steveta Starzyn-skega in obsojen v tridesetletno ječo. Umor je izvršil v Chicagi (nikoder je po "ZVoČiuU zbežal v Pittsburg. Duhovnik se je pri sodiiiu izgovarjal^ da je streljal
v silobranu.
Kapitalističen umor.
V tvoruicah Standard Steel Co. v I Sutler. Pa., je zadnjo nedeljo eksplodiralo tekoče železo. Posledica: sedem mrtvih in|22 ranjenih.
Pettibone — kmalu prost.
Iz Iiois«\ Idaho, porpeajo. da obravnava jiroti Ueorge Pottibo-nn. katero je sodnik Wood določil na 15. oktobra, se najbrž še ne bo začela reeenega due. Pettibone se n i okreval na bolezni, katera ga inuŽi Že več tednov, in njegov zdravnik je izjavii. da mož nikakor ne bo sposoben v tem kratkem času priti v sodno dvorano. Državno pravdništvo, ki bo tožilo Pettibona kot M oyer j e-vega in Raywoodovegi sokrivca pri umoru e k« go v er n or ju Steunen-berga, se jako malo pripravlja za to obravnavo. OlaVni zagovornik toži tel jat va iu 4 governor Gooding imata te dnij konferenco na katerej se bodeta posvetovala o važnejiih točkah v tej zadevi. V Boise vlada spjošno mnenje, da bode Pettihoowproti var-^Trrl tJt^rasčPn" ilTT popolnoma oproščen o«l obtožbe.
Njegov odvetnik, slavni fin -renče Darrow, ki je s svojim zagovorom oprostil Haywooda, se tudi nahaja pod zdravniško oskrbo v Boise, Idaho. Operiran je bid že dvakrat na levem ušesu.
Ameriški farji, hujskači delavskim unijam.
proti
vraču je jo farji s svojimi blaznimi izmišljotinami od unij. Grozijo ji z izgubo nebes, katerih nikjer ni, samo da oni lažje paiejo svoje trebuhe. Pboga delavska para! mesto, da bi farje zavrnila, da naj sami stradajo in čakajo nebes — po jim gre ife na limanice.
Duhoven — išče skabe,
"Herald"' v New Britain, Conn., je <!. okt. prinesel naslednjo novico:
Rev. M. Martinson iz Eveletha. Minn., je prišel v naše mesto z namenom, da dobi večje število švedskih delavcev in jih odpelje v Minnesoto, kjer jim obljublja stalno v ondotnili železnih rudnikih. Obeta jim plačo od do $:"> na dan. Kolikor je nam znano, do sedaj se ni še nihče oglasil, da je pri volji iti z Rev. MartLrisonom.
Jako lep duhovnik, katerega je U. S. Steel trust najel, da isčc skabe za Minnesoto in skuša zlomiti štrajk rudarjev. Delavci naj mu pa še polnijo bisagol
Štrajk učiteljic.
Kadi znižane plače so šle učiteljice v Syracuse; O., na štrajk. Zakon odredjuje, da mesečna plača za učiteljice ne smo biti izpod a ondotni šolski svet je določil učiteljicam samo mesečne plače. Pčiteljica zahtevajo zako-i it ill $ll> na niest-e.
Mitchell zopet bolan.
John Mitchell, predsednik United Mine Workers, je zopet bolan iu se bo moral najbrže ponovno podtyowfii o|H?ra*eiji na slepiču.
Duhovniki in železnice.
bo>do j t odpadlo radi znkžaue vioznino 2 e. na inilj«» in dirlioviii I <hIo morali ira vneli želeizniealh v Združeaith diriavah planiti ti'ket m i.sto ceno, kuikur vsalk--drugi potu tik.
Trgovina s človeškim mesom.
Kako ameriški farji hujskajo delavce in delavke proti delavskim organizacijam, dokazuje vest, katero sporoča "Chicago Daily Socialistu" E. K. Flood, generalni organizator za American Federation of Labor. Flood se nahaja v Tell City, I ml., kjer organizifjc delavce in delavke, ki delajo v ondotnili tvornicah za sobne oprave in pohištvo. Delo je težavno, poroča Flood. Tukajšnji "ministri" zelo nasprotujejo uniji in na vse mogoče načine farba-jo delavce, da se ne bi organizirali. Ko sem vprašal eno delavko, zakaj da se tako brani unije, mi je odgovorila: "Zat.», ker jaz bi šla rada v nebesa, da tatu vidim svojega mab'^H sina. ki mi je pred kratkim umrl." Ko sem jo začuden ponovno vprašal, kaj da ima to opraviti z unijo, mi je rekla. da je tako izjavil njihov "minister". Kdor pristopi k delavski uniji, ta ne bo šel nikoli v nebesa, rekel je "minister". — Na ta način so duhovni zbegali malone vse delavstvo in ga odtujili organizatorju. V Tell City Furniture Factory — pravi dalje Flood — dela okrog 300 delavcev in delavk, a plače imajo moški po ♦7 na teden in ženske, ki se bavijo i Vgč ^^ dobnj ohranjeMga s pletenjem in opremanjem stolov, i pohjjtva ju n® prodaj. Kupci naj pa 67e za t lica t izdelanih stolov. ^ glasijo na f>7(i W. 21th Str., In to ubogo delavsko paro od-1 Chicago, d ... i
LOKALNE NOVICE.
— Jutri t. j. 12. oktobra priredi naš vrli Slov. Del. lVtvski Zlior "Orel" veliko veselico s koncertom, katera se vnai pri godom pOtletnioe njegoviega obstanka. Veselica IkkIo zvečer v XairoHni dvorani (veliki glediiilisč-n; dvorani), Vogel 18. ceste in Center Ave. Po dolgotrajnimi iu oksirnih pripravah pcvskiega 7.1>o-ra za ta dan, sodim v, dia bo ta ve-selica jedna izmeni najzanimivejših v letošnji sezoni. Vsled tega iskreno pripctt^oiciamo rojakom in rojakinjam. dwi sc vdteJežo te vese-licie v izbornent »tcviki.
"Orlu" pa k njegovi i>etletnici kličemo: Živi, rasti, ©veti!
— Hermana BJlilka, kateri bi hitel danes mrnnetd nia veš al it v tirluijšiiiji County Jail niwli za-stnipljonja. rodbina Vrzal, je za nekaj časa še rešil njegov od*vet-rJk. Posrečilo so mu je dobiti zadostno srvobo denarja, s katero Jioče Bilik uipelirati nia višje soil išče, $odbjk je V»lo<l tegia prestavil Bilikovo usmiveaije na 8. noveitibraii t- 1- BMika je toriij iv-šil deoar ne pa — iwvstava.
Zadeva "Glasa Svobode".
Do sedbitj -s,» -diiilit'vnlki pi» ame-jiškili želciznieali plačevtili s an no polovico vozne eene. S 1. jan. 15KKS tega, ker jt1 KonkUa na kupnino
Z ozirom na člaalek v zadnji številki "P rolet area" " Vsostransk« obiip^ka vsestranskega Kfikera o-ziroma d-tnlaitno "ojKumbo" jmkI tem * člankom, pojasnujem sledeče: —
V oni "opombi" je rečeno, da jc >list (Glas Svobode) pod sotlnij-sko upravo mdi dolgo\'. Da so ne bodo naši čitoitelji, naročniki in est ali saitnišljeniki. ki se nameravajo nainočiti na list, in katerim stvar Se ni <znan«i, motili, jiim po-\Xflti, da je list 'Glas SvoUxxle' na pritisk bivšega lastniku« M. V. Konde le s^kvostiran. To pa radi
prejel Le $250, a za ostWlih $1750 jie okrnnk že zapadml. /Viko Molek it lvaker tie plalčaita Koindu dolg r določenem času. pnevzaaiu? Kon-dn z«.pet list — in mirna Bosna.
Ii. Miayer, pooblaščenec M. V. Konde.
Trgovski tajnik Straus in na-selniški kuoisar Sargent v Wa-sbingtynnr stji se sponazumela za naj-t ro/rji nastop proti sramotni t.rgovmi z dvkloti. Na potovanju sevornozaipjiduih in paeifičnih državah se je Sargent prepričal da sv v t Mono rahle namene uvaža veliki več ieiis-k, kaikor se je pa d ) z.lUj mislilo. Natančna preisika-va je dognala, da se je uvažalo ne saano Japonsk*- t« m več tiwW dekleti- ip, AuistrijV. F rane i je, llinije in Italije. DovaAilee tega "blaga", kakor tlwli take. ki »t s betu "bu-,sitif*woni" peenji». ImkIo izgnali.
Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno ča-sopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in tosedil Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
Delavci l Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno velja* to rudarjem v Minnesoti in dr*» god po za padu, koder ima West era Federation of Miners svoj* lokalne nnije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci


. ........ ^
2
O LAS BVOBODB
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del.
(Nadaljevanje.)
IV.
Hernia j-e poskusila lioditi nI i omagala je pri prvih korakih. Noge so ji bile zatekle, tako da ni mogla stopati in jokaju se je zgrudila na svoje ležišče.
"Pusti me tukaj, Katarina, jaz ne morem naprej; pusti rao tu nnrreti in hiti rt^it Jurja. Reci mu, da sem hotela s teboj, pa nisem mogla."
"Ne, Ileum, jaz 'te ne zapustim. Ijo pogumna bodi — noga se bo navadila hoje in če ne boš mogla hoditi, te bodcva Vidal in jaz nosila.'*
Pri teb pogwmuih beeedah pa je Katarina sama morala napenjati vso enenžijo, 'da ni omahnila, kajti tudi njene noge so bilo za-telkle in jo bolele, da bi se bi-];; najraje raizjokala.
Oasih tnuli najtrdnejša velja ni kos telesnim slabostim. Katarina in litima sta krnaJru s[>oznali. da nista v stanu, vzdržati se dlje časa na nogah, kaj so korakati čez c-istno- kamenje, morda vso uofl, tiho in previdno, dta bi ju nihče ne zapazil. Ali ni jima preostalo nič1 dtruzeg-a, kakor dki gresta naprej. I letna j-e hodila z nadrjo, da ven-dar no najde kako zavetišče. kjtT bi laihko ostala in se odpotiba. Katarina pa je hodila s utialioni
sron, din obJeži na poitu in da ji m1 1h> mogoče rcwiti Juirja. In prav ta strah ji je dajal čeztumuv-r.i-h moči, da je premagovala svoji slabosti m mrestom« z Vidalom celo nosila Hcmo.
Že je bila noč legla na zemljo, ko je Vidal, ki ji* vedno hodil pred Katarino in pnetd Ilemo, za-gledlail gost d"m», ki se je izza griča tivigail proti lunojasnemui nebu. Splazil se Je s svojim« spremljevalkama na grič m zagltvlali so v nvnli dolini velikanski ogenj, ki je razsvetljeval vso dolino ttaiko, da .so se ja.suo razločili -tamkaj fcabo-feei vojžčaiki a kanlair je plamen udaril posebno visoko kvišku, tedaj so «e v daJjnvi nad dolino- pokazali medli obrisi devinskega p radii.
Po širnem Krasu je vladiala noč-nm iihota t ako, da bi pač nihče ne bil sluti!', da je tukaj zbrana armada treh -tisoč mož. Katarino jo obšla islutnija. <la je to tihota pred viharjem; uganila je, da se pripravlja armada m naskok in da se mora požuriti kar le mogoče, sicer pride pre|K>zao.
Pned vsem je Petru Vktalu mo-raJa d'oi>aveda'ti, da njo in Ileono popelje tpo sidri vrii poti dlo Devi-na. V toi svrho je najprej pojasnilo blaznemu pevcu, -da w> v armadi majhmjtii sovražniki njegovi in potem vzbudila v njem mnenje, da Stori znamenito delo, -ako se mu posreči vtihotapiti selve in svc|ji spremljevalki v Devin. Lahko to ni bilo.
"Spominjaj se, IVfoer Vidni," je končno rekla Katarina. hoteč podpreti svojo prošnjo, "da to je •Turi D o vinski rešil smrti, ko so te psi gospe Jutte pl. Marihlamd hoteli njiizttrgat i in dta te je n<a svojih rakiah nesel iz razbojniškega gradu ter te okl strašnemu koncu."
"Ah, to nii bil Jurij Devinski." je odgovoril blazni pevec, to je bil ntoj prijatelj Orfei Jaiz nisem Jnrju Devinrikenmi nikake hvale dolžan. TVtdia vas in vašo prijateljico popeljem varno in si gumo v Devin — v to zastavim svojo glavo — in jutri bom 7. zidu I>o-vinskogta grada ozmiynil svojim w>vrar/.nilkom. dki so tepci. O. to lwi lara«4*i trenutek."'
Tn ffllaj so sli vsi trije dalje. Plazrli so se w>[iet. čez kamenje. Hemi in Katarini so krvavele no-jfe i ni nrflte; večkrat ie katera obležala, » prermigala je vse bolečine in n-adaljevak pot Nihče »1 -bettdie, ker ae je bilo ba-
ti, da stoje kje straže. Dostikrat so ;se morali vsi trije uleči na zem-iljo in se pliar/iti, 'kajti vsak čas je lilo .v bližini slišati rožljanje oivKja inj človeške korake.
Oddahnili »o se šele, ko so videli, da so srečno prišli okrog doline, v kateri jie goi-el ogenj in ko m- pred sebe j zagledali luči.
"Tu je Devi ft," je dejal Vidal, ki se jo zdaj prvič ustavil. "Kmalu bodiemo v varnosti.*'
&li ho dalje in prišli do nasipa.
''Ta nasip so gotovo napravili (.ldegamei, da laglje odbijajo so-vražine nuupuula," je mteni-la lvata-riinu "Kako pridierno «"ez nassipT"
"Le idite za nveuoj." je dlejftl Vid,d. "Pripeljem vas sigurno v grad." Vidlal je šel naprej in jto smelo splazil čez nasip, d očim je Katarina od strahu skoro otie-mcngla, viideč, tbv nuislp ni zastni-žen. Prešinila jo ji« strašna misel, <la jo paitrijarhovtt armada že za-\7.rla Devin. m <l)a stoji okrog grada samega juko ni vdrla že v grad.
"VidaJ," je tiho zaldicuda Katarina, "Vidjd!"
"Le idii-ta mi menoj, v gradu uiis Čaikajo in pripravljena je sijajna večerja." je odgovoril hlnz-11 i	i m niaprej tin- izginil
v temi, (ločim sta Katarina in Ile-nna estlali nia nasipu in se ihte stiskali druga k drugi. Jasno jima je bilo, <1» v obleganem k naju no -more vladata tank mir, kakršen je vbula-l v bis-ah. ki so ležale pred njima in v katerih ni gorela no-lteiui luč, (ločim je bilo \ gradu več oken rr/avetld nih.a neverjetno v,- jima je tudi zdtelo, da bi vludhl i taka tišin 1 v kraju, ki ga s mražinik i že zavzeli. Ta ne-gotovost. je ^e pcm-no^vala njiju bojaxen. t-alko, da se nista upal! storiti ktak koni/k, nego se usedli 11« noitnanje zn*>žje iz kraškega kamenju tNifpiaviljem ga najsipa in tiho ji kaje čalviali, kaj da jima na'kkwi usodbi.
Noč je bi lift dolga, ali tudi, ko so je začelo daniti, ni preiwluda i«ivyznri tth' tni. Nikjer ni bilo slišati niti nnjtnraijšegia .šuma, nikjer se ni prikazalo človeško bitje. Trvpetaje strahu sta se plazili db nasipu od Devina v stran, ker s«> nisi 1 upaiii v vas in nc skrili na nekem vrtu. hoteč tu |OČalcati. da prikažejo ljudje. Minile so ure — smrtim tihota šo ni nehala, št- ni bib) videti nikogar.
Končno se je prikaizala iz hiše Starti žena, ki je prestrašena \Tzfklikniki, videč onemogli deklici. Spravila ju je v hišo in jima povedala, da je patrijarhova ar-n.adn |x>- tridnevnih naskokih zavzela 1 leviti in dkoro vs<? prehi-va'lwtvo pomorila. Pri -življenju so ostali li' tisti, ki s*) bili pravočasno zbežali v grmi.
"In gradu niso zavzeli t" je trenoč s<- po vsem životu vprašala Katarina.
'' I >evinske »kale ne zsvvzaane lobeai sovražnik," je z nekim tvosom rekla starka. stoletja se zaganjajo oglejski jwil rijnrtii v tif skalo, a nikdar niso zmagali."
"In gotfpodsvr in Juri Devin-rfri."
"Ta je v Senožečah," j« odigo-\oriila ženica, "Tu je pač pustil večji del 9VK)tje arjnade, ali ker ve, du je deviuslai sfkala nepre-imvgljivia, je odšel v Senožeče."
" Katarina — ali jwideva v Se-nožJeče?" je uprsušala Ilema,
" Da. v Senožeče pojdeva," je odgovorila Katarina, a kri-maj je i z pregovorila te bes<de, »> je od prevelikega napora zgrudila fiko-ro brez zavesti poleg svoje napol mrtve prijateljice.
V.
\'ojoi načirt dtevinskega vlanlar-ja je bil jmk-o prepnost. Juri si j'1 'hotel v Devinu ob ram it i naj m. č-nejše zayetišče in zato se je u-maikmil v Senožeče, vedoč, da mu petrijjirh-ova anntfula gnrtovo »ledi. Patrijarhn j4> bilo na t»*m, dn dobi Jur,fa v rrvke. in siocr t^-kom štiridesetih dta i, zalca j vedel je, da s»? po tej dobi razprši večji del sranaxle in zato se armada tudi ni mudila pred Devinom, nejfo je od-
rinilai proti Senožečam.
Ko so se prijavili prvi oddollki patrijjitrbove armade v senožeškl okolici, je Juri rikiliwid svoje viteze in jih jt? |K-.ljud na grajski stolp, mlikotler je bil dober razgled na vse st rani. Juri je bil nmeivja, da (kaže najbolje, ako naskoči pise-l>e vsaik oiklelek pjiit.rijarhove ar-nuikle, še pixvlno bi se mogel uia-boriti, Ider lii tako najlteglje pri-zadol sovražniku občutnih izgub, ne da bi 11111 mogli pomagati diru-jrj oddelki. Večinotma so vitezi prit.rje\vdi tej misli, ugovarjal ]wi je 'IVniuž HatinSki.
"T\ ija vnema, si1 spoprijeti s sovna/,nikom, je sicer hvalevredna ali -kaže, dia si so duslej vetluo vojskoval samo na ravnem polju in nisi vajen, čakaiti m trdimi zi do v i nia savrai/nika. t i m zagleduiš sovražnik«, ti zavre kri in tvoja rokla oprijema meča. Todia j>o-nrisli in jureudari, če ti moin; še ti-.ik-o sirečeti napad na posamezne oddM'Ike patrijairhove armade res kaj koristiti. Denimo, da sc ti po-<ihkm uničiti ti- oddXlke popo!'iu>nui — na vsiiik način izgubiš tudi ti l. |M) število krei>kih sulic. Patri-jmrhova armada l)i že prenesla to izgubo, k<T je velika, ti pa bi te izguibe ne prenesel. Na vsakega tvojega 'inoža prid*? petdeset pJi-trijjirhovih — v takih razmerah pa meniš gledati, da ne izgubiš po nepotrebnem nobenega mo ža."
44 Prav ti prvi oddelki patri jar hovo armade »o za moje podložni ke najhujša Jiadloga." je ugovar •ju»l duri. "Ti potx>|«ijo in pople in jo vse."
"("". uničiš razln>j;i!.ške t-odpe ki se pridružile patrijarhov armadi, i/.kažeš samo patrijar-hu uslugo. Naša naloga je, {>ora-ziti tiste, ki so res nevarni, to pa niso iti raadsD^ni'ki. Patrijarhov legat jih je poslal naprej, tla pro-vzroče med prebivaistvom strah in da izvabijo tebe v boj; jutri bi ti bil utrujen m tedaj bi te lahko / iispeh^om na padlo jedro patri-jarhove vcjWlte."
"Prav praviš, IVmjuiž; tvoji sveta so vedno modri. P očaka j mo terej do jutri potem pa pojde-im> v lioj."
"Tudi to bi bila napaka, ki bi se liabko bridko maščevafla," je menil' Tomiuž Retinski. Sitiica [»roti suliei, meč proti meču — to je igra, 'kateri se meram« mi izogi-bati. Denimo, da vsak naš mož ivbije p*.»t mwri)rotuikov prodno sam podle. — končni izid bi bil za niis obupen. Ie ee ostanemo za nasipi in zidovi senožeškega gradu, bi se mogli uspešno braniti. Tu bo nn 1 na 1 sovražnik v&nk ka-iiik4i, ki ga hoče zavzeti, drvigo in krvsivo plačati in trdno smemo u-[vi t i, da se !>o najK»sleil poražen moral uimiknitd."
"Na aiekaj pa vendar, nisi mislil," h' diejal Juri. "Če iiiiirtlkoči-mo sovminika, se laihko združili 10. amoga nami je zagotovil je na, če napademo vsi prspnničen o<lidc-lek. Tu pa «m.» napiw\'iii okrog rasi dolge nasi)te in razdeliti se moramo tako, da ne l>o nikdar mogoč*- udariti na sovražnica, ne-
t .<*> btmuo- vedno morali sa'mo braniti."
"Nič ™to! \edno bo časa dovolj, da osretUnt »čimo vwe svoje moči. Naj zavzamejo prvi nasip; to jih bo mnogo veljak), mi pa se umaknemo za drugi nasip; če ga /avzenio. jih bo to zoj>et mnog<» vedjalo, mi pa se umaknemo v gradi Grajsko zidov je je visoko in trdno, nas pa bo toliko, da noben sovražnik ne bo mogel priti <Vz te zidna«. Sicer pa je čas nas najboljši zaveznik; čimveč času pobratijo novraiŽniki, tem sigur-uejša je naša zmaga."
Juri se je zamišljen national na svoj dolgi meč. Šele čez neknj treimtkov je re'iel:
"Da, Čas ji' n«š najboljši zji-ve-znik, pa tudi naš naj nevarnejši sovražnik. Toda naj velja tvoja misel. Sieer pa v eel i okolici ne vidim ne ene zastave, ki bi jo bilo vredno vzeti, čie od-Hejem zastavo Otom Vipavskega. Temu pa meni -poč ni več treba dokazovati, dn
se ga ne bojim."
Vitezi S!K 7. Jurjem vred zapu-stili st^djt in so šli na grajsko dvorišče, kamor je bil dial Ju-ri sklicati senežešlko prebivalstvo in ikamor so prišli 'tudi prebivalci iz okoliških vasi', ki so bežali pred sovražnikom. Juri je zbrani množici povudal, kniko misli braniti vas in grad dki Skrajnosti in jo ijudMvo poživljal, naj ga pri t'in [MMljiira1, zlast.i ker je skoro go-tovo, da napadi e^omtžnik Senožeče j ki 11 oči.
Klo je naposled »e domeni'l z vitezi glede različnih posamičoso-sti pri obrambi, je odšel v grad v svtojo sobo, kamor stji ga .sjire-mila Malini« Konndja in llasan.
ILasaii je prinesel Jurja meč in sulieo in Ixxlialo, vse je Juri nar tanično pi<egli'dal in [>otem začel de rati nave oklep in oblačiti že-iezne rokavice. Med tom se je po govairjal s Komioljo,
"Sli-li pregledal skladišča, kjer je shranjeno orožje?"
"Da." Komolja je ljubil kratka uprašanja in je mi daj-al kratke odgovore.
"Si4i jiregledal nasip© in zidov jat"
"Da."
"Si-li [»egledal shrambe z živili?"
"Tudi -tJi sem pivglethd." je < d govoril Komolja in ni me strah, da bi nami zmanjkalo or< žju in živil, ali —"
"Kaj misliš reči." se je začudil Juri, ko je Kom -Hja neienkrat sredi stavka umolknil. "Ali nam utegne če«a zmanjkati!"
"Zmanjkati nam zna vode," jo nekako otožno dejal Komolja. "Oh. tai kraški svet! Na vodnjake, ki smo jih pripravili in kamor smo s toliko težavo .navozili vode, se ni zanašati. Voda se izgublja iz i<ji'h. a .studenec, ki bi nam lahko dajal vode, leži zuoaj nasipov. ("'« bi hodili tja po v« do, bi visa ko l apUljo vo<le moivili plačati s člo-\<>ško krvjo."
"Tiho. tiho!" je velel Juri. "Nikar ne govori tako glasno. Ko bi najn kdo slišal. Tudi jiaz senn že lita to mislil in zelo se bojnn, !a nam zjuoinjk« vodk*. 'INnla za na i vef-jo silo je vendar preskrbljeno."
"Kako?" je / začudenjem upruiial Komiolja. "(*'e (bkolijo sovražniki vas, moramo žeje u-u.ret i."
""Ne, KosnoBlja, tega se ni bati. (dej, moj Ntairi oče je imel v .službi. imenitnega stmMhn'ika. ki je |n>^.idaJ' ves s. nožeški grad. H-trdil ga je krepko. Utrdil pa ga ni samo, da bi m-ogel kljubovati ziuiaujitrn scvraianukom, neg<> tudi lastnim iMHitninikoni. Že večkrat NC.je zgodil©, da so Senožočaaii z drugimi kmeti vred napadli ta grad in zato s»» moj stari oče oziral tudi nia tak slučaj. Kraška zemfllja je polna skrivnostnih votlin in jwxfcempkih vedla. Tisti stavbeniki, ki pt»|>ravil in pre-zidlal grad", je sezidial tudi skriven vodovod. Pod zemljo je napeljal oevi in kdo ve. odkod' se stalka voda v globoko jamo. ki y skopana [kx1 stolipom. Delale, ki so kopali in zidali ta vodnjak, je moj J stari oče vse poslali v južno Italijo, odkoder se niso nikdlar več vrnili. Staivbnik je sam izvršil zadinja dola."
"In se ni nikdar več povrnil iz ita j bistvenega vodnjaka," je pristavil Komolja.
Juri je prebhdel in tiho dejn(l:
"Kali ti j<l tod i to že znano?"
"I>a — in reklo se mi je. da se j( usmrtil sanr. saiuo da bi nihče ne poznal skrivnosti [MvlaomNko-
ga vodlovcda senožeškega."
"V tem ozinu si v zmoti, moj ■ljubi Konwdja." je smehljaje re-tkel Juri. "Stiavbnik j<- ponesrečil, prav fku> je končal svoje delo. To-<lui rikrivmost p dzemskega vodovodu je zaupal svojemu suni in ko je ta ležati na sinutni [>ostelji, je ra-zfnlel svojo tajnost mojemu ltil stun še otrok, ko me je 'oee peljal v klet tega staro-davnega) stoCpa in mi vse pojasnil. Od tedaj nisem bil več v teh Skrivnostnih -podzemskih piosto-i i-h. 'i'reba je, da grem zopet doli. el bi sjiini, tonla izgodi so buhko, <la m>i- zjiid<wi v boju kaka nesreča. In zatioi je trelwi, dn še kdio pozna to rmlbijisko tajnost."
Juri je za Ivi p nmolkni'] in po-tem tanko na lahko dejal:
"Odločil sem se, da vaimem tebe, Koonoljia, seboj."
KonvctiI.pi je dobro čutil, kaj je s tem hotel reči Juri, ali niti z najmanjšo gesto ni izdal svojih misli.
"Saj pozna to tvojo tujuost \tsndar t.\ioj bivši varuh," je dejal ravnodušno. "Vzemi vendar Tomaža IJetruskega s seboj."
"Tomaž je častivreden junak, ali te taijinosti ne me rem drugemu zaupati, kakor tebi," je dejal Juri. "TomaŽ bi takoj razikril to tajnost, če bi v rasi pogrešali vode. Dokler je ta tajni vddovod vsemu svetni neznan, nam bo v neizmerno korist., a lahko bi postal naša pognlwi, če bi ljudje zanj izvcddll"
"To je res," je menil Komolja. "S tem, da ste spodili Rajmomla, 6e še niste od'križa)!i vsdh izdajalcev. Gorje nam. če hi edtan teh iz-dajaleev izvedel za hajni vddo-vodL"
V tem hipu je vstopil Il-asan in je prinesel Jurju večerje. Ilasa-nov \is-tx)p je presenieitil Jurja in Komolja. Oblina se je zdelo, da .te to posel>en slučaj, da je vstopil Hasan rnvri-o v treinotUfU!, ko >»t!a g vorillii o izdajalcih. Nehote sta nc Juri in Komolja.spoule^lala in kb Hlisiitn swpw#il sobo, je uprašoil Ju-ri:
"Kaj misliš ti. Konvdja. o tem mojem sužnju?"
"Ne vem. kaj naj rečem. Ko bi bil jaz v njegovi koži, jaz bi Vas sovražil iz \nse dhiše,"
"Ali saj j«1 vencliar na svoja ušesa slišali, da se jaiz Zulejke nisem nikdar dotakniJ': slišal j*' to v tienotikn, ko j<- monail verjeti mojim bes'dnm, saj som jih potrdil s prisego. Ilasnn ve. da so me rimski mašniki -krivično in (lia3nijivi> olxlolzili. Zaikaj naj me sovraži?"
"Zolto — ker ve, da Van Zu-lejka ljubi."
"To vendar ni moja krivda."
"Čtemu bi se o tem prepirala? Pojdi va raje gledali, k a/ko je s podzemskim vfxloyodom.'' S temi besedami je Komolja naredil ko-m>e pogovoru, 'ki sc mu je ?del po\*sefln brezploden itn j<» Jurija opozoril ntiii vso resnost njegove-ga položaja.
(Dalje prih.)
Naznanje Slovencem.
renjeni N. V. MedL Institute!
Jaz Vam id'govjurjann na Vaše pismo in s- Vam skto> .zali via 1 j lijem za Vjišfl zdravila, ker sedaj, sem popolnoma zdrav na očeh, tako, da ne potrebu,i<firi nobenih zdrwvil več.
Sk> Vanv še- enkrat zali valju jeni in vsakemu Vas pri|xrr*H*u(jeiii, o-s+ajjiifoč Vam udarni prijalieTj.
John Pol-anie.
Box 151. Kecik S|>ringH, Wyo.
'ozorl
Pozor!
Slovenci.
"Salon" * MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najlioljše in najfinejše unijake stnodke. čedno prenočišče za nizko ceno
Vsem Slovencem iti drugim Slovanom se priporoča
Potniki dobe Postrežba točna in izborna.
Martin Potokar, 564 S. Centre k.
OLAS SVOBODE
Slovenci na kongresu svobodnih mislecev v Pragi 8. do 12. septembra t. L
Poroča A. Aškerc v S. N.
I.
Povrni vfii se •te dni iz Prage m tu -zvedel, da je "Slovenec" (v Ljubljani) pisal nekaj o -nekaki "smoli", ki senn jo bajda imel na koiiigresu svoibodlnith mislecev. Pokazala se mi je^dotien<a številka l'ju'UI jonskega klerikalnega dnevnika in vi<lel sem, kako so (trudi "iiflvirjtii" dopisnik j>oka-za'ti, da je bil moj nastop v Pragi nekaj, kar je sumljivo podobno — fiasotn,
Razuune »e samo o'b sobi, da mi ne prihaja na um, odgovarjati "Siovenčevint" naipadbm zaradi svoje osebo. Že zdwvnaj wmo, da j« s katoliškimi žumalisti tewko polemizirati, Pa tudi vrodno ni. Ne odgovarjam t ivj aarntdi sebe, nego zaradi ideje, katero sem zastopal v Prajgi iu i>a zaradi tepa, kmr sem govoril v imenu vseh slo-veroskill svobodnih mislooetv. Malo jih je sieer še med nami takih ljudi, ki bi vedeli ceniti pomen svobodnega mišljentj«, še manj takih, 'ki bi si upali svoje prepričanje javno pokazati, ali ipak jih je nekay. Število teh ljudi narašča od dne do dne. NajboljSi del naše akademske mladi ne je v svobodomiselnem! taborni. Iu v imenu vseh takih rojakov sem poveril na ij>raškem kongresu
\ akraft.
Cisto naravno je, da je katoliška in lvalue tonarim stranka obrt kovala svetovni svobodni kongres, ker ga ni rootfla preprečiti! Xe ln>m razpravljal o tem, kako si1 je intrigrralo proti kotogresu; De bom opisa val kongresa sani? ga, saj izide posebna s|H>menica v več jezikih, in v tej spomenici both* aabol-ežeao vwe. kar se je govorilo in godilo na Žofinakeni otok" oil 8.—12. septembra.
Tri momente naj poudarim.
Prvi moiniiiit je ta, da so je pred kakimi '27. kti sploh bila ustanovila v Bruslju mednairodl-na svetovna zve/a in zaveza vseh tistih ljudi, ki ne priznavajo več veiv*ko-dk»ginatiŠikega na/iranja o svetu, o ftloveku in njegovem položaju na zemlji ter o družabnem življenju. Ta nwtlna rodna svetov-nm 7.vw.t n>i* prip' znava črezna-tiirnepa "razo*let jianego priznava saimo človeškemu razumu iti njegovim znanstvenim pridobitvam vodilno avtoriteto v vseh vprašanjih tega sveta. Pravi svo-bodonii.b-e je monist. on vidi v \«eh prikar/nih, tako v prirodi, kakor v zgodovini narodov in v zgodovini «'lov ftVegn diuhi samo ev dueijo. Vs- j." produkt razvoji t iik!li p jem o l>ogu. Razne lere ** prodliaktfe zgodovinskega ra/.voja. To je ja-no dokazala primer, j«joči,-« znanost. Pra'vi svobo-domislec torej ne dopušča, da bi potrlavar kake venske skupine določnfl še dandaru s. kaij je ri'sni-ea in kaj je zmota! To vprašanje rcHii'jejo maind vefniki usak v svoji stroki. In spbšno nrnen'je 'znanstvenikov o ka<kom p>javm je resnica za gotovo dobo, dokler dokaz velja. Duh človeški pa ne miruje rn morebiti'je črez sto let -/o zmota, kar so je smatralo poprej 7.a resnico. Alwolufne ritnice pozna samo aritmetika. Svobodni miislec išče resnice v prirodi, v zgodovini. v socialnem življenju. Verrfki <l» gmaitik pa »e baba, da resnieo že ima! Naravno je, dta. so so svobodni misleci morali združiti v eno modemno "občino" afl i družbo. Tn nara/vno je, da se skušajo po vsem svetu razkropljeni e«flniš! jentki bližati drug dmgemiu, spoznavati se in
delati propagando za svoje edino pametne nazore. Svobodni misleci 'hočejo osvoboditi posatnezjiiika, kaketr družbo od auifi'bronistuih spon raztiiih veivJkih skupin (cerkev), hočejo, da bi se uveljavile znanstvene pridobitve v vzgoji, v šol i, v družabnem in državnem življenjih Najvišji cilj svobodomiselnega svetm vi K'g a gibanja je: olojvšati človeškemu individual in uaixxlom oksisteueo ua tem pla-t etuit Hudim niteta. je vaor svobodomiselnem« gibanju. "Liberte, egaliite, fraternite" v najlepšem pomenu ImvkmI je deviza svobinlo-miselcev ...
Drugi važni ttiomeoJF jo ta, da je zboroval svetovni kongres svobodnih nrisboev letos v Avstriji, kjer še zmerom velja — 'koukor-ciat. To se pravi: za cerkev samo ■ie velja, pač pa za državljane. Praški kongres je, naredil velikansko vrzel v trdujavo, ki se ji pravi: avstrijsko "uflitraimontan-stvo! O tem je "Slovenski Narisi" pisal H!, t. m. v svojem uvodniku.
Iu tretji važni moment je ta, da smo na 14. svetovnem kongresu svibodnrh mislecev v Pragi bili zastopani tukM skoro vsi Slovani, in med njimi častno tudi mi Slovene!. Tudi mi Slovenci! Ali je mogočo? Ali so res nekateri tako "globoko padli", da so so udeležili — notabne brez dovoljenja kakega '4 kneizoškofijskega ordi-narijata'' — svetovnega gvobodo-miselnega kongresa v Pragi! Živa nosnica! Pozabili smo bili tisti, ki smo bili šli na rajski Žo-finski otok, da so mora "pravi" Slovenec klanjati do tal pred cerkvenimi avtoritetami in polju-ilovati rimske sandale! Vse to pa smo bili pozabili in z>ato brizga na nas katoliški dnevnik svojo jezo!
V odeli smo, da nas bode klerikalni tUnevnik na|witial in obre-koval; vedefli smo, da bomo zastopali samro majhno umujšino svojih rojakov, ki nam motxla niti hvaležni no boilo, da smo jih za-stopali v Pragi; vedeli smo, da kake pofierbn« [»ozornosti kot Slo-vt-nci ne uH>renio zbujati na svetovnem kongresu — iu vendar smo bili šli!
In ni nam treba biti žalil Ni nas 1 relui biti srtum svojega nastopa; kajti gnlo zaivijanje in navadna luž j?, kar je pisal "Slovenec" o nekakem fiaseu, ki bi ga bil napravil Aškore na kongresu.
K<lor je bil na kongresu na-' vzoč, mora priznati, tla smo imeli skromni Slovenci na njem uspeh, iu ti> lop, čaisten moralen us]>eh!
Ker bo "Svobodna Misel" itak natančneje poročal« o nastopu Slovencev na kongres«, omejujem so samo na najbistvenejše stvari.
Kongres je bil svetoven, ker so bili zastopani na njem do malega evropski narodi tudi ol»e Ameriki. Kongres je zboroval v Pragi in vodila ga je češka sokeija svobodne misli. Cehi so imeli v rokah vajeti, in kor so Cebi Slovani, zato s<1 hoteli, da se d'i>stojno prcMll^ta-vimo na tem kongresu prvikrat, tudi vsi Slovani. To se je Zgodilo. Doefon pa so se jiriprav-Ijafli za take kongrtwe drugod po več let, opra'vili s > ta posel Čehi v par mesecih. Premagati so morali vulike ovire. In v tako krat-;um čmsu nis. niti slutili, da u-s|>eje k on g r* s tako krasno, kakor j" sisj»,'l v f'-mici. Referati so bili razdeljeni mini zastopnike različnih narodov, in tudi meni se je podeflila častna naloga, da naj govorim v itnemu Slove«oev. To sem vedel že v Ljrtlifljaul. In znto sem sestavil poročilo, o katerem nisem vedel, ali ga bom mogel vsega preSitaiti. Oglašali pa so se novi in novi refi rmti. Čimbolj se je bližati kongrto, tem večje zanima-i je. tem več delegatov, tem več r« ferentov. Vsak je hotiefl prhi na vrsto. Ako bi bil hotel vsak referent pončati obširno, moral bi I il trajati kongres še eukrat tako ^dlolgo. Ko sem videl, koliko govornikov je že oglašenih k vsakemu posamezmemu predmetu, sem videl tudi na samem kongresu, da moram za predavanje sani skrajšati svoje poročilo. Saj sferajša-
•vati so morali svoje govore tudi d'rugi. Predsednik, gosp. dr. Bar-tošek sni je izrecno obljubil, tla pridem na vrsto, ker sem odini J'ugoekovan, ki je imel referat. Lrtošuji ikon gre« jL- bil tudi samo nc'kaika priprava za svetovni kini-grin, ki se bo vršil v. Pragi leta 1915. v spomin petstoletnice Huso ve smrti. Slovenoi nismo mogli zahtevati, tla bi imeli prvo besedo na kongri-su. Prva beseda se je morala prepuščati zastopnikom vdlikih naiHidlov, ki irešnjejo svetovna vprašanja, ker ianajo tudi moč za to! >ia nas je bilo dovolj, da so spluh preilistaivimo svetu, ki mas še kaj malo pozuta. Iu da uos svet še tako malo pozna, kdo jo drugi kriv, kakor ultramontun-^ ska stranka, ki je slovenski narod dosettliaj srnin iu ovirala v kulturnem razvoju. Ko bi'se bili Slovenci razvijali v dii'lm Trubarjevem iu Dalmatinovem, bi bili lahko n« isti stopnji kakor Skandinavci. Tako pa smo zaostali in veliki svet. .se je raizvijal v svobodomiselni ktulturi mirno nas — in ostali smo nepoznani...
Veliko hvalo morauno torej vedeti češki sekciji >vobodnic misli, da nas je po bratuvsko pozvala na duševni turnir z dtiugimi namili. Bratje Ilusovi so bili vsikdar svtbixlomisehii in so »a svoje hu-sitstvo prelivali kri iu zato vedo dobro, kaj je duševna sužnost. Dr. Hartošidi mi je tore(j obljubil be-Kedo in jaz sem sam izjavil, da sem svoj referat za predavanje .skrajšal ter da se zadovoljujem, ca prečitam najvažnejše strani. Saj se je moj guvor itak že prevedel na čet?ki jozik in se prevede i Ha nemški in francoski vsaj v izvlečku zii almanah, ki izido v spomin na svetovni kongres v Pragi. Ko sum stopil s tribune, mi jc predsedluik javno čestital ter mi povedal, da se žurnalisti, l>oselbtio češki, zanimajo za moje ipredavanje. Iu zopet je grda laž, tla se češki listi niso menili za moje predavanje. Omenili so ga vsi praški listi, a "Čas", ki je bil nekako glasilo svetovnega Jo ngrosa. je prinesel v svoji 232. številki dne 12. septembra na str. "». tole poru-čilo o meni:
"Popoldansko sejo je otvoril i'r. Bartošok ob jvolu 2. uri. Dvo-11:na je bila zopet nfl!|>o4njena. 1'tvtlno se je pristojiilo k dnevnemu redu, se je oglasil k Ites-di slovenski peivnik Aškerc o razme-rirh Slovencev iu njihovih odno-j .-a.iih s svobodno mislijo. Prinašamo njegov gov i r v obširnem! ikstraktu, Osebnost govornikova in vsi'bwwi njegovega givora jc l ila jako zanimiva (privlučljiva) 'iv^ki: poutJivv). Govoril je slovensko, v ]>oglavitJiih obrisih takole..."
Tukaj poroča potem "Čas" o! iitojem referatu v 110 v ista h tiskanih v pet itn!
In "Slovencev" "izvirni" poročevalce se dnane lagati, dla se noben češki list ni zmenil za moje predavanje! Res, Prešeren je imdl prav. ko je zapisal verze: "Sem videl čislati le to med vami, kar um slepi /. golj'fijami, la-ž.-mi t"
l'z vsega farizejskega poročila "Slovenč^vcga" se vidi, da je holt 1 o^uiošili v»e Slovenec, ki smo 1 ili na kongresu. In bili smo med vsemi Jugoslovani zastopani v r.ajve"jetrn štfvi u. Za tarčo si je lil izbral "izvirni" poročevalec sevetla mene pa me ni zadel. Zadel je marveč samega sebe — po zobeh. Sam pripoveduje, da sem bil izvoljen za častnega predsednika iti bi ne bil sedel ob predsedniški mizi med1 češkimi, nemškimi, francoskimi, italijanskimi, španskimi, poljskimi in ameriškimi ilelogati.
Ko smo otvarjali kongres dne b.. septembra, sem kot Slovenec prišel na vrsto takoj za Francozi — kar je gotovo častno za nas, kakor je bilo častno za naše "Sokole", da so dobili na deta 4. c'a ril o.
Ko se je podpisaval protest zoper anahronistični "syllabus",
(Nadaljevanje na strani.)
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA
Compagnie Generale Transatlantiqiie
OLAVNA PREVOZNA DKUŽ1IA.
Now York v Avstrijo čez Havre Basel- Veliki in brzi parobrodi.
I.n Provence.........IIO.OOO HP
La Savcile............22.(XH> HI*
Ln Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........lo.OOO HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikib družbe. Snažno postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. Now York.
MAI KICK >V. KOZ.MINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 7! Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent na 5U78 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. (!. Jankov If It, agent im 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agent na 110 17. ceBta. St. Louis, Missonr.
Slovenci pozor! S
Ako potrebujete odeje, klobuko, srajce, kravate ali druge ^ važno reči za utožke — ža delavnik uli praznik, tedaj se og- ŠL lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove	J(|
s*r----—po-
j* najnovejši modi In nizki ceni. ji
JtllllJ MAMEK, 581 H. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, IU.
f f I
§
3
o-
M. A. WEISSK0PF, M. D.
-- zdravnik in ranocklnik -
885 Asbland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8. 10. ure predpoludne od I. 3. ure popoludne in
odO, 8:30 ure večer.
814 Ashland Ave.: od 4.-5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, um I •,» »li. lno dom i in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISBKOPF jo Čeh, in fnlličoii zdravnik, obiskujt« btroj Slovana v svojo koriBt.

/ 1emu pustiS od novodnih zobozdravnikov izdirati avo'e, mogoče se |k){x)lnonm zdrave zobe? Pilati si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vBeloj dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik,
544 HU E ISLAND AVE. CHIC AUG, ILL.
Telefon Morgan 438.
		
		
		Tiskarna J
Glas Svobode
Vsem društvom in posameznikom sc priporoča tiskarna »OLAS SVOBODE" za na-hnvljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena /. najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
Tiskarna "OLAS SVOBODE" Je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem linijske plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikovna slovenski jezik ali naobratno.
W - -	• ' • ' ■ " ■ 'r ^ ■

OLAS SVOBODE
■'Glas Svobode"
[Thk voice op Libebty] WEEKLY
GK3 Loomis St. Chicago, IU
IC.tmdMtto I*"«1 Oftloo »t Chic«««. 111., m Secoud Qui M»iwr. ___
Subscription »1.B0 par y««r.
Advertisement* on agreement. >-rvi svobodomiselni list ta slovenski
narod v Amertk -alas Bfobode" lslde Tlaki p«tek u velja za AMERIKO:
ca celo leto ................
ca pol leta ................. 750
ZA EVROPO:
u celo leto ............kron tO
u pol lata .............
Naslov za dopis« in poftiljatve je kGlan Svobode'
683 Ijoomis St. Chicago, III.
»Ml
Nelk evropski list je nedavaw) prinesel sliko, katera pokuzuje divjnlke v Afriki v divjem begu in kričeče: Bežite. .bežite, bratje! civilizacija gre! —' Slika pove do-v rti j'.
Biblija uči, da je bog ustvaril človek »i po svoji podobi. Dan® imamo nia zemlji i>ot plemenskih vrsti ljudi: belega Evropejca, črnega Zamorca, rudečegm Indijanca. žoltegia Mougolea in rujavega Malajca, Ali bi ne bili farji tako prijazni, dla bi nam iw>jiusnili. kateri izmed teh petih je bogu podoben l f
V slučaju. da se kak revež v iknčmamdki luknji owvleee allcofti«
pbevec bakra.
Amalgamated Copper Oo. v Inet te, Men t,, grozi zapreti svoje obširne bakrene rudnike in sicer i«dli nadprodukcijo (overproduction) bakra. Ako se to zgodi — cNesettisoč rudarjev bo ob dolo. Idto nainiorajo storiti tudi ndkte-re družbe v 4'Copper County" na gorenjem mitohaganrikem polo t o-kiir, kjer se nahajajo 'bogati bakreni rudniki. I'o novejšiih poročilih so zadnje deloma to že storile in odslovile par tsto rudarjev.
Bakra jo preveč — pravijo kapitalisti. in ti delavec, ki si nam delal dlcslej, da smo se h tvojim delom pušteno oikctristili, mari zdaj v bližajoči se mraz in sneg. Budfcvr, ki ,«i nam dali toliko svojega produkta, da ga imamio »preveč, pojdi /dla j in se odfihni za svoje prenaporno delo!
Nikdar «.«« nii-so ameriški kapitalisti tako nesramno in tako očito goljufali svojih dekuvoev, kakor so (to storili »daj lastniki bakrenih indaiikiv. JCald'prt dukoija bakra! To sc pravi, da je bakra pieveč; kapitalisti ga na svojih trgih ne •norejo prodati, ljudje toraj tie poltrebuliej^ • več fbaiknmili izdel-kov, ker jih je dovolj. Ali je pa to ren? Kakor znano-, je dlandmes balker za železom prva najl>otreb-nejša in najvažnejša kovina na pdl'ju industrije in tiefluaike. Vae-mirmo samo, koliko sc ga porabi za električne žice. Klnktirične naprave. zbudi telegraf, telefon, razsvetljava it k, katere rast« j ■ v Am. -iki h Ij. kak.r \ katerem drugem kni.pt svetil, te iwipriive l>orabijo 11 llko Ixaikivne kovme.
la in obleži pijan na eesti. pride) '^kor «* j, zutnore locirati, policija z svoj um navadnim vo-| Ako je ioraj po izjavi kap.tali-zoni in ga od vleče mi i odicijsko
postage. V slučaju, da se kak gon-tHenuan v sijajnem hotelu "napije" šarnipauoa in "poln dobre vo. I je" obleži ruma j na trotoarju, ]«ride policija in najme kočijo, v kciterej ga odlpelje na njegov dom. j
1' Vsegatm>gočui'' -bo g in vsa nadnaravna supersticija (pekel, nelwsa, vice, angelji, svete i, hudič itd.) ni nič druaega, kakor produkt človeške domišljije. Po tieovrženem evolucijskem zakonu mora vsaka nepotrebna, bodisi naravna ali umetna stvar od past i in <fcftti prostor novemu pred-imcttu ali ideji razvoja. Čas bi torej že bil, da gre tudi nepotrebna domišljija o lx>gu z vsemi verskimi priveski v ikalk "innzej".
Ni je bolj uinnawwirf- doktrin«, kak tir je on«, ki uči, "da svet je tako ustvarjen, da eni ljudje morajo biti lačni, a drutgi siti; in eni dobro oblečeni, a drugi ljudje «pet razcapani ali peftanagi." Narava je dlak vsakemu zdravemu človeku delavno moč in človek jo s svojo delavne močjo opravičen pridelati si toliko, da je sit in dostojno oblečen. Kdor je pa kljub svoji uporabljajoči delavni moči lačeb in (raztrgam, je to dokaz, da je dtotičnemu nekdo drugi ukradel produkt delo, na katerega račun se hrani in oblači.
Kadar kalk .nespaunetnež vrže bombo in z njo ubije eno ali več oseb, tedatf v "spoklioamih kropili" ogorčeno kriče, kako brutalna in morilma je doktrina ra-dikalno mislečih Strank in dotič-ni nespametnež mora takoj na vislice. Todla isti "poklicani kr<> gi" in njih paitrijotični pristaši l»a navdušeno pozdwivljajo v kaki Inki wlomorilno maš i no — boj-
slov pivm^č bakra, potemtakem so tudi električne naprave dosegi« svoj zadnji kotiček. M i je pa res tako T Ali ima že vsaka hiša svoj telefon in električno luč? Ali ima že vsaka zaduhla tvorni-ca v poletni vročini el ektrično pnhljaoo (fane) t Ali električne naprave res že segle v vsako tudi maj'zadnjo koča priprostega diefiavea? — Ne! Tudi najpripro-Ktejši človek nam bo odgovoril, da n i talko.
Od kod toraj nadprodlnkeija bakra?
Med kapitalisti, kateri iz delavčevega jtfodulkta vlečejo masten dobiček, vlada oster konkurenčen boj. Delauiči »e na jako prefrigan način tepejo med seboj, ■kdo d«i bo spravil večji del de-lavčega prodoikta. In na ta način sta se nedavno sprla tudi elektrarni trust, in drtržbe za proizvajanje bakra. Na eni in iHrugi strani se je slo zji mastne dividend*;. Posledica 'tega spora je bila. da so inagnatje bakra skU"-r.ili zapnti svoj trg pred' elek-tirairskim tiniStom iti gft talko prisiliti v bolje jK)goje pri od jemanju rdnve kovine. Tako je nastal a nadprodukcija.
'Pirotiželjni kapitalisti so napravili ta "triek". Bakra ni preveč, pač pa jo preveč — kapitalistov, preveč trustov", preveč <livklen-<le. Ker je vsega tega preveč, zato jmv moiniš ti, rtnbir, iz tk'la na mraz hi pomanjkanje in tam moraš čakati, dokler se kapitalisti ne pogodijo, čegarv ImkIV- dobiček tvojega produkta, ko te zojjet mi-hstno |MK/ovejN» na delo. Mula s|H>zna svxtjega gospcldarjtt p<> palici, in t»uko boš tudi ti. moj rudar, zdaj spoznal, da tvoj delo-diajttdee, kapitalist, te rabi le tji-ko dolgo, dokler mm nese; da Izkorišča tveljo ddlavno moč le tako dolgo, iflokler ima kaj dobička
no ladijo oklopnieo, katera je zgrajena zato, tihi izimee na tiso-|<xl Spoznal b-v da s. njegov bomb v slučaju vojne. Bombe- telesni suženj.
*	-	... .	— taviio srm'ializem je
i. d rim rešilna pot. iz tega .gnjilega in koru.mpirniwig4i dntžnbt>ega si-sbeima. Sk'npiua produlkeija in di-strihtweija <lob<*r v korist vseh članov človeške druHbe n»e bo ni-
ee
metalec,* ki ubije eno ali več eseb in admiral nia oklopnici, ki zapo-■vetHuje ubiti na tisoče oseb — sta oba eno in isto: morilca. Razloček je le ta, tki prveira obed jo, dočim drugemu pripnejo na prša
toliko več medtolij. kolikor veu ' «J> 'k.prinesla talke "riadpt
(ljudi je pokluiL Vsak človek bodi edini gospodar svojemu življenju m nihče maj ne ima pravice segati po življeuju druaega človeka. Z«torej: proč s človeškimi moril-cil
diikcije". Komur t«traj nizridni boj ni fra*za, jf» dolžan, tla sodeluje k znuiiri soei.-tf iam.
Delavec je opravi&m do viega produkta, kar ga lan producira.
"the pinkebton labob spy".
(Pinkertonski delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovadustvo v uniji W, P. of M., in katera morda resi življenje Moyeru, Haywoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico Citati. Stane 2f>c in se lahko naroČi pri upravništvu "Glasa Svobode".
Listnica upravništva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki sc preselijo, di nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Vreme o Božiču
nai bo že kakoršno hoče, zeblo te ne bodr, ako si omisliš d >bro zimsko ob'eko ali površnik, kate. ro ti n iredi hitro ia po ceni
Victor Volk
izkušen krojač 8.18 1st St., La Salle, Iti.
VELIKA SLAVNOST
t
SLOVENSKI DEL, PEV. ZBOR "OBEL"
priredi v proulavo svojega polletnega obstanku
izredno veselico
v soboto 12. OKTOBRA 11)07. v Narodni Dvorani na Centre in 18. cesti.
Kor bodo nastopili razni pevski zbori (slovenski, brvat-ski in češki) in Bonekateru društva že obljubila svo jo udeležbo, obeta biti ta veselica epa nuj zabavnejših.
Rojaki, pridite v mnogabrojnem številu!
ODBOR!
mmmmmmmmmmmmmmmmB
POZOR ROJAKI!
Sliku predstavlja u»-o b zlatom pro-tegnjuno (bold filled.) in ■/. dvojnim pokrovom. Size 1(1
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših amori-kaiiBkih izdolekov (Elgin, Walt, ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo
Za obilno nuročbo bo priporočani spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 K. Madison St.
Chicago, III.
*	I
Rodovitna zemljišča..
PO
v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY,
AKER
$6.00
Želez nična postaja Beaver Lake je samo eno do tri milje od teh zemljišč oddaljena.
Ta zemlja je bila last lesne družbe in lastninske pravice so popolnoma neovrgljivo jasne.
Vsak kupovalec dobi tako lastninsko pismo, katero nobena postava na svetu ne more omajati.
Zemljišče je lahko, brez velikega dela in stroškov mladega leso-vja, katero ga senitertje pokriva »trebiti.
Zemlja j* jako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, sočivja in sadja v obili meri.
Prvi naselniki na teh zemljiščih bodo vse prednosti povikšane cene zemljišč že v par letih uživali.
Iz pisem, katere sem prejel, sem razvidel, tla se mnogo Slovencev žfli v državi Michigan naseliti, — zato sem se poslužil prilike ter sem pridobil ta zemljišča tako u-srodno. da jih morem za nizko ceno šestih dolarjev en aker prodajati.
Vsak kupovalec zemljišča plača po možnosti, nekoliko takoj, drugo v mesečnih obrokih — v svo-tah katere bo mogel lahko plače-
vati.
Slovencem je država Michigan dtrtiro znana in oni vedo, da se v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja jo rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, pro-da se lahko vse, kar sc pridela, in kdor ne more zemlje takoj plačati, dobi povsod dela dosti za dobro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača.
Ako hočeš pridobiti svoj lasten dom za mali denar, — zdaj se ti prilika ponuja!
Dalje dajem na znanje, da imam v Michigan tudi že obdelane farme, na katerih se nahajajo vsa potrebna poslopja 1
Cena teh farm je od šest sto dolarjev naprej; polovica kupnine se plača takoj, drugo pa v polletnih ali letnih obrokih.
To je posebno ugodna prilika postati samostojen kmetovalec!
Vožnja iz Chicago, tje in nazaj, velja devet dolarjev 50 centov, in vsakemu kdor kupi zemljišče, bo ta strošek povrnjen.
Vsa pismena uprašanja o zemljiščih in farmah se bodo točno in obširno v slovenskem jeziku odgovorila.
John J. Pollak. B 5:14 W. 18th Street.
CHICAGO, ILL.
. - Kft^ _ ^ . _

OLAS 8VODODE
h sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonich, 559 S. Centru Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 4411 Main Str. Ln Halle, IU. Tajnik: Martin Konda, 669 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avo., South. Chicago, 111.
I Dan. Badovinao, Box 55, Du piv?, 111. Nadzor- 1 j0HN Versčaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. mki: | Matija Strouen, 443 Main Str. La Salle, 111.
. I Martin Potokar, 504 S. Centro Ave., Chicago, III. Pomožni 1 Mohor Mladič, «17 S. Contro Ave., Chicago, 111. °<ibor: | Jakoh TlBOL,9002 Strand St. So. Chicago. 111. _ . . . . I Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bo niski J j08lF Matko, Box 181 Claridge, Pa. odbor: j Matija Pečjak, 819 Chestnut St. JohnBtown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarno pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja bo vbu društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise jednotnomu tajniku.
(Nadaljevanje s 3 strani.)
•hm bil kot Slovenec mod petori-co ali šestorico tistih, ki se jim je dal podpisati ta protest, med Jugoslovani samo jaz.
Ko se jc ob Slepil kongresa v četrtek, dne 12. septembra, predsednik čcfike sekcije, g. Mysllk, zahvaljeval ja)vno ratznint delega
če, Ti modrijani so pozabili, da žive sami sredi nase dobe, ki jo od vseh strani osvetljuje, oploja znanstvena misel. "Novih" misli torej ni moglo biti na kongresu, ker je vsa miselna energija modernega mišljenja in modernega naziranja o svetu. Le oblike, v kateri ko se javljale misli na kongresu. so bile nove in tempera
torn za udeležite v iu sodelovanje, ment. h katerim so prihajale misli imenoval je Ob burnem ploskanju na dan. je bil svež in goreč. A cele dvorane tuktt skromnega Slo- zanimive so bile misli. Izrečene
venca Aškecra. Tako se no posto-pa, če. se hoče koga bagatelizira-ti! Generalni tajnik svetovne zveze syobodne misli, monsieur Fur-nemont, je v sklepnem govoru imenoval bird i nas Slownee, in
na kongresu samo zato, ker so bile svobodne, ker niso pasirale cenzure syllubusarjev.
Nič ne de, če govorniki bili sami diplomirani in punciratni znanstveni velikani, ki stoje v
I 4 liv ii ' < i < • «	— ' «• I 1 1
Nemec Zenker se je takisto spo-1 Mnyerjevem konverzaeijskem lelt-
minjal slovenske	delegacije na sikonu. Tudi ljudje, ki nimajo
kongresu-	i ravno "svetovnega" imena', ima-
Dokazal som torej, d« Slovenci nismo bili na kongresni nikakšna "quantity negligeable", nego, da smo častno zastopali svoje svobodomiselne rojaike.
In v spomin / na svetovni kongres v Pragi sem dobil tudi jaz kot delegat in referent krasen album "Stara Praha", obstoječ iz sto umetniških fotohromoiipijskili slik. Ta album stane v knjigo-tržtvu 120 kron.
jo včasih več duha iti več misli, nego kaka "priznana" avtoriteta. Sicer pa so govorili na kongresu štirje vseučiliški profesorji: dr. K rejci, Obisiori, Ilektor Denis in dr. Carinili, ki delajo svojim univerzam east. Sam češki učenjak dr. K reje i je več vreden, ko vsi katoliški bogoslovski profesorji na svetu . . .1
Kdor se je udeležil praškega kongresa, ga ne pozabi do smrti
Kar so dosegli naši "Sok.V Bil je ta shod veličastna matnfc na mednarodni telovadni tekmi, staeija za najsvetejše, kar imamo tO je dosegla slovenska deputaei- nasvetu: za svobodo človeškega
ja na svetovnem kongresu svo hodnih mislecev: predstavili smo
duha. Svoboda misli .;<• predpogoj svobodi besede in svobodi
svoj narod širnemu svetu, sezna- življenja.
nili smo Slovence s tujimi narodi Pa tudi mesto samo. kjer se jt
in jih oporozili na svoje kulturno življenje in na svoje borbe za eksistenco in svobodno misel. Torej dva velika uspeha v Pragi v
.vršil naš kongres, je bilo kakor ustvarjeno zanj. Čudovita lega zlate Prage, zgodovinska "patina". ki leži na vseh praških eeš-
ei uva veuiui ic»i"-iio. » • • ...................., i • i •
enem letu! To je takorekoč zače-lkih spomenik.!., svobodomiseln, t,.k da smo na svetovnih shodih |češki visokokulturn. narod, Ijii-izmenjali svoje "vizitke" z veliki- beznivost mestnega prebivalstva
nd narodi. "Sokoli" so pokazali i it dokazali, da smo tudi Slovenci telesno čil in za starogrško pagan-sko telesno vzgojo navdušen torej moderen narod, mi pa. ki smo zastopali svoje rojake na svetovnem svobodomiselnem kongresu, smo zHsvedoeili, da tudi naš narod hrepeni po idealni duševni svobodi. ki jo kategorično zahteva naša doba; pokazali smo slovenski delegati na tem sijajnem kongresu, da smo do grla siti nadležnega. vsiljivega in anahronističnega jerobstva predpotopnih "syllabu-
• „»11 sarjev !
• • •
Naj obrekujejo naši nasprotniki praški kongres kakor jim drago, njihova jeza priča najbolj, da in.a ta kongres velikanski pomen n a nadaljni razvoj svobodomiselnega gibanja po svetu.
Misli in plodovite ideje so se kur blnkale v sijajni dvorani na Žofinu. Bil jc izreden užitek po-slvšati duhovite razprave. V taki drvSbi šele spoznaš, kako krasen je e'oveskid uh. tmivisja nam empirično znana inteligeneijn v vse-miru. spoznaS. kako krasna je ^svobodna človeška misel!
Očitali so nasprotniki kongresu. da se na njem ni izpregovorila nobena nova misel. Ti modrijani pač ne vedo. da govorijo bedast o-
v*e to je bil krasen milieu, v katerem se je kongresistom dobro godilo!
Živela svobodna misel! Živela zlata Praga!
(Dalje prill.)
NAZNANILO IZ URADA S. N. P. J.
Vsim cenjenim krajevnim društvom tem potom tuiziwinjanio, dm se je z diuiuušrijtm dnevom to je 8. oktobra zopet otvorilo jedmotino poslovanje. Sklenil je to oeutral-ni odlior na posebni seji. katero je sklical dne 7. t. m. vsled preteče nevarnosti na prsatnozne u-nadnike nadi potrebe in velikega' pritiska, od strani krajevnih dru-j štev gled4» bolniška |*xlj»ore. Zaključilo s- j torej nenudoma za-j četi z delom.
Zadržek oziromui vzrok trite-' deu-kega neipc«! vau^a je:
1. Nepravihia in nepremišljena •izvdlitev novih uradnikov, kattcrc je ilconveneij«. z večioo zahtevala v takojšnjo akcijo to je v prevze-tje jednotinega poslovanja.
3. Odgovei- novega I. tajnika.
katerega se jo pozvalo., tla se naj kalkor hitro mogoče preseli in I me vza me .|>oslo\"anjc, a je Odgovoril. da ne ve dlnevia ne tedna m prihod in da 'tudi še nima za lo ipotrebivc varščino (bond), pač jui da za'hteva tiemudno odpošilja-tev jednotiniih knjig v New York, ker sam uvidi potrebo poslovanja. To jc pa zielo Ikočljrviai stvar, ker jcdiuotine knjige p<.ustavno ue morejo iz države Illinois. To je zelo važno, a tudi zeflo v protislovju s i prvim.
3. Blagajnikov doposlani bond (\aifteina) na br, Pofcoflo&rja je zelo dvomljiv; je preveč privat-r.ega znuičaja, toraj tudi nevc-I j a;ven.
S teh razlogov je centralni odbor sklenil postaviti začamio II. tajjni'kia na mesto prvega in da se začne z neinudnini poslovanjem,
reševanjem in izplačevanje^ 1m>1. podpore. dokler se pravilno m postavno me uredi stvar glede no\x>izvoljenih uradnikov.
Končno so krajevna društva liiiprOSeua, da to naznanilo uipo-števajo in vse stvari, spadajoče tajniku, pofliljajo na spodaj označeni nu.slov.
Ravno tako sc na|j vse dviLarne nakaznice, spaidlaijoce blagajniku, pošiljajo na njegov stari naslov.
* OsiMilnji otlibor S. N. P. J.: Anton Mladič, /jjiensni tajnik, ,r>87 So. ( k-nter Ave., (Miieago'. 111 ;
Fnu.k Klobučar, blagajnik, 9til7 Kwouing Ave., Sn. Uhicagi, lil.
Naši zastopniki.
Za Newark in državo Ne v Jersey: Joe Mantony, 128 Stom st., Newark. N. J.
Za Brooklyn, N. Y.: Josip Ivan šek, 102 Messerolc street.
Za Evcleth, Minn : John Ro žanc.
Za Cahimct, Mich., in okolico Leo. Jnnko.
Za Chicago, 111.: Frank Mladit 587 So. Centre ave.
Za državo Wyomirg: Lor en Demšar.
Za La Salle 111. in okolico: Va lentin Potisek.
Za Conemough, Pa.: J. Bricelj
Za Johnstown, Pa. - M. štrukel,
Za Cleveland, O.: A. Kužnik.
Za Colorado: Joe Dcbevc.
Za Kavensdale, Wash.: C. Ermene
Za Roslvn: Wash.: A. Janatek.
Za Milwaukee, Wise.: John Kalati
Za Joliet, III.: M. Posek.
Za Steelton, Pa.: Joe Majze.j.
Za Clinton, Ind.: John Kofer.
Opomba, — Cenjeni rojaki v naveden'h krajih s« smejo* z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-za>topnike, bodisi r naročbo na list ali knjige.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud par krat naribu z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgijl, n bolečinam v prsih, proti glavo- in zoUtbohi. V vs«4i lekarnah,25 in ^ir 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Purl St.	New York.
ROJAKI, NAHOfcUJTI ti
"C LAt svoaorc."
Rojak, kateremu si včeraj daj "Glas Svobode", da je čital, jc danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da jc res.
! Slovenci v Ameriki!
BKKin; KAR VAM Ml TUKAJ IlbCKMO NAZNANITI,
Mi Slovenci živimo tu v Ameri ki sedaj v jako hudem času in to je gotovo že Vsaki posamezni opazil. Ne tla bi mi mislili, samo de-lavce in navadni narod, ker to črn t i jo več ali manje vsi Slovenci brez izjeme. Dan-danes je v Ameriki samo humbug kateri se razširja med vsem narodom, ali naj več pa še med Slovene! iu naj prvi so Medical Instituti, katere moramo omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti Instituti popolnoma iztirani in to jc edino na kar mi delujemo in kai si lahko vsaki Slovenec zeli, ket potem sc botlo Slovenci in tudi drugi Slovanski Narodi obrnili v v slučaju bolezni, naravnost na po-fttene zdravnike kateri imajo sku paj Companijo in delujejo s združenim močmi v korist in blagot. Slovanskega Naroda. K.1111 bi mi Slovenci p*idil akobi senikdo nebi pobrigal zato, da se ustavi to denarno ubira nje Medical institutov proti Slovanskemu Narodu in kri kor smo že omenili; čas je jako kratek v k.itctcin bodo ti Instituti izplavali po vodi.
Vidite Siovenci, ravno v tej zadevi bi Vas mi radi opomnili na America Europe Companijo, kateri ni Medical Institut in katera obstoji iz treh naj inu nitnejših zdravnikov Dr. Roof, Dr. Knight in Dr. Spillinger, katerim sc lahko vsaki Slovenec v slučaju najhujše bob zni s popolnim zaupanjem pusti zdraviti, Mi smo v zvezi s sv lovno znanim in mm ;;■< od.il.anim Laboiatoriom v Viinnu iu iz tej;a Laboratorija dobivamo mi zdravila po imenu OROSI. ker Anu-rikan-ska zdravila r.iso tako izkušena kakor OKUSI ZDRAVILA in zato mi tudi ne žalimo denarja, katerega moramo plačati, da mi ta zdravila tako daleč iz Kurope dobivamo. Vedite, da rabijo po celem svetu v naj večjih bolnišnicah samo Orosi zdravila in sedaj so jih celo vojaške bolnišnice počele rabiti. ker čudoviti so uspehi, kater« imajo OROSI zdravila pri vsaki bolezni.
Vsaki od Vas tudi ve, da hočejo biti Amerikanci n^j bolj pametni in da nočejo priznati nobene zuna-jnšne stvari, aH vidite rojaki, pri OROSI zdravilih sc niso mogli zo-perstaviti, ker prepričani so tudi Amerikanci da so edina Orosi zdravila, po katerih se vsaka bolezen sigurno ozdravi in upisani so Uroši zdravila tudi v Washingtonu kod prava in naturalna |>od številko 3402 in to jc tudi očitni dokaz, kateremu vsaki mora verovati in zaupati.
BOLNIKI kateri imajo živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plučib. jetrih, ledicah, zamaše-nosti in vsi-tisti kateri imajo bolezen v očeh, ušesih, nosu in vratu, kokor tudi vsi, kateri imajo bolezen v krvi, naj sc takoj na nas ol»rnijo za svet, ker to so same take bolezni, katere imajo jako hude pos'ed-ke ako ne dobi bolnik pravo časno pomoč. Bolezni v krvi. to \-aki ve, da so to vse tajne možke in ženske bolezni. Orosi zdravila so edina in naj hitrejša pomoč.
'IOKAJ SLOVENCI I Delujmu
skupaj, da pridemo do cilja in da se udiranje našega, ^jarotla preneha. Ako ste bt lui, naj si bode k,t-koršnja bolezen koli iti ako ravno je morda že zastarana to nič ne dene ker OROSI ZDRAVILA Vas bodo gotovo ozdravila. I11 res je to, kar ljudje že govorijo, da th> tistega, kateri rabi OROSI ZUKAVI-FMkT NIMA OBLAST
Pištte nam iaKoj jju muu »o>o
knjigo "SPOZNAJMO SE" katero
Vsaki zastonj dobi,
Naprivitc Vaš natančni naslov in ako ste bolni nam brez okolno-sti natančno opišite Vašo bolezen in mi bodemo Vašo pismo takoj uašitn zdravnikom predložili, kateri bodo Vašo bolezen preučili in Vam na podlagi diagnoze določili prava OROSI zdravila, po katerih Vam jc zdravje gotovo.
ZAPOMNITE SI NAS NASLOV, in pišite na:
America Europe Company
(OROSI)
161 Columbus Avenue. New York.
Cas in denar trositi
po mestu, pri tujcih se okrog ozirati, — to bi bilo pač nespametno, če- se Ti ponuja prilika v soseščini nuni domačimi, — to moraš aatn priznati, — ali ne?
"Kaj pa to?"
Prav nič nenavadnega, in ven-dar za Tebe dosti važnega--—
"Kaj neki!"
To-le: V staro domovino se hočeš vrnili, — iz stare domovino nameravaš dobiti brata, sestro, ali nevesto--
"Res mislim to storiti!" —
Pridi torej k meni, in dobil boš parobrodni listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno.
Iu še nekaj 1 — Ti denar domov pošiljaš?
"Res je tako P'
Pri meni storiš to varno in ceno, — obišči me, in zadovoljen boš 7. mojo postrežbo.
Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in 11a življenje, in vedi tudi, da ]>revzamem vsake vrste tožbe, ki jih izdelani za mal denar s kolikor mogoče dobrim uspehom.
Notarjev je dosti, toda v postavah izkušenih malo. Če potrebuješ dobrega notarja, obrni se na-me,
Razun zemljišč in farm v Michi-ganu (glej današnji oglasi) imam tlidi v državah Alabama in Texas izvrstna zemljišča. Kdor se želi naseliti, naj mi piše.
Obdelane farme po vseh državah in v Kanadi preskrbeti rao-lem vsakemu v bližini njegovega bivališča.
Posredujem pri prodaji in zamenjavi raznovrstnih posestev in in zemljišč.
Lote, nove in stare hiše v vseh delili mesta Chicago preskrbim kupovalcem, — vse to storim točno, pošteno in v popolno zadovoljstvo naročevaleev.
Mnogoletna izkušnja v teh strokah stavita me v prijeten položaj, da zagotavljam slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo.
Tudi v sobotah popoludne in v nedeljah predpoludne pisarna odprta.
Na-me se obrniti, pomenja
ras in denar hraniti!
JOHN 4. POLLAK, II 5:14 W. IN. Street Chicago, III.
N a z d a i rojaki!
Slovoncem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
:Sal00IP
Točiva vodno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posot se priporočava
bratu Košiček
590 S. Centre Ive. Chicago, III.
MATIJA K1RAR
POSTI LM('AR
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
_
_
OLAS SVOBODE
RAZNO.
Kaplan pobegnil v Ameriko.
Ka:|>!t!ui Cabinet je lAfl, kakor Čitanko v« "Gorenjjeu", v Ameriko in vzel sabo cUenar, 'ki ga je izprosili ■ kI gorjandkili fantov za uniformiranje dtmeldkega <Lru«t.va. Klerikalna Zadnužna zveza v Ljubljani mm je preskrbela 1500 K proti jamstvu nekega zapeljanega ikmotiva, ki lx> goveda moral ..poplačati ttolg za ubeglega kalema.
Nov čudež na Dunaju.
A' Monastirui nta Xenwkem i alta-jji me^vnik "Maria Ililf", kateri je prinesel svojim "bravoem" sledWo <logodbieo: "Neka dekla je šla kropit umrlega redtimptoa-iristia (patra Frcudlerja na Dunaju, pri tem se ji je pa doma v koz-ei prežfral grah. K i je prišla domov, se jo »bala gosjxxlarjev. vzdrliinila k mrt(Wiim» patru in glej, grah ni bil prav nič prižgan. Kot dokaz je shrani!« <loklia kozi-et in zasmojeno skorjo gralha." 1a katoliški list. pa ne pove naslova t«- < Itak le. Neki dunajski list nawvetuje, da bi s - urednika tega katoliškega monustirskega lista obsodilo, da hi moral oelo živi je-nje jesti tak čudežen grah — potem bi gotovo kmalu preklical dunajski čudež.
Kako skrbi ruski car za svoje otroke.
Car Nikolaj II. dobro čuti, da ruski carski prestol ni {^osebno ta-den. zato skrbi že .sedaj, da bi njegovim otrokom v vsakem slučaju ničesar ne primanjkovalo. »Sina prestolonaKludnika je zavaroval za 12VL- mili j >w»v, najstarejšo hčer Olgo pa za ti milijonov. Kot ženska je nu-mla polovico manj vredna kakor piwto'lona-slcdlnrtk. Razen toga je naložil car na ime svojega sina večji kapital, ki mni dodaja vsako Loto 1500,000 kron.
Razširjanjle anarhističnih spisov
Pred tržaškimi porotniki je stal 2lletni pleskar Kr-nest Kuret iz Milj v Istri, obtožen, <l:i je maja t. 1. raizddjeval v svojem kraju tiskovino anarhističnega značaja. Obtoženec je pri razpravi priznal, da je ant i militarist, antiparhnu ntaridt in anarhist. in da je imenovana tiskovina vsebine, l<i se dieela ujema z njegovim naziranjem. Ker so porotniki potrdili samo vprašanje no prc>ito[H>k rov/Širjenja tiskovin brez oblasttvenega dovoljenja, je bil Kuret nb-ojen na 10 K globe. — Radii enakega prestopka je bil ctwojen tudi pred tržaškimi porotniki UCHetni delavec Jožef Rekel tudi nn ,10 K globe.
Gospodarstvo v Vatikanu.
Zaradi slabe plače se je začela papeževa oobelgarda puntati, a tudi število Švicarjev s* manjša z vsakimi dni v in. ker Svieairji zaslužijo doma več kak i* pri "vaVkom žuimiku", itoakor imenu-jejr papeža Pija X. Med čuvaji palače (gardia palatina) tudi disciplina eitrulalje lw>lj krsč. Re-krutira iz malih obrtnikov in na čelu ji stoji nečak pokojnega papeža grof Peeci. To gardo baje pap. ž -pluli rav.piasti. Tiudi pri Viljem upravnem uradbiištvu ni vso \ redni. Neslavno so zaradi velikih nc-rednn>ti odslovili odličnega vatikanskega uradnika. Sedanji papež skiisa eelo upravo reformirati, told'a povsod naleti na odpor, da se l>o končno vdal v milje, v katerem so živeli njegovi predniki. a gospodtarji Vatikana ostanejo stari šlendrijami,
Vera ali klerikalcem?
"FVeio ScMe" poroča: Župnik Kratoohwil v Rudi na ("loškem je imel pred kratkim pridigo, v kateri je govoril o razbojnikih, ki
»ta bila križana z Jozusonn. Oddal jo pri tem sledečo kadlmrno zgodovinsko jako dra.goceno razjasnitev; "Desni naabc(jnik se je poboljšal, levi je pa ostal falot celo v smrti. In ve.4te, ipr^dragi, kaj ga je tako pok varilo? Dokler je bil še mlad. je bil <U*ber, tudi kot. mladenič je bil še dober, ko pa je stopil v moško ddbo, je bral brez,verske časopisa in ti so ga tako pokvarili, da je postal falot. Glejte, predragi, kaj vse zamo. tvjo slabi Časopisi!" Doslej še ni r.ihče vetlefl, da so bili oh Kristo-vem času čas ipisi. Župnik Krato-elnvil zasluži od liku vanje za svojo novost!
VSAKO JUTRO ENO CASO.
"Želim Vam sporočiti dobro novieo, <la sem perfektno ozdravil na želodčni bolezni, vsi cd ka-tere aeon trpel dolgo časa. Zdaj šele vem, da ima Trinerjevo zdravilno gtvnko vino veliko zdravilno moč. Jaz sem ga vzel vsako jutro po eno vinsko čašo in v enem mesecu je moja bolezen iz-ginila. Tukajšnji znak je zelo oster in oni, ki slabijo na životu, rabijo naj to vino, da dobe telesno moč. William Tomic, Gravc-]<and Parik Seminar?', St. Paul, Minn." Trinerjevo zdravilno grenko vino je najbolje sredstvo za oslalxele, blede in bolehne, kakor tudi za nervozne ljudi, kajti ono da zdrav npi1.it. perfektno |juebavio in novo emeržijo. Pripo-roČljivo je tudi zu one, kateri so fodvržetnd bruhanju, zlasti ob j litrih; dobro je za vsak želodec, mlad ali star. zdrav aH bolan. Čistost in pristnost tega zdravila je zajamčena po IT. S. Serial No. 346.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trinerjti, 7Q9 So. Ashland Ave., Chicago, III.
VABILO
na veselico, katero priredi društvo "Bled;" Št. 17 S. N. P. J. v Ikonam, O.,
dne 12. oktobra 1907
> po l nosni i uri zvoČer v dvorani (.• Viranta. Na tej veselici se .bo tudi razvila nova društvena zastava. K obilni udeležbi najuljud-nejc vabi
otlltor.
Pozor gostilničarji!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnemu plačilu izdaten popust, ker si steni prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajani starokrajski brinje-vec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
"High Life Bitters" ali gren-
čec je najkoristnejša pijača, k,.r jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi "Old Country Trester" ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, sli-vovico, konjak,. Old Tom, Gin, Imeprial, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., — sploh vse pijače, ki jih mora imeti mi razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinske po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — To vse "Union Made".
A. Horvat,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago st., Joliet, 111.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOZKIM ŽENSKIM IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z innogobrojnimi pismenimi zahvalami*
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
drugI niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da Čim prej popolnoma ozdrayite, — ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Otdtavljvn od mnoiioletiieKi reu-iiuilisnia. bolel in v kotleh in iivinc bolezni.
Mike No« »k
1218 Molilen Ave. I'neblo, Cnlo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam rahvalju letn, k«r »te o/dr.tvili ni oje dele telke notranje bolezni utell mu iivljenje pomočjo Valih dobrih zdravil. — Uil to m url mnogih zdravnikih in v*aki ml je rekel, da inojt dele ne inorn ozdravili. Srfnoie Vain toraj zahvaljujem in dovolimi da »e to natisne v i a topla e, da vidijo rojaki, da str Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-tnore pninuiratl.
Toliko na 'nanjo natiin rojakom v Ameriki. — llilel i m do irtoba Vam hvaleini Sun Antullč >9So Waihington Ave, Cohimbu* O.
Jaz »L- Vam lepo rahvaljujem,
ker ste me oidlavili. da sedaj po-polnom* dobro iliiiui, kakor da ne bi bil nikdar a tuli.
1'ripornfam Vas viem rojakom Ifrne Amerike kot najboljHega zdravilna ter Vas pozdravljam Peter Slknnil* Box 2H5 Trimounlaiu, Mich.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaiih. Zdravilih ■ia ne liitim tiikake bolečino več, z* kar seVam srečno Zahvaljujem, Če liodeiu ie kedaj bolnna, se bodem le vedela kam obrniti in tudi dru-liim Vat iirlpročam.—Vas pozdravljam Vala, do groba Vam bvaleina Marla Menile,
1168 Western Ave, Chicago lila.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola intumenja vulesih.
John 1'olanc.
Ilox t]t Kock Springs. Wjfi
Rojaki Slovenci I ako st; v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vuso bolezen, koliko ste stari < Koliko Časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost 11a :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical Director,
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offisii našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niškcnin direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludnu. Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.



Slovencem ln bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gos*"in pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim d ruš t vam priporočam tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. veliko dvorano j>a za narodne in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, linijske smodke in prost prigrizek.
W Potujoči rojaki vedno dobro dosll! "^srtt
Priporočam se vsem v obilen jioset.
Frank
587 S. Centre Ave.
Mladič,
Chicago, III.
pikali inazač!
Dunajski zdravnik.	Hitro in gotovo ozdravljenje
vsakovrstnih boleznij, in to trajno, nt! samo za nekaj časa Zdravim temeljito razne tajne ooške bolezni, zastrupl-jeuje itd. Mno^e ljudij pribaja k uieni. ki so izgubili svoje zdravje v raznih tukujsnih klinikah in lekarnah in iskali pomoči pri takozvainh "profesorjih" zdravilstva, kateri so pa tia zdravljenje bore malo razumejo.
Obračajte Ne na
zdravnike, ki v svoji stroki res kaj razumejo.
Šolal sem se mi dunajski visoki šoli. ki je eno najgln-sovitejšib vseučilišč. Obsežno zdravniško znanje, ki sem si ga pridobil na te šoli, kakor tudi 15 letna piaksa usposabljata me, da zastavim pot vsaki bolezni.
Jaz Vam pismeno jamčim, da Vasozdravim temeljito in trajno.
Cene niske, vračunana so pri tem tudi zdravila. Zdravniški svet zastonj.
Ordlnlram mIH. ur» zjutraj d" £ ur* itečrr V tn-di-ljah ud i> iv.ur«d»p. DUNAJSKI SPECIALIST
PRIJETNO UMSKO IH
voIdJ« v l'ilij < In drui;p k*n)- nb udrijmiik' in morju am preikrbl stara .skutfna
CUNARD LINE
PREVAŽA LJUDI IN »LACKI ČEZ OCEAN
CIBtUlTM. GENDVA. HAEPEL ITD.
i,epi, vem ki is novi
PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPAThlA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
•♦PANNONlA"	10,000 ton.
•♦ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka odtilujejo NAHAVMKST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nnvoda la o cenah in Času keda j parni k i od plujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str.	ohiuaoo
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—81 Fisk St, Tel. Canal 1405
K mil liacliiiuin,
580 M. Centre Ave , Chicago.
Dr. WEINTRAUB
112 Clark in Washington ulica CHICAGO, ILL,
n I It V«! t iVii" Central Medical Institute-
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najliolje pivo iz češkega hmelja in izbranca ječmena.
| LAOER I MAQNBT | GRANAT | Hazvaža pivo v steklenicah na vue kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se obemiti do nas, kajti initebodemo zadovoljili.
I zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in drugo potrebščine.
TiLEfON CALUMET 10T8
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
i 2222 State St., cMt:ago.
I Cene zmerne—postrežba hitra.

_____
04640914
GLAS SVOBODO
7
Heverova družinska zdravila pro na sej o po-moč zoper vse bolezni, onim, ki jih rabijo.
"Materina zaloga zdravil.
* >
Vsaka varčna gospodinja ima zalog« zdravil vedna pri roki, (o so pa taka zdravila, ki bo v rabi že lota. V tisočerih takih zalogah zaseda častno meslo tudi Saverovo Olje sv. Gotbnrdn, ker se je v resnici izkazalo kot u speč no zdravilo zoper razne bolezni. Je zdravilo za več bolezni kože in človeških udov,
Severovo
OLJE SV. GOTHARDA
se lahno dene na rane ter se liblje v iste. Ako se rabi po navo. dilih, odBtrani vnetje; zdravi protege rane, odgrnine in otekline zdravi tudi znsrupljenjo krvi, kožne bolezni ter okrepča otrpnele Členke ozdravi tudi revmatične bolezni. Sukno namočeno v
Severovo Olje sv. Ciotharda Be ovije okolu vratu in »zdravi kar
čez noč nerede v vratu. Nobena hiša bi gu na smela posresati.
Cena steklenici ">0e.
Neredno bitje srca
povroči neredno rabljenje Čaja, kave, opojnih pijač in druge nezmernosti v jedi in pijači, To ]• dobra obvarovanje pred nevarnostjo. Zdravilo, ki okrepča Brce in spravi v pravi
Fed 3 Heverova Srčna Tonlka
Cena $1.00
Pomatikatije spanja
in oslabel nos t se lako ozdravi po rabljenju zdravila in to jo
Severovo Nervotno ki je najzanslivejša do danes svetu znana za živce. Daje čist glas, dobro Bpanjo in na ravno krepča živce. Je predučežno okrepči-lo teleBain daje veselje do življenja.
Ali ste propadli in pobiti?
Dostikrase čuje pripovedovati "ta ali oni je propadel, ali da slabo izgledu" take besede povejo nekaj o človeku. Kakor teča na uri se človeška energija izrabi, takrat ie čas da He začne rabiti
Severovo Življenskl Ilalxam
Tako izvrstna Totiika je to, da ponovi in o-krepča moč ter uredi celi sestav, tndi okrep-ču zdravje.	Cena 75c
Ne obujte!
jetika ni več dandanes neozdravljiva bolezen Pravilna hrana, sveži zrali in rabljenje
Neverovega Balzam za Pljuča
zdravi vse ako še niso preveč zastarane plju-čnče bolezni, fjauio je treba, da ne začno zdraviti dokler šo ni prepozno.
Prodaja se v vseh lekarnah. ZdravniSki nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsluiitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo puStnlm potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pl&lte po navodila na
soma CHICAGO SAVINGS Ml
278—92nd Street
Chicago, III.
močno blago.
Najbrže da Bte videli ž« kako oznanilo in si predstavlju1 i, kako po ceni se blago dobi. Ali bo spominjale, kako slabo blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam nice-sar ne kupim". Večina nas ima tsko skušnjo, in ce je vi ni-ste imeli štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme, te rzn ainovano in tako lepo popisane, da se vam pr.ljnb.jo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa-no To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-ghudh. Nekatere prodajalne trde. da cena tega ali onega pred. meta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vd, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne b. mogl. "ekiistirnti Naša trgovina obstoji vie lo do 20 let in todo-
kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam .n « oglej, te blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto nblek.slam-ni kov, klobukov, letne spodnje obleke .td.
Pridite in oglejte si našo vzorceza možke obleke.
-71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, oniin v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novounjenim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beor" in vsakovrstna vina. Unijake smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo sluzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrei-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III.
PAPEŽ IN MODERNISTI.

a
POZOR ROJAKI!
Podpisani naznanjam rojakom v La Sal le in okolici, da izdelujem vse vrste moške in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naročila se uajtople-je priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
838 ITH ST.	LA BALLE. ILL.
II
F
+ WISCONSIN
\
LO
PHONE 413 m
m
® EL
V
5	_
J Dvorana za društvene seje	J
* in veselice. Popotniki do-	J
S bro došli. Postrežba s sta-	j J novanjem in hrano.
24 Union Street.
S KENOSHA,
5
wise. *
-*»■»*-«-• i* i* «i**«** **** * •
Kakor smo že naznanili na kratko, je izdal papež cncikliko proti modernistom, to je onim duhovnikom, 'ki ltooejo ceiikov in njene nauke prilagoditi novim modernim časom, spraviti jih v soglasje 7. vedo ter diati cerkvi pogoje za obstoj mod naobraaetnci. Ti modernisti |wtč upoštevajo dejansko današnje stanje katoliške cerkve, katera ima slepih privržencev le v neratzsodnili nižjih slojih, v drugih i«i' je izpostavljena stalni kritiki, ki ni ugodna za i*jo. Moder-nisti thoSejo cerkvi dobro, ihooejo jo dovesti do ugleda in vdljave tudi malo vi-šje nego sega sedaj, ali v Vatikanu so .se uprli moderni zimi in oglasil so je papež, ki obsoja modi'nniste v posebni cuci-kliki.
V Vatikanu je zmagal zli duh jizuitski, ki koplje katoliški oer-kvi ijiognbo. Jezuitsko delu je on-eikli'ka proti modernistom. Dobili soi'se vodno ljudje, '.ki so ločili čiste Kristove mouke od onih, ki so odganjali razsodne ltfuidi od cerkve, pogostoma so pni v krepko stopadi na dan, ali vselej še je zmagail zli iliih v cerkvi, pa če je ta Se toliko trpela. Prejšnja sto-letlja do talke može- sežigali na gro-madlaih, tudi sedtaj bi jih, če bi le mogli. Ali če moč inkvizicije ue more soči voč [k> tebesu, da bi ga raziuesarila, |>a ima drugo pot., ki naj za tre moderniste.
Eneiiklika imetnije modernizem wlJkoi nevarnost za eetlkev, ana-lizuje iniozne strani modernizma v modroslovju, v veri, zgodovini, dogmah, disciplini itd«, tier prihaja <k> sklopa, d;i je modernizem \ir vseh krivih nauikov ter da vede do — ateizma. Nato odreja po'jHWva ene i klika: 1. Modnoslo-vj,> in skblastično bogoslovje ee bo moralo v vseh semeniščih in loatoH. vseučiliščih dkupno s |M)/.i-tivnim bogoslovjem prodavtati v prist.no katoliSkom nauku. 2. Odstraniti Im>' treba moderniste od wdstva in s vtolie v semais'-ih in vseučiliščih. •'{. Škofje b do morili tudi katocr dlalegatje sv. Sto-lice udldtraniti ikli r in vernike ckI iin^lernist ' lili časnikov. 4. 1'st-a-noviti se huh v vsaki škofijski kuri j i kolegij oenzorjev, ki 1 bodo lsahaiflio juxiiskovali kiatolišfke pu-WfkaHjie. Prepove*lano l>o glasom <Klr»MliI>e papeža Leva XIII. duhovnikom voditi čatfapise brez doviilji-njtfi škofa in brez cerkvenega iHulizoTstva. Prepovedani IkkIo eJiodi dnin vnukov, izvzemši n^lkWi sliKiajev, v k'aterih ni ne-vai.numsti zia nAxllerntzem. (>. Ustanoviti m ima v vsaki škofiji nad-xorovalni svet. proti ra«šir,jevanju z m* nt, ki so v navadi, o čemer imajo škofje poročati sv. Stolici.
'Dorej popolnonwi hoče uničita moderninom, s korenino ga hoče iztrebiiti. Odredlie »o tako stroge in dololeuo, dn pričakuje Vatikan <h1 njih z gotovostjo polnega vs|>eha. Papežki tenwizom se je jh stavil v me i z| vrt »sen boj z iiu> dernizmom. Viprjišaojjp |xa je: kdo zmaga i MogoiV. da diowetoejo uika-zi, prevati iiikvizieijskeg-a duba, aa nekaj čuisji potihjne moiler-ni»em, toda ne udučiljo ga več vse nmllnjefveške določbe v doginali okoHtenolih "Mscmogoč-uiežev. Tak imdenu'ga časa je močnejši nego trfke določbe, in morda za enkrat še udušijo preobrat, jmi hkriutu -s tem <luuš<in'j*ian priprav-ljajjo |H>t. dn izbruhne na <lan pri prvi prilwxlinjii priliki. Talke določite so v kvar cerkvi, doseči roo-rajo He to. da cerkev še bolj « d't ujkuijejo intieligenttmn. Ce za-čaano morda oslabe modernizom l>r*>nl duhovščini*. |>ji nc oslabe takih stremljenj meil inteligentni-šimi (»svetnimi pripadlnrilki cerkva*. Žabo tli dvoma, dia bo modernizem živel naprej, Mkljub papc->iev i etierkliki ter da se bo razvijal po s\Toji poti. Potem pji pride eaa, ko ne bo i>omagalo. nol>euia encikliko več. Poreče se: aut — antl
S tem. d« odbija pa|»ež «d eer-l:ve nwwkrniste, odbija tudi raz-^odHeuše vernike ter se omejuje
na neniiz»odnejšo sloje, pri kaU-ri'h se lahko dogimairi, koilikor se hvče. Ali število t/aih, ki dajejo prav muxlemistom, j<.» veliko in prav vskxl takih inkvizicijski Ji twlhx'deb še čudovito narasti. — Uftovam noče biti nikdo. Vsakega Uačijo ve-rige. Vsaikega lnilijoi. Utegnerjo mistati zopet časi, ko »e dvignejo IjiKlstva ter ctTH.sejo verig — 'ker noč*1 jo z le-pa, piu z grda! Takrat bodo pisali eneiklike vse drugaenc vsobine... ]«i zaman 1 — Modernizem mora znmgati, ali z vi.ljo ccrtkve alli pa brez te volje.
PATER — ZAKLET V OSLA.
Zadnji " PlalTenspin gel" pripoveduje sN*<lečo <liugodbico:
Nekje na Tirolskem, kjer so ljudje še grov.no zatelebani v farje! sta prišla dva potepuha v eden sanwwtan in naprosila menihe za večerjo in p nam. ič išče. Dobila ste obojo iu ko sta z j utiraj odliajala i i klc&trai, je eden pdbcpuhov mi-niogixxle na hodnik u i/aaiuknil dolgo meniško kinto in jo stistnil I¥»d su'knjo. Kmalu nato sta prišla do nuke gostilne, pred katero je strnil osel. v p rožen v majhen ikmetski voizičeik. Nlaviiianea sta we 'brž <logovorila in edien, je bitno Oblekel ukrjuleno kinto, med ■k in ko je drugi odvezal oslu in z njim izginil m voglom. Za |>«atra preoblečen puitepuil. j.' i*a stepil I»p 11 vozi '-ok. sklenil je roke in cbrnil oči k nebu, kakor da bi po-liožno moliil'. nekaj minut sto-pi iz gostilne kmet in ee silno m-euidfi, ko mesto svojega osla glcda menrlia.
"Za Kristnuovo voljo, kaj pa dellate tu, visoiko častiti.. ." ga ogovori med atiraJhoan kmetič.
"Umiri se, moj sin," odurne svečano "[wuter", — "jaz sem bil tvoj osel. Bog me jo za moje velike grehe kuiznaval in spremenil v odi a, 'kateri je potean tebi slaižil. Zdaj sem pa nt-en."	—•
"(Hi, j>iv>egi9!iti!" zjoka se kmet, "meni je za uanreti, <ko poni isl in i, koliko she trpeli pri meni. Steljo in ajdovieo ste jedli, — oh P'
"Potoliaži m >j sin !'' ga miri .ren ih.
"In kolikokrat sem vas naše-škal ia sumil pod ivbra - n\m-
ofcfbl"
"Hodi miren nn>j sin; jaz ^ean (Mlrešen sedaj in prost, iaatoraj ti vse otlpuščšun. Imaš kaj drobiža, inio^ sin, kakor satin veš, danes mm »ie malo jedel."
Ivmet. j«' hitro obrnil vse žepe in mu « Baznimi očmi iziročill zaad-nji noveMS, ki ga jn» imel pri sebi. "Pater" se je nato gin jen o poslovil ml bcdtaika, kaiteri mu je pri odlwxlhi še UNijiiiHunj ilk^ietikrat. poljubil nefko.
Pur dni poBaieje gre kmet na bližnji seiincnj, dia hi kuipil ilnufr ga o«la. Ali kako se »«inet začudi, ko m«ill doliroaiiuuto živimo zapazi svojega prešnjega osla. m katerega je sveto v rje I, da jo bil — zalklet menih. Ponižno in z naj-večijim spoštofvaaijeaii stoipi kmet k oslu in mu aia tiho zasipe ta v uho:
"Oih, iw^xvintiti! S čion ste se pa zopet zamerili ljnbeami llogu, d« vas je ponovno kaznoval? ..
Ako se bi zlunuli vsi ljudje, katerim j«e oiP|M»moigel Anchor Ex-peller, un/vdiiKilo bi pjali število tudi V41B. da bi v sliKwju revmo-tazma šegi i po tem izvrstnem zilrarihi. lNiskusite. Cenia 2.r>c in f)Oe.
Klerikalizem se nagibi je priti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala.
IŠČE SE PEVOVODJA za prijazni kraj Mineral. Kan«. Tozadevne ponudbe in inforiniaeije naj blagovolijo poslati na podpisanega.
Frank Žarama, li«« 412. West Mineral. Kani.
. " L	T'_______

JjJT«-" ■> '?•!:', -	• . v..	. .. y:, ■■	.. .	■ - ... ■
BOJ PROTI TRUSTOM.
&koro J) i <llneva, <ta se ne bi v iisfcši repdblilki uvodle srdlnijskc ' pivbdkftive proti ojkwii ali drugimi" trust u. Tu se uvede preiskava na podlagi ttnsmlvniji, <i\ ta>m wipe t iha podl&gi zvezinih zako-n rv. Včorafj -v je 'morda tako po-sltopalo proti premogarskemu in mesarji inu trustu, daaies Je oljni in t 'Sil'fni trust, a jutri je lahko ne i vrati trust! snvodtnika ali ka-ter^iriiHihodl drtwwgiai velikega podjetja.
Boj proti tinwtom in njih izrastkom je pestui moderni običaj. Ena luwtai«*# se pa v tem l>oju zmiCi. in to je —- gorostaBiia ameriška reklam«,
•Xsul Stanidard' Oil Co. pred kra'tlkein iaref-enia dteaianma kazen v znesku- devtftlmIva.j8otl milijonov dolarjev in čez ni nič druze-ga »kakor rvkkunui.
In rdklaum. je tudi, kar besediČi predsednik Rooaevelit o svojih "zmagah in udkurcih" proti tiru-Ktov^kemu zmaji*. katerega je I na jt- najmanj že dvanajstkrat podrl ;— seveda le /. jozikom. Ta reklama v )ikvi<rtt Tedlijevega zabavljanja zoper friintie ima pa svoj vi-ftfck, kudter predvedaiik vsled ne-ugodnegai vpliva Avojih bojevitih ( H govora ne na borzo, kako wtvwr dun;'.* prdklWe. kar jj vče-raj aVečaano trdil. Ker se v ta-Jfltem xlm'aijii twin Tedtly vttaikemu hwltrzavljanu raje zameri, kalkor pa "titfWdiriinif*' kapitalistom, te-<fcaj "»iivodla ni čuda, če tako rad "ipDpuwfta". Ko «o ga uedlavno •critiro prijeli na ta mačin. je president popnšeajoče r/javil, da dobri (f!) triMti, t. j. taki, ki s»e bmejujejni na zakone, nia j bodo z/ust ran njega brez rtfcnahir.
Roosevelt je govoril rcfsnioo. Ne dobri (I) niti slabi truwti s.' ga no 'b6je. Kafk velik »trak imago trusts pr d njim, -dokuuziiije dejstvo, :da jo rrtesarriki tirust, katerega rekord o dvomljivo čistem mesu je znan ž*e eeCenm .svetu, ne sanio minilo priwrl predsednikovo grok temveč tudi ]H)goitnil nood
kaiudidlat ray.kri.nkiaval koruunpi-imine kafpStali.Htične zdTužl*e ih terr jal zui iste dmžavno kontrolo. Za-vedni voliJei, kateri že saimi |mi-/imijo korupcijo vol'itkib kapitalistov. hod: raje glasovali za takega 'kand'idata in tu tiči ue\ia:r-iKi^tv <lia Mpiiblikiandka Nhranka pa<le iz površja. bleja- o omejitvi izkoriščanja jm> tir ustih je težko /nil/usiti, če je že prfiSl'A v imtio in kri ljudstva.
Vse to jo sprevidel Ted% in hajdi! — zgnaib i I je puško in iwi-ipavedal trust.-an — boj. Repuibli-kanaka vladh — mislil je modri poredisednik — si l>o pri delavstvu, ki Uvori večino volileev, pri-dobila največ simpatij ako zaro-počemo proti tirustijaiuouu Ropotali bomo t ako dfot!go, dokler nam volilci ne poiklooijo tudri tretji l»iedsedniaiti term; če pa mam (Rorseveltui) ravno ne, pa \-saj pristašu nas*1 Stranlke (n. pr, tajnik Ttaf t).
To je uliti i iwunen. kwterega hoče doseči Itooseveltl h |«miočjo svfjeiga l>ojva proti tiruKtom.
Kot dodaten dokaz k temu neresnemu boju od k tiran i predsednika naj še služi to, dla se Roooe-Telt; upira refonmam varnostnega carinskega tarifa. Zakaj f Ta tarif, ikakursen je se<liij, posi>e»nje nnuiojx lizaeijo trustov in ravno na podlagi tega tarifa so se trust i povsjieli na viwJk saanotjvitva. Ali ni jaiuio torej, /-a)k<aj Roosevelt
nusprolkuje retfonni tega tarifa I •
Kcnono |>a nninamo priznati, <la ima R'o**jeveiltov .nereaen. boj proti trudom i ki stihi tiufi nekaj do-luvga. SoitnijiJke preiskave, s katerimi "st.wusij<a"' trust*1, so nn kapital istič.ne.m nwdohir pustile mulo vrzel, kj'er se nam mudi vpogled v lymhanizeuu modernega kapitalizma. Prišlo je n oho te nmn-ikaj iwi datt, kair ni po^ebao ljulA)i Alružejiiiifc kapitalistom niti Roosevekui sattnemw; je pa viažno za uww proletiaree.
Vzemimo u. i>r. ziuLmji naskok
arje Tomvee ijjui pogojni neoa, ^^ ^ ^ Tam jp
viwto dirtlib. Cmtedl Brewed Beef	■........... iflllv.„„ll.
Company.
Teddiejev lnij proti trust' in ni v ist.ini nič ilruzega kakor reklama za volilni manever. Svoje, samo navidezno sovraštvo do trustov j'e Ri. -vovelil dokwzal al- letJi 181)i> v Ohieagi, kv> je odločno nasprotoval lnis^^tom, <la bi se t.ru-sti podvrgli <l'i<žavnwmu luwlzor-stm. Taknit je rekol, da so tnisti . j Jod k ml turnega nuzvoja, in da l>o<l take kontrole bi se duri a tllr-fca-vmim luulKoriiikom prilika do — išnsilsrtev. Jnlko prijetno se je to slišalo, iz UMt moža. ki jH»eda najvišjo državno službo, kajti upoštevati maramo fakl, d!a piv. d o-smimi leti iim> bili trusti liič boljši, nego so dtivmes. Standard Oil Co. je bila že tak nut mu trgu monopol iziraitra (samotržnia). Ta •tirditiev, da ho t rusti produkt razvoja, jasno svedoČi, kako pivkle-to nvalo sbibega je RtK*»e\i«lt želel trusrttfflm. ko je ipo M<'Kinle>'-evi shir.ti postal pnifee'ftniik Združen i h držav. Vm tia čfts — čas TeddtijevWga "vhifllaiiOa'" — so trusti na debelo izsesavali ljudstvo ^votj1. Starr pnt liifpji'ej'. f^e na mi-el ni nikomur prišlo, da bi jih sfKfonfj^kio prijel, dinsi je bil ShonmanoV protitrusfcni zakon, ki je Vf * ali nAanj piHllaga sedtainjim proersom, si»n,jet že leta 181)0.
Vpra.šiinje, kako je Ilm>st*velt teknm let svojega predsediniitva spremenil —sevixla na vklez! — smje mišljenje glodle trustov, je w6itli lahiko. Večni demokratski kandvlat m pre<lse<llnika, William l. Bj\vun, j.j i;iii svojih agitiat(»riČ-nih |H)tih vx^ltno poiwivljal zhhte-vo, dta nvoratrusti priti |whI dr-žavno kooiitrolo. Ta i<kija o trust-ni kontroli jo ogaa-aLa ljudstvu zlasti delavstvu in m al inr indu-#rtri,jeem in ravno mdi popularnosti i<k'je je Bryan, pri večkratnih volitvah dobil veliko število glasov. In tu je prišel Roo-sevedt k Brvanu v štdo. Sprevidel rje tuanim« tha bo v b«lioče repu-bliknitiHkeimi' kiaodSckrf.u težavno iti p** glnsove, oe bo uaaproten
ilokiiizado, da je tiri as t v iuozeiu-st \ u jietlrolej veliko ocjiege oddajal. kakor jmi v Zdr. državah. Oil junija l, HK):J pa do avgusta leta 1905 je trust juxxla'jal j>etrolej v A mwrik i po 10.2e gautoti, a istodxd)-m» v Nenueiji jwi |k> 7.1ie gidon. lvna podlnižnitti! .tega hrusta je imela <;imu» iza ipelirolej v Zilr. ilr-žavinh 8,'A' gaJon, dočim je bil nui trgih v iztočnih državah 4.8e ga-ilou. Ni čuda torej, <la je ta trust žel Ibliklo ogromen dobiček^ Od 1. 188'J do 1!XMJ se je na povprečui ikiupituii $91,434,574 r^plačolo ^">01,9^2,904 divklemlie; U> je 24.-lu o^tetotkov nn leto. Po poročilih zvezinih ki inisjtrjev j>a te številke ?ene zmačijo vwega d'ohiSka.
(Dalje prill.)
CENIK
knjig, ki se dobivajo v sologi "Glas Svobodi":
Mali vitez L, II. in III. del . 3.50c
Kralj Mat jas..........50c
Preko morja ......... 40c.
Opatov praporšČek.. .. .. .. 35c
Jama nad Dobruso........20c
Vrtomirov prstan........20c
Deteljica..............20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Strelec.................25c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Za kruhom............20c
Koristka.............. —.40
Gozdovnik............ —.50
OLAS SVOBODE
■■_■
Beneški trgovec........—40
Viljem baron Tegetthoff .. —.3c
Venec slovanskih povesti j, zvezek IV., VIII. i. IX., vsak po............—,6oc
'Atx srečo, — povest'......—.50c
Amerika............ ..—.20c
Spisi Amlrejčetovega Jožeta. — trije zvezki, vsas zvezek je celoten i-, sam za-se ter obs^a vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.20c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor im«ti eno tih knjig, naj nam postnim potom pošlje naročnino.
Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"I Sodrugi, širite ga!
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peil In pohištvo pr tur NAS -m
9
i
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun. in od 1. jul. i>a do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. ua leto. Pošilja so denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar bo pogojuje na posestva in zavarovalne police.
Ja8.\Yasumpaur,
un voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III.
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem Časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in hodi, prepričan, da ti izdelam po zmerni CNie fino sliko V lllljhjljl ^ izilelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
Izkušen fotograf-
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO. ILL.
e8tabli8h 1883	phone Canal 287
^mwmm^w^WMmmw^wmm
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava- Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. N »obratno so pa osebn, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Veekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
VOBBrB T BIN EE'S
m

Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje siast do edi <n prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

1I0I|M«I»
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu..
Dober tek.
Izborno prebavljatije. Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
POZOR I Kadarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slahih pijač.
• • « «
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. 4sh1and Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo ?a pristnost in polno moč naslednjih speoielitet:
Tritierjev brinovec, slivovka, tropitijevec, konjak.
y y v« v m v 'i y ^ y v v ^ v 1
V^ ^ iV^ ^ ^ ^ vV^ iV/ iV
V^JiV^ ^V/ iVz	iV