Številka 315 TRST, v soboto 16. novembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAH »odi ob nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 rnrfi., (6 ■totink) r mnogih tobakarnak ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. žt. Petru, Seiaui, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CEXE OGLASOV ee računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke J1/, mm); za trgovinske iu obrtne oglase po 20 stotin k; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i>0 uO stot. Za oglase v tekbtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ialjna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek upravo Sdinosti". — Plačuje »e izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t NAROČNINA ZNAŠA sa vse leta 24 K, pol leta 12 K, 3 meaeca 6 K —, aa naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. močita u udiijsto izdule idiicsti1 nam: cclolemo 15 20, pol nts 2-«« Vsi dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefranfeovaaa pisma so ne sprejemajo in rokopM sc ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo liflta. UREDNIŠTVO: nI. Gioreio Galatti 18 (Narodni doin*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konnorrija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti it IS. ..— Poštno-hranilničai račun št. h+l-t>-".2. l. Telefon itav. 1157 =—~ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK ki priredi jutri, v nedeljo 17. t. m. velik javen shod v restavraciji g. Starca na Prošeku. Začetek ob 4. uri popol. Narnrina HplavcUa nrnani7ariia tarif- Kak velik v9Peb t0 na d"avn°Prav: PSarOUnd UbldVSKd UrijdllUdUJcl nem pol-u dokazuje velika razbUrjenost, ki se radi tega pojavlja v Avstriji, ker se smatra to kakor prvi korak za carinsko ločitev. ! Govornik je priporočil, naj zbornica vsprejme ; predlogo. K.o je govoril še del. Surmin v hrvatskem jeziku za sklepni predlog, uložen od Hrvatov, da se to predlogo, kakor vse druge, ki se nanašajo na nagodbo, stavi z dnevnega reda, dokler se ne uredi razmerje med Ogr-| sko in Hrvatsko, je pričelo glasovanje, ki se i je na predlog hrvatskih poslancev vršiio po i imenu. Zbornica je s 139 proti 28 glasom i sklenila, da se preide v specijalno debato. Ta shod bo nova etapa v triumfalnem Proti so glasovali samo Hrvatje in [zastopniki vspevanju Narodne Delavske Organizacije narodnosti. w v naši okolici! ' Posl. S u r m i n je v hrvatskem jeziku izjavil, da naslov predloge o carinskem tarifu ne odgovarja dejstvom. — Posl. Lengvel je izjavil, da ta tarif ne pride v vporabo koncem leta 1917, ampak še le koncem leta 1927. Tukaj se ne gre torej za vspeh, marveč le za nazadovanje. Predsednik je govor-Ministra Fiedler in Prašek v Pragi. nifca ponovno opominjal, naj se strogo drži PRAGA 15. Ministra Fiedler in Prašek predmeta. Lengyel je konečno predlagal, naj sta danes predpoludne obiskala namestnika, se naslov glasi : Zakonski načrt o samostoj-vrhnega deželnega maršala in ugledne poli- nem ogrskem avtonomnem carinskem tarifu, da tične osebe, ki so jima vrnile obisk. Pope- pride vsaj v i.a-lovu, če ne že v vsebini, do ludne se je minister Prašek podal v deželni izraza, da poseduje Ogrska avtonomen carin-kulturni svet ter je oficijelno obiskal še več ski tarif. oseb. Jutri predpoludne bo minister vspreje- j Trgovinski minister je izjavil, da mora mal obiske, a popoludne se poda v Rivno, ' odkloniti predlog Lengyela. Trditev Lengjrela kjer ostane v nedeljo, katerega dne se poda je v diamentralnem nasprotju z dejstvi. Ogr-tudi v Nove-Benetke, kjer se poslovi od svo-jgka ni niti dolina čakati do leta 1917; že jih prijateljev v poljedelskem društvu. Minister jutri, ako hoče, mora sestaviti nov carinski dr. Fiedler bo jutri dopoludne vsprejcmal tarif. Ob sebi je, umevno da so bile sedanje obiske in delil avdijence v službenih stvareh pogodbe sklenjene na podlagi predloženega ter Be popoludne poda v glavno poštno po-; carinskega tarifa. Ne more razumeti, odkod slopje. Zvečer ee vrne minister zopet na jemlje Lengyel povod za svojo trditev, da je l>unaj. Narodni delavci pridite vsi! BRZOJAVNE VESTI. Ogrska zbornica. Ogrska do leta 192 ( vezana na sedanji tarif. Državni tajnik Szterenyi je izjavil, da je BUDIMPEŠTA 15. Med došlimi ulogami °b fehi nmevT10' ?? bo treh* leta 2 se nahaja dopis hrvatskega delegata dr. Po-. Avstr,J° Pogajati bodisinapodlagi samostoj-povića, ki polaga svoje mesto kakor zapiani- carinskega tarifa, do čegar ima Ogrska kar. (Pohvala na levici.) - Posl. Hedervary1 Pravlco' ah Pa na dru?1 Ak° P"de je predložil poročilo imunitetnega odseka, v Potem do sporazuma, je dobro, ako ne, potem katerem se predlaga, da se hrvatske delegate zamoremo z inozemstvom pogajati se na po- Vinkovića, Budisavljevića, Baijavi™ in^Popo^ j dlagi carinskega tarifa, ki ga potem sestavimo. vica radi njih vedenja v včerajšnji seji poslL-' + Nat° Je.zbormca, javljala v I. členu. ske zbornice obsodi, da slovesno prosijo od- VJem č\enu ^ g°vorllL° ve£ hrvatskih govor- 1 mkov v hrvatskem jeziku, več nph je pred- tiho in po- mu žugali, kar zamore škoditi ugledu zborni-j ^ mu™ /ia\takf° PostoPati> .p :n tudi časti nredcednika fPrVhvala na ie. kakor da bi se oddaljili od predmeta. Posl. Lor-ce m tudi časti predsednika, pohvala na le Tuškanu je bila odvzeta beseda, ker vici.) Poslanec Mazuranic ie v hrvatskem ; T.. " J. Ij • jeziku predložil poseben votum, naj se preide fta ^ ukljub ponovnim opominom predsedm-preko tega na dnevni red, ker »o se pač o-, ka sputala v državnopravna razmatranja. Ta r ° r i ukrep je levica vspreiela z veukim nrtnhm«i. puščenja, ker so se kakor je razvidno iz ste- \m*>\ v hrvatsk?m -iez,ku' ^ eč nografičnega zaoisnika, uprli predsedniku ter' !edmk opominjal naj ne govore til mu brzamnr fikmKti mrl *d„ 7hnrni. i časi> ker bl moral sicer prav tako zrak. To pismo je prišlo na Cetinie »Iva dni prej, kakor je bil aretiran Raj ko vi č. Za italijansko vseučilišče. HI M 15. Redarstvo je energično preprečilo poskus rimskih dijakov, ki so hoteli prirediti demonstracijo v prilog italijanske univerze v Trstu. V Milanu so se demonstracije ponovile. Ulice, ki vodijo k avstrijskemu konzulatu, so zaprte. Dijaki so odšli na to pred uredništvo „Secola**. Štiri osebe so bile aretovane, ali so jih pozneje pustili na svobodo. Italijanska zbornica. RIM 15. Ko se poslanska zbornica zopet sestane, jej vlada predloži trgovinsko pogodbo z Rusijo. Rusija. Štirje časnikarji aretirani. VARŠAVA 15. Aretirani so bili štirje uredniki lista „Hoffuung*4. V uredništvu so bili zaplenjeni vsi rokopisi. List ne more iziti. Požar v ladijedelnici. PETROGRAD 15. (Petr. brz. ag.) — Danes zjutraj je nastal požar v baltiški ladjedelnici na Helingu, kjer se gradi tudi nekoliko topničark. Večji del Helinga je uničen. Dve topničarki sta pogoreli, dve sta močno poškodovani. Druge so rešili. Proračun za leto 1908 PETROGRAD 15. Finančni minister je j včeraj predložil državnem svetu in dumi proračun za 1908. Izdatki in prihodki bilancirajo U proračunu z 2515,515.t>06 rublji. Predsednik dume pri carju. CARSKOJE SELO 15. (Petr. brz. ag.) i Car je danes vsprejel predsednika dume JHomjakova v avdijenci. Črtice o slovenski politiki. S posebnim o/.irom na bodoče deželnozborske volitve na Kranjskem. .Lasciate ogni speran/.a. VI. Svoje dni so se morali Slovenci učiti nemščine in laščine. ker sta ta dva jezika prevladovala v javnih in privatnih uradih, v trgovini, v prometu, v boljših krogih itd. Dandanes smo Slovenci z velikim trudom dosegli, da je v navedenih sferah prišla slo venščina vsaj nekoliko do veljave. Imamo pa Slovenci glede nemščine (laščine) križe pri šolstvu. S pomočjo šolstva se nam ta tuja jezika tako vsiljujeta kakor da bi bila ona tako potrebna kakor takrat, ko so bili še nemški oziroma laški vsi uradi in druge institucije. Nemci, oz. Lahi, podpirani od vlade, nemškutarjev in lahonov, od društev „Schul menjeni poslanci udeležili hrupnih prizorov,; niso pa žugali predsedniku niti so imeli na- njem, Hrvatje so pa hrupno prigovarjali. Ob odobrava- Vereini{, „Siidmark*, „Lega" pa nam ne men, 7a To^^or^.TodobrTvanj^ "pri Hrvatilu) 3'.^ je bi!a razPrava Prfekinjfe0a- Prihodnja Razun tega se je dr. Mazurovic pritožil, da scJa Ju _ ni bilo na včerajšnji seji imunitetnega odseka Y Princ Arnulf Bavarski, nobenega tolmača. VPohvala pri Hrvatih). ! MONAKOVO 15. Danes zjutraj ie do-Glasom poslovnika se je na to brez de- spelo na tukajšnji glavni kolodvor truplo pok. bate glasovalo o predlogu imunitetnega odse- pnnca Arnulfa, ki so je spremljali vdova ka. Predlog večine imunitetnega odseka je bil i princa Arnulfa, princ Henrik in pnncesinja na to z vsemi proti glasom Hrvatov in narod-! Terezija. Ko je duhovščina blagoslovila truplo, nosti vsprejet. Posl. Popović, Vmković, Ba-: so isto prepeljali v palačo Wlttelsbach, kjer njanin in Budisavljević so na to izjavili, da1 je bilo položeno na, pare. so že na odborovi seji opozorili na to, da Crnogore. nso imeli namena žaliti predsednika, radi ČETI NJE 15. Včeraj sta bili dovedeni česar v smislu sklepa imunitetnega odbora i iz Vasojeviča dve osebi, ki sta imeli v svoji prosijo zbornico za odpuščenje. ' prtljagi 6 bomb, katere je bivši poslanec Cu- Xa to je zbornica nadaljevala debato o' lafić naročil v Srbiji. V Baru je bil včeraj avtonomnem carinskem tarifu. Potem ko je I aretiran dijak Vojvodič, tovariš Bojovičev, ki posl. Brlić v hrvatskem jeziku govoril proti je prišel na Cetinje z bombami, ki so bile od predlogi, je bila debata zakliučena, ker ni! izseljenca Dakoviča izročene črkostavcu Raj-bil predbeležen noben govornik. | ko viču. Razun tega je bilo zaplenjeno pismo Poročevalec Sog je polemiziral proti iz- j nekega črnogorskega dijaka, ki se nahaja v vajanjem opoziciionelnih govornikov izjavivši, da je vlada našla tarif izgotovljen in da ga hoče uzakoniti kakor samostojen ogrski carinski ! Belemgradu. V pismi svari dijak svoje roditelje, naj se ne podajo na otvoritev skupščine, ker bo ista z bombami dvignena v vsiljujejo svojih jezikov v našo korist (koli korje nam v korist, za to skrbimo že mi Slovenci sami), ampak v svoj dobiček. Kjer imajo oni le enega svojega otroka, že skrbijo, da se zanj otvori šola, v katero zvabljajo potlej še več ali manje slovenskih otrok. Na ta način imamo na Slovenskem že nad sto nemških šol, v katerih je Vs ali vsaj slovenskih otrok. Slovensko-nem-ških šol za samo slovenske otroke je pa gotovo na Slovenskem že blizo 500—700, največ na Koroškem. mnogo na spodnjem Štajerskem in nekaj na Kranjskem. Te nemške, oz. slovensko-nemške šole smatrajo Nemci z vlado vred ne za nekaj krivičnega in nezakonitega. Nikakor ne! Marveč razglašajo hitro te učilnice (za našo deco: mučilnice) za svojo last in poseut. Radi tega dobivajo te šole tudi nemške učitelje, ki v šoii le nemščino uče, in slovenščino zanemarjajo; zunaj šole pa delajo nemško propagando. Nemci in vlada nam n. pr. ne privoščajo slovenskih meščanskih šol, kajti iz njih bi se izšolali Slovenci, ki bi prihajali do boljšega kruha, do boljših služeb. Iz takih šol bi dobivali mi takozvani srednji stau. Vlada naklonja Slovencem e ljudske šole, iz katerih dobivamo le delavce, male obrtnike, kmete, služabnike itd. V višjih (petem, šestem) razredih teh šol bi se naša mladina že še naučila lepjh reči, a ti razredi so n. pr. na spodnjem Štajerskem preveč nemški, izlasti če se rabi, kakor s*j večkrat dogaja, nemščina za učni jezik, mesto da bi bila le učni predmet. V naših nemških in na pol nemških šolah se vsled take v: »lsko uredbe in po čudni metodi, ki se priporočuje, naši otroci površno nauče nemščine, tako, da znajo nekoliko nemško klepetati, da množe število „der deutschen UmgHngs = pr:ichea. statisti č n ou zmožnih Slovencev; ali pismene rabe nemščine se ne nauče, kar bi bilo veliko veče veljave. VII. Ali bomo Slovenci imeli kd;ij svoje slovensko šolstvo, svoje vseučilišče, slovenske srednje šole, slovensko učiteljišče ? Nemški Kočevci, katerih je le kacih 12.000, so dobili letos svojo višjo gimnazijo, Hrvatje v Istri imajo svojo gimnazijo v Pazinu in moško učiteljišče v Kastvu. Slovenci pa si nikar ne delajmo praznih nad, da bi dobili v dogied-nem času vseučilišče ali vsaj svojo pravno fakulteto ! Avstrijske vlade imajo pred Nemci ali bogsigavedi pred kom prevelik strah, da bi Slovencem dovolile vseučilišče. Saj se pripoveduje o pokojnem ministru Hartlu, da je moral odstopiti radi tega, ker je v parlamentu pripoznal opravičenost slovenske zahteve po univerzi. Kar je na Slovenskem šolstva, bodi slovenskega, bodi nemškega, je največ v rokah nemških, na pol nemških, ali slabih in ne-značajnih slovenskih nadzornikov in uradnikov. Za slovenske otroke se usta novija nemška šola tudi iz tega vzroka, da dobivajo nemški učitelji na njih službo. In ker sta šola z učiteljem vred nemška, nastavlja se za dotično šolo še nemški nadzornik. V povspeševanje nemškega šolstva v tem smislu je naša učna uprava že nekaj let (20 let) konsekventna in trda kakor železo, kar vem iz skušnje. Krška meščanska šola n. pr. ima izključno slovenske otroke, vzdržuje jo slovenski okraj, in vendar je nemška! Kako so šolski nadzorniki vsiljevali tej šoli nemške učitelje, o tem bi lahko napisali cele historije ; izlasti pa o tem, s kakoršnim trudom se jih je narodni okrajni šolski svet branil in ubranil. Da ne bi bili nastavljeni še nemški c. kr. okrajni šolski nadzorniki, tega pa ni mogla ta odlična korporacija zabraniti. Vlada je marveč poslala hude nemške gade na to šolo, da so mene in moje tovariše tlačili in mečkali. Ko je bila pred 12 leti poslala prvega tacega tirana, t. j. prot. Knapitscha, dal mu je deželni predsednik baron Hein v stvari moje osebe grozno navodilo, tako, da se mu je on sam čudil, kar je izrazil s sledečimi besedami: .,\Venn L. misste, was fiir einem Auftrag ich vom Landespriisidenten erbalten habe, so vviirde er verzweifeln.M (Će bi L. vedel, kakov nalog sem dobil od deželnega predsednika, bi obupal). V K. __1. L. Gibanje za laško univerzo. V zadnjih dnevih je postalo gibanje za laško vseučilišče zopet akutno. — Toliko v Gradcu, kolikor na Dunaju so bile univerze torišče dijaških rabuk med sinovi dvatisoč-letne kulture in onimi „vsem predsvetljajoče" nemške kulture. Padale so klofute, letali s > kameni, bilo je tam ranjenih in obe univerzi sta bili zaprti vsled izgredov. Moramo tu takoj reči, da so naše simpatije odločno na laški PODLISTEK. iz naše soseske. (."rtiča, spisal V. G. Minilo je nekaj let. V Podlesju se ni medtem izpremenilo nič. Vaščani so živeli na svojih domovih še dosti srečno in veselo, ker so se ogibali krčme, ki je bila že mnogim iz-pcdkopala trdna tla pod nogami in ga vrgla med berače. Krčma je samevala iu debeli oštir je postajal na pragu iu zdehal. Kje 60 bdi njeni obiskovalci ? JVIiheljček je beračil od praga do praga. Drugi, ki so zahajali k Roritarčku, so prišli na nič. Med one, ki so redno bili vsak dan v krčmi, je spadal tudi Kreson. Vsak večer je popival do pozne noči. Že je bii prodal skoro vse od svojega zemljišča : šla je njiva za njivo, gozd za gozdom in on je zapravljal na pijači ter s tem zlorabljal življenje na način, ki je dvakratno presegal njegove naravne moči. Njegovo življenje je bilo vseobča nesreča. Marsikak gospodar bi bil skoro ž« siedil njemu ; pa preden hoče stopiti na kriva pota, ga že kdo odvrne od propada in tako je rešen. Pa kako je na svetu zla usoda, ki peha človeka v nesrečo, in sreča, ki ga varuje, tako so dobri in slabi vzgledi med zemljani. Prostovoljno pa ne stopi nihče na krivo pot. Kre3on je sledil zapeljivcu Miheljčku in je zašel in sicer popolnoma — — Minilo je leto dni in Kresonovo zemljo so imeli tuji ljudje v rokah. Miheljček in Kreson, kakor dvojčka ali vsaj polbrata, sta zapila, kar je imel slednji. Vsako noč sta se zibala iz krčme proti domu, ko so se porajali prvi solnčni žarki na visokem obnebpi in razganjali temo. Za mimo, zelo lepo jesenjo so prišli tembolj mrzli zimski dnevi. Bilo je baš novega leta dan. Stare matere in možakarji so si šepetali, zmajaje z glavo: rBog mu daj vse dobro !a „In svetla nebesa „Zdaj bo imel mir.14 „Revež--* Ljudje, grede zjutraj preko hriba po ozki gazi, so našli v snegu poleg robidovega grma zmrznjenega človeka. Tam v gozdu je legel Kreson v škripajoči sneg, tik pod svojim domom, in zaspal večno spanje. * * Po dolgi in ostri zimi je nastopila naposled pomlad. Od juga je zapihal topli dih vesne in vode, polja, travniki in gozdi so oživeli. Drevje je jelo zeleneti ; vode, na-raOe od snega, na gorah se tajajočega, so se razlile iz strug ter poplavljale bregove. Prišle so lastavice in z njimi je prišla novica v Podlesje, da pride Krt3onov Fran-celj domov. Aj, to je bil človek, ponosne in krepke postave. In poleg tega še veliko denarja v žepu! V tujini je imel nenavadno srečo, tako da je bil zdaj celo bogat. Dekleta so se ozi- rale nanj z bojazljivimi pogledi. Francelj je bil žalosten, videč zapuščeno in propalo domovanje. A še bolj tužni spomin na očeta mu je zagrenil mladostne dneve. Na zapuščeni iu prerano zarasli grob nesrečnega očeta je dal postaviti sin svetel križ. znak ljubezni in udanosti. V vasi si je sezidal Francelj hišo, visoko, belo in lepo kakor županova. Nakupil pi je rodovitnih njiv, travnikov in gozdov, t tko daje bila njegova zemlja najbolj obsežna v v*si. Ko je druga pomlad razsula na zemljo svoje mične darove in vzbudila v naravi ono veliko, tajno silo, koprnečo po življenju in moči, se je Francelj oženil. Vzel je lepo-lično, brhko in prijazno ter poleg tega bogato županovo Anico iz sosednje vasi. Z Anico je prišlo v Frarcetovo hišo novo življenje : ljubezen, sreča in blagi mir. Tako je nenadoma zasijalo solnce poslednjemu članu Kresonove rodbine ! (Konec.) Stran II »EDINOST« št. 815 V Trsta, dne Iti novembra 1907 strani, ker vsi Slovenci, ki so pohodili tla doma 2 K za eno imenovanih društev, v kake nemške alma mater, znajo prav dobro iz lastne skušnje, kaki miii gostitelji so Nemci nasproti dijakom tujih narodnosti, ki so prisiljeni obiskovati njihove univerze ; tevtonsko surovost je poskusil že vsak slovenski akademik na lastnem telesu. Te izgrede in surove napade z nemške strani so vporabili laški dijaki, da oživijo ponovno in Še bolj intenzivno akcijo v konečno rešenje vprašanja laškega vseučilišča oziroma juridične fakultete, katero vprašanje je bilo popolnoma zaspalo po znanih izgredih v Ino-mnstu in po opustitvi laške pravniške fakulteta v tem le mestu, — dasi še vedno figurira v proračunu postavka za to-le fakulteto. Laška javnost brez razlike politične barve se ie zavzela za svoje dijake. Dan na dan pri-občujejo se članki, s katerimi se ožigosa ravnanje nemškega dijaštva in akademičnih oblasti nasproti Italijanom in dokazuje neznosnost bivanja v nemških vseučiliščnih mestih ter potrebo ustanovitve laške fakultete ali celo vseučilišča v laškem kraju ; straši zopet geslo : Trieste o nulia. Kakor vedno ne manjkajo znani apeli na javno mnenje v kraljevini, diplomatične intrige tu — in onstran morja so zopet na dnevnem redu in avstrijska vlada je bogatejša za — eno skrb. Pod pritiskom dijaško akcije in laškega javnega mnenja so se združili vsi poslanci laške narodnosti — liberalci, klerikalci in socijalisti — v svrho skupnega posvetovanja in soglasnega postopanja v tem vprašanju. Sestavila se :e komisija a d hoc, v kateri so zastopane vse tri imenovane laške stranke, koja komisija naj da direktivo skupnemu in enotnemu postopanju nasproti vladi. Laški krščansko-socijalni poslanci bodo skušali pridobiti za laško vseučilišče v Trstu nemške krščansko-socijalce, iaški socijalisti pa že sedaj jamčijo za podporo vsega socijalističnega kluba. Ladja torej plove z razpetimi jadri. B:lo bi odveč, da bi tukaj razjašnjevali svrje že neštetokrat pribito stališče nasproti vprašanju laške univerze. Mi smo vedno poudarjali, da stoje na načelu narodne enakopravnosti priznavamo Italijanom popolno pravico do svojega vseučilišča in je nam njihova akcija za vseučilišče, kakor taka. tem bolj simpatične, ker mi sami stremimo za enakim ciljem. Ali kar se tiče kraj a, kjer naj bi stala ta laška univerza, smo opetovno rekli, da v tem pogledu govori moment principa naše lastne samoohrane, najsvetejše to pravice vsega člo-večanstva. Naše stališče je: Laška univerza ima biti ustanovljena v popolnoma laškem kraju (na Trentinskem) tedaj, ako se ob enem ustanovi, slovenska univerza v Ljubljani; ako pa ima biti ustanovljena laška univerza na narodnostno mešanem ozemlju (v Trstu) potem se ima to zgoditi le ted a j, ako bode obenem v istem kraju ustanovljena tudi slovenska univerza oziroma sku na utrakvisti čna. Junctim med laško univerzo v Trstu in slovensko univerzo v Ljubljani nam ne zadošča, ker univerzi v Ljubljani ob istočasni univerzi v Trstu bi bila odvzeta vsaka možnost razvoja. Od tega svojega stališča ne odnehamo. Nase poslance pa poživljamo, naj se vzdramijo k energičnemu nastopu, da poleg italijanskega tudi naše vseučiliško vprašanje postane aktualno. V zmislu zgornjih izvajanj bodi jim parola : brez rešitve slovenskega ne dopuščamo rešenja italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Kar se tiče neizogibno potrebnega f cupnega nastopa za to našo kulturno vele-vprušanje, naj jim bodo v izgled italijanski poslanci vseh političnih barv. Caveant consules...! so nasprotnem slučaju so mu zabranili vhod na univerzo. 3. Zadnji čas, posebno pa včeraj napravili nemški študenti univerzo za pravi trg. kjer so razpečevali nemške narodne koleke in druge stvari v korist nemškim društvom nele med svojimi nemškim tovariši, ampak so dostikrat na izzivajoč način nadlegovali s tem tudi slovansko dijaštvo. Dasiravno so slovanski akademiki prepričani. da Vaša magnilicenca ni nikdar dala naročila, ki so si ga nemški dijaki izmislili v slučaiu 1., in da je to samo nesramna laž od strani nemškega dijaštva, vendar zahtevajo podpisani v imenu slovanskih akademikov od Vaše magai ticence zadoščenje na sledeči način : a) Vaša magnificenca blagovoli takoj uvesti preiskavo in eksemplarično kaznovati malovestne sluge, kakor tudi nemške dijake, na katere pade prej omenjena krivda. b) Vaša magnificenca blagovoli v veži na črni tabli dati izraza svojemu ogorčenju in I ravno tam tudi javiti izid preiskave. c) Vaša magnificenca blagovoli vsako razpečevanje, bodi si česar koli na akademičnih tleh strogo prepovedati. V slučaju, da Vaša magnificenca ne more dati v tem oziru zadovoljive izjave, odklanjajo podpisani zase. za zastopana društva in za slovansko dijaštvo za vse eventualne neljube posledice vsako odgovornost. Slede podpisi zastopnikov gori imenovanih akademičnih društev. — Ta spomenica se je poslaia tudi jugoslovanskemu in slovenskem klubu. podrobno razjasnila predloge, tako, da je bilo i ramo držati vedno in neprestano strogo in konečno sklenjeno z večino glasov, da mora j odločno, ako hočemo, da postanemo močni veliki in svoji v vsem in vsakem! Zdi se, daje božja Previdnost odločila, d* Trst mora biti naš. Danes je še tuj. Danr>s se bore zanje trije politično-gospodarski činitelji : Italijani, Nemci in Slovani. Ali imajo Italijani pravico do Oni vsaj pravijo, da je Trst njihov. ljudska stranka glasovati zi nagodbo. Dogodki na Ruskem. Tretja duma. V Četrtek se je sestala tretja duma. Od 442 poslancev, ki jih šteje ta nova duma po novem volilnem redu od 16. junija t. 1. izvo- ljeno je 437 poslancev. Prva duma. ki se je sestala 10. maja 1906 je imela o24 členov, danes je še njihov, ker je občina v V času, ko se je sestala, bilo je 478 poslan- rokah in so oni gospodarji mestne cev. Druga duma, ki se je sestala 5. marca Ali kaj pomenja to ? Mari ni Rim propadel ? 1907 je imela na dan svojega sestanka 474 Mari ni propadel Bizanc? Ali niso izginile poslancev. A tretja duma je imela na dan mnoge velike države cesarstva in kraljevstva M Trsta ? In je : njihovih uprave. svojega sestanka 437 izvoljenih poslancev. Ti se razdeljujejo v posamične stranke nastopno: 195 je desničarjev, 128 oktobristov, 43 ka- Velikani so padali, a mali so Tak je svet. Ali dandanes sama risti več. Nad njo je pravo Namestniško vprašanje v Dalmaciji. Glasovi o odstopu dalmatinskega namestnika Nikole Nardinija niso drugo nego ugibanja. Kakor se sliši, se Nardelli te dni povrne v Zader ter zopet prevzame svoje mesto. Nemški Žid proti „Zvezi" jugoslovanskih poslance v. Poznan: inadjarenski list „Agramer Zeituug" ima na Dunaju svojega zastopnika v osebi nekega nemškega Žida. Ta Žid je meseca julija in avgusta t. 1. igral veliko vlogo na Dunaju, ker je, podobno Židu, ki ponuja svojo robo na prodaj, lazil od poslanca do poslanca v zbornici, hoteč izvleči iz njih. kaj misli o imenovanju jugoslovanskega ministra. Bilo je poslancev, Hrvatov in Slovencev, ki so mu res naseli in mu pripovedovali svoje misli, ki jih je potem on dlje časa priobčeval zagrebškemu nemškemu listu za drag denar. Hrvatsko-siovenski poslanci pa mu niso 51i na limanice, ampak so ga jednostavno odpravili. Sedaj blebeče isti dopisnik o nekaki krizi v „Zvezi jugoslovanskih poslancev", kar je dobro došlo sovražnikom „Zveze". Tega blebetanja so se poslužili tudi nekateri nazovi-krščanski ali katoliški listi, ne dabi uvaževali njega izvor, to je : bujno fantazijo židovskega dopisnika A ko gre proti ,.Zvezi", tedaj je rečenim listom dober vsaki zaveznik, pa če je tudi sicer omraženi jim Žid. — Kravali na graški univerzi in Slovani. Spričo zadnjih surovih činjv nemških dijakov nasproti laškim dijakom, ob katerih so ievtončki zvalili svoj srd tudi na slovanske dijake, sklicali so se zastopniki vseh slovanskih društev in ti so skleniti : vročiti rek-toriu memorandum, obvestili o položaju oba jugoslovanska parlamentarna kluba in jih prositi pomoči, sklicati javen shod, na kattrem hočejo govoriti o žaljenju od strani nemškega dijaštva. Dogfodki na Ogrskem. Opozicija ? magnatski zbornici. Iz Budimpešte poročajo, da utegne nagodba naleteti na težkoče ne le v poslanski, ampak tudi v magnatski zbornici. Kakor se sliši od dobro obveščene strani, se v gospodski zbornici pripravlja opozicija proti nagodbi ker zavzame grof Štefan Tisza stališče proti posamičnim določbam nagodbe. Slovaški napis. Na ukaz naučnega ministra grofa Appo-nyja pozval je podžupan upravo „Slovaškega kulturnega društva" v Turčanskem sv. Martinu, naj nad slovaškim napisom svojega muzeja stavi madjarski napis. Društvo je to odklonilo ter je ob enem odstranilo tudi slovaški napis tako, da nosi sedaj samo napis „Muzej-. Madjari ponujajo sporazum. Iz Budimdešte poročajo, da sta dr. \Vekerle in hrvatski minister izjavila, da bi se rada s Hrvati pogajala, samo ako bodo isti hoteli pristati na to, da ostane Rakod-czay še nadalje ban. A Hrvatje so izjavili, da ni možen sporazum, dokler ne odstranijo Madjari Rakodczaja in vse zakonske načrte, radi katerih je prišlo do spora ne prepuste reševanju regnikolarnih deputacij. Madjari so na to izjavili, da ie tedaj edini način rešitvi i te krize razpust hrvatskega sabora, kar se j izvrši v najkrajšem času. Hrvatska obstrukcija. „Neues Pester Journal" piše, da je nemogoče preprečiti obstrukcijo in da nagodba pade, ako se vlada ne pobota s Hrvati, kajti | ni možno kršiti obstrukcije. Nagodba in ljudska stranka. Kakor poročajo iz Budimpešte, je Ijud-i ska stranka imela v sredo pod predsedstvom svojega predsednika ministra a latere grofa i Aladarja Zichy-ja sejo. Od vlade so bili na i vzoči : ministerski predsednik dr. Wekerle, Memorandum so podpisali predsedniki petih akademičnih društev. Memorandum se glasi : Podpisani zastopniki akademičnih društev : „Tabor", „Triglav", „Zarja" „Hrvatska". „Srbadija" imajo čast izročiti Vaši magniticenci sledeči memorandum : Gradec, 15. listopada 1907. Vaša magnificenca ! 1. Ko so po včerajšnjih (14. XI. 1907) demonstracijah pred severnim vhodom v univerzitetno poslopje odšli ital. dijaki, so zasedli nemški dijaki imenovani vhod in puščali na vseučilišče samo nemško dijaštvo. Pri tem sc je dogajalo, da so univerzitetni sluge izročene jim legit imacije dajali v kontrolo nemškim dijakom. Zadoji so potem zahtevali od imej i tel ja i minister za poljedelstvo Daranvi ter državni legitimacije častno besedo, da je Nemec. Če tajniki Popovič, Szterecyi in Moroffv. Raz- je b:t odgovor negativen, so ga zavrnili, češ, da delajo po naročilu Vaše magnifieence. detov, 15 poljskih nacijonalcev, 4 mirnega Krivici je povsodi usojeno Ie obnovljenja, 6 mohamedancev, 15 socijalnih j spodarstvo. demokratov, 26 levičarjev in 2 divjaka. — Trst ima v sebi svoje slov Opozicija razpolaga dosedaj samo s 119 glasovi. iJrobue politične vesti. Vprašanje c zastavah. — V vojnem ministerstvu je bila, kakor smo že javili, enketa o vprašanju zastav in grbov. — „Reichspost" je zvedela, da je sklenjeno sle-1 težami z "našimi doželamiV gre "v žepe Ita-ogrskih polkih br> na em strani | iijanov in Xemcev v Trstu. Vzrok temu je se dvigali, sila ne ko-in pravica, kratko gospodarstvo. Trst ima v sebi svoje slovansko jedro : nase Slovence! Okolo Trsta žive Slovenci in Hrvatje. Istra se svojimi Hrvati spaja preko Reke in hrvatskega Primorja Hrvate in Srbe v Dalmaciji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini. To je dejstvo. A ravno od teh dežel živi Trst po velikem delu. Ali vsa korist, ki jo ima Trst se svojimi kupčijskirni državni, na drugi ogrski grb, na vrhu ogrska krona, a palica dobi ogrske narodne barve.' Barva blaga ostane kakor doslej. „N. Fr. Presse" pravi, da odločitev še ni padla, ker ta pripada cesarju, kakor vrhovnemu poveljniku vojske, a na to odločitev ne bo treba dolgo čakati. Poljaki na D u n a j u so ustanovili društvo „Kolo kralo Sobieskiego". kateremu je svrha ustanovljati ljudske šole in otroške vrtce. Doslej so ustanovili trorazredno šolo in otroški vrtec. Osnovali so tudi ljudsko knjižnico in v kratkem zgradijo tudi rodni doin". jasen. V Trstu ni še dovolj naših veletržcev, ki bi pritegnili na-se vso trgovino iz naših pokrajin. V Trstu je dahnilo svobodnejim duhom slovanske trgovine. S 1 o v e n c i so že storili precej. Tu navaja člankar, kai se je storilo doslej na polju gospodarske in trgovske organizacije. In potem nadaljuje : Delajo se priprave tudi za nekatera druga gospodarska podjetja, ki so ustanove — po možnosti — čim prej in dado podlago za hitreje in intenzivneje politično gospodarja- sko deio v Trstu. To pokaže bodočnost. Ali : mi potrebujemo že sedaj, da se nam nasta- Položaj na Portugalskem. — nejo tu razni naši trgovci in obrtniki. O tem Kakor poročajo iz Lisbone, skuša vlada udu šiti revolucijonarno gibanje v deželi v prvi vrsti s tem, da premešča v revolucijonarne kraje polke zveste kralju. Na voditelje revo-lucijonarcev, med katerimi je tudi mnogo častnikov, strogo pazi vlada. Tudi republikanci žugajo z nasilnimi sredstvi, ako se ne ( skliče parlamenat. Italijanska zbornica prične, dobiva znanja italijanskega kakor poroča „Tribuna*1 svoje zasedanje dne 28. t. m. Delovanje bolgarskih čet. It Carigrada poročajo, da je v ponedeljek bolgarska četa sestoječa iz 30 mož zažgala sela Cengeli in Bolog v monastirskem vilajetu. Župnik H 1 i n k a. Kakor javljajo iz j miadi Prage, je slovaški župnik Hlinka imel preda-š Trstu. Pa vanje o krvoprelivanj u v Černovi in o zati ranju Slovakov. Po predavanju je izjavil, da odpotuje domov, da odsedi leto in pol državne ječe. naj bi razmišljali naši mladi ljudje ki imajo potrebnega denarja na razpolago in pa narodno-gospodarskega smisla. Trst je velik. V njem je prostora za mnogo naših Ijudij. ki imajo dobro voljo, močno energijo in bister pogled v bodočnost. Sedaj je pravi čas za to. A mladina naša, ki obiskuje trgovske šole, naj si pri- jezika. V Trstu je zanjo dovolj prostora v trgovskih hišah. A vsi trgovci po vseh naših pokrajinah, ki kupčujejo s Trotom, na j dopis u jejo s tržaškimi trgov ci v slovenskem oziroma hrvatskem ali srbskem jeziku. S tem prisilijo nemške in italijanske trgovce, d;t ' bodo morali imeti naše ljudi kakor dopisnike. ljudje bodo dobivali kruha v tudi slovenskim, hrvatskim in srbskim trgovskim potovalcem se odpro dobra mesta v velikih tržaških trgovskih hišah. Tak mladi naraščaj bo potem za nas semenišče naše narodne trgovine, našega po-Iitično-gospodarskega vstajenja v Trstu ! Vzgledujte se na čeških katolikih! I)ne 12. t. m. je imel Češko-katoliški klub v _ j parlamentu na Dunaju svojo sejo, v kateri je načelnik dr. Hruban podrobno poročal o po- Popravek škofijske kurije tržaško-koperske v ,.N. Frele Presse" glede na šega liflta. Dunajska „Neue Freie Presse" je v svoji včerajšnji številki 15.530 objavila1 litični situvaciji, navstali vsled zadnjih dogod- pod naslovom : „Ekskomunikacija urednika nastopni popravek škofijske kurije koperske glede našega lista : „Slavno uredništvo ! V smislu § 19 skovnega zakona in z ozirom na brzojavko, došlo dne 0. t. m. iz Trsta in pnobčeno v „Neue Freie Presse" v štev. 15.525 od 10. t. m., prosim si. uredništvo, da priobči na istem mestu in z istimi kov. Na to se je trojica zastopnikov kluba tržaško- podala k obema novima češkima ministrom i d.ru Fiedlerju in ministru Prašeku, katerima ti- so čestitali na imenovanju. Ob tej priliki so naglašali zastopniki češkega narodno-kutoli-škega kluba, da vidijo — če tudi jih od a-grarcev in Miadočehov ločuje mnogokateri načelni nazor — v obeh ministrih le zastopnik črkami nastopni i češkega naroda in ju hočejo podpirati kakor popravek : ta':a. Kar se dostaje strankarskega boja, žele „Ni res, da je kaplan tržaške škofijske katoliški narodnjaki, da se ta boj vodi v pokrije prišel v redakcijo lista „Edinost", in da slanski zbornici vparlamentarični in je priobčil ekskomunikacijo urednika in vseh sotrudnikov, res je le. da je škof Nagi izdal na svojo duhovščino okrožnico, v kateri prepoveduje isti naročevanje, vsako sotrudništvo in čitanje lista, in sicer radi načina pisanja tega lista v riemanjski aferi, in ne radi slovanske liturgije. Trst, dne 13. novembra 1907. Od škofijske kurije tržaško koperske. Kanonik Peter F 1 e g o, voditelj škofijske kancelarije" Jutri priobčimo v celoti škofovo okrož-nii-o, katero se nam je posrečilo dobiti v roke se le danes. Trst in Slovani. „Tršč. Lloj-d* ie prinesel v svoji predzadnji številki zanimiv Članek Adriaticusa, v katerem se bavi z važnostjo Trsta, oziroma Jadranskega morja za nas Jugoslovane. Iz tega članka posnemljemo te le glavne misli : zunaj iste v stvarni formi. Minister Prašek se je zahvalil na podpori in je izjavil, da se smatra samo češkim ministrom in nikakor ne agrarnim strankarskim ministrom. Minister za trgovino dr. Fiedier je naglašal, da ref:ektuje na podporo od strani katoliških nacijonalcev in je prosil, naj ostanejo vsikdar tako odkriti in iskreni, kakor so bili vedno doslej. Tako občujejo češki ljudje različnega političnega mišljenja med seboj, ne da bi s tem kaj izgubili na svojih načelih ! Ali seveda — češki mladočehi, agrarci, katoliški nacijonalci so.... narodnjaki, ki jim je skrb za javni blagor naroda. Slovenci — vzgledujte se ! ..Roparski napadi". Iz delavskih krogov se nam piše : V Trstu je prišlo v navado, da se sleherni tatinski napad proglaša za roparski napad. Morda je res roparski napad. Delavnemu človeku tndi Bog pomaga, ako je kdo nasilnim potom odvzel temu alt In re3 : v zadnje čase se je mnogokaj sto- onemu kako vrednostno stvar, toda meni se rilo. Ali kje smo še? Sedaj še le treba za- zdi ta naslov preojster, da bi se ga rabilo četi živim, svestira, žilavim gospodarskim j za malenkostne tatvine. Kes je, da se danes delom. In to delo moramo razviti podolgoma pogosto ponavijajo tatvine z nasilstvom in po vsej obali našega Jadrana. Bodočnost re3 je tudi, da je sedanje redarstvo prešibko, kliče naš narod na morje, kjer je dovolj da bi moglo paziti na vse in zalotiti sleher-dela, veliko torišče za trgovino, za obrt, za i nega nasilneža, toda temu se da odpomoči industrijo, za pomorstvo. V Trstu, v tem tudi brez redarstva. Ko čitam v prepogostih največem pomorsko-trgovskem mestu ob operacijah tržaških rokovnjačev. mi prihaja morju Adrijanskem čaka nas lepa bodočnost, na misel, kako smo pred 25 leti mi esrai pravljaio se je v prvi vrsti o nagodbenih predlogah. Razvila se je zelo živahna razprava, na - • V nekaterih slučajih so nemški kateri je nekoliko poslancev izrazilo svoje dijaki celo vprašali, če je dotičnik član pomisleke radi pojedinih določeb nagodbe, društva „Scimlverein" oziroma „Sudmark" : Ministerski predsednik dr. Wekerle in minister ako razvijemo tu vse svoje sile, modro in krepko delavnost. Novi časi ustvarjajo nove ljudi. Novi ljudje ustvarjajo nove odnosajo. nove smeri na vseh poljih političnega, gospodarskega, socijalnega, točneje rečeno : narodnega življenja. To je evangelje — bistro in jasno za če je zanikal, moral je plačati nemu- za poliedeUtvo Daranvi sta v daljših govorih nas Jugoslovane. In tega evangelja se mo- kaznovaH take ničvredneže. Neko soboto je bil praznik. Naš prijatelj T. si je ravno istega dne kupil uro in lepo verižico, ter šel k Sv. Antonu novemu, da se tam „pokaže". Dogodilo pa se je, da mu je bila ravno istega dne ko je bil na „razstavi" pri Sv. Antonu — ukradena ura in verižica. Naslednji dan sva šla jaz in moj pok. brat k cerkvi Sv. V Trstu, dne 16. novembra 1907 »EDINOST c štv. 315 Stran IIF itona z namenom, da zasačiva kakega uz- j pred hišo. v kateri ima svoje prostore „Lega 1 Mča. (Bdi smo oač mladi in ognjeviti.) — patrioti«^ della gioventfi tnestina . Tam so A m moviča. (Bili smo pač mladi in ognjeviti.; — parnouca, u««« . ~ Trbnillllf! f PAhiftlirim Ko se ^ večina slovenskih fantov razšla, sta lučali kamenje v okna. iz prostorov rečene irgUVIllU S pOIllSIUOin ., i . i- ------,Leghea je nekdo vstrelil z revolverjem skozi lmusMM se dva črna subjekta približala enemu našin- „J „ ■ev. ki je s posebno čestihlepnostjo napenjal! okno, ne aa bi bil koga zadel. :rebub, na katerem je imel lepo srebrno ve- strantov je bilo aretovamh ' - prvi črnec je našega junaka sunil in kakih 50. Demon-vsega skupaj rizr.o. ko je ta protestiral — mu je drugi črnec ^SŽAŽKA & prepeljal fcorko naušnico, ter sta se oba za-, Bn . oi:an pa :e ^otel delati. 19-—roKn i Kakor strela i - - - — • j-i Peter Jeral Trgovina s pohištvom ulica Uincenzo Bellini 13 rer vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste in do jako nizkih cenah. gnala nad — srebrno vabo ! letni oglmr Josip B., stanujoči v ulici del ; _ y T-__i- • Lil _„ iol-ft ! sva planila midva — dobrovoljna redarja na Molino Vento,* je bil včeraj v jutro tako rno zalego in padalo je. da je bilo joj|. Ko t„kan da se zibal kakor vrhovi cipres i » 1____ 1 » . ____1» rti rt »-»rt irt l-A ofo * ' Odda ae v naje:n na tien in ko sta na k Ušču kadar pjha burja. In tak se ! , sta jo vbrala na prizibal v svobodno luko k parniku „Laura", j sta se večkrat povaljala na tleh in ko sta bila do dobra namazana, sta jo vbrala na . prjzibal staro Reno ! Od onega dne se ni prikazal k i _-Sv. Antonu (vsaj za precej čr^ec. Tako bi se dalo tudi bilo najusp.-šneje sredstvo — proti ^roparjem,j ^to" reda"da bi'ga spravil" od tam, ali on C. kr. avstrijske državne zeleznice. j. redarja ijd za ovratnik in moral je priti j ' veljavnostjo od 1. novembra 190, naprej d i ^^ {la *e a reSiI> Na to je pa * • _ _ J______/v l i nol'hir rnr " . — i • Stanovanje e se ni prikazal k tam vsj(3ran I10te-I na delo. Ker mu j 2 sobi. kuhinja, podstrešje, shramba. V kuhinji voda jej časa) nobeden J n:Bn rmstili delati se ie i in PlinStanovanje primerno za kako solidno hrvat- -di daniš in to bi pa.r^dl. .n.is0 Pustm. II sko a!i slov. družino. - O-laaiti se: ulica CecMla 14. " ,di cune* m to m r ■ zii in začel vpitl m razgrajati. Fnsel je —*7ffll — nroti ronanem. , , t •_______:i „j oi; 1 11 UMETNI ZOBJE Ftenabšrartls zobov. :azširi se odpravljanje brzovoznih nakladkov v najvišji teži '20 kg. z vporabo plačilnih znamk (promet z znamkimi nakladki) sedaj | in ko sta ga hotela ti- on redarja opsoval. rati na stražnico, se jima je najresnoje po-j po robu. Redarja fcta imela maogo Usaka ekonomična družina ——■ - -..... na* upi - diranje zobov fere* V M 5&SE3S vsake bolečine v zob sirske.ti tudi na črte v državnem obratu na nahajajočih Q iti ž njim '. valja]i s0 se skoraj ćetrt ure 1 se krajevnih železnic, izjemoma one ki nimajo . . i . r... v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke „Reklam- od 1 litra 55 krajcarjev. nobene neposredne zveze z glavnimi črtami državne železniške mreže. Od ocenjenega dneva naprej uvrstile se - vsi trije v blatu. Sledojič sta prišla še d^a .. ' , . ' ,J ... druga redarja, na kar so zbesneleca oglarja Nepremenjeni tip. - Znamka neprekosljiva. zvezali in ga položili na dvokoiesen voziček in ga peljali na redarstveno stražnico. Ker je ......... P®- i ga je dal odvesti v bolnišnico. - - ,..,,...! Grozil je z dvema nožema. 4r, letni vršiti v prometu od postaj dcticmh krajevnih; AntQn M stanujoči v ulici Battaglia, I ■>pl.-i^nif* mpdiJfihoino in tudi v nrometu s po-i-fJL:.___j •__________ bodo V tukajšr.em ravnateljskem okrožju črte|bU ' ran'en na raznib krajih života, so Trst-Poreč, Gorica-AjdovSčma m dolenjske; zvah zdravnika se zdravniške postaje, ki železnice v ta promet in sn-er na ta način da se odpravljanje znamskih nakladkov more ejo postaje in razobešeni lepaki Razpošiljajoče občinstvo se pri tej priliki ljudem tovuu. a ko se je streznil, so ga izpustili. Preprečen samomor. 1/-letno Terezijo Tovarna pohištva Sr. J čermak«Jmm ta SST uiica Gajenja 13. 1!. vab?, da je vporaba plačilnih znamk vs.ed p ki ^ nek-g y Barkovjjah in je doma iz enostavne manipulacije za pošiljatelja poseone ( Vidma v jtaijji; je predsinočnjim reki redar k : isti in se jih v njihov lastni prid poziv je, vstavii ko je hotela skočiti v morje nekje k se kar največkrat mogoče tega odprav-; bUzu ribieg,. trga> finega načina poslužujejo. ________j Suknjo je neznan uzmovič vkradel 30 j I lili! ulica žzUz Zeta it 4G Z A i. O G A : osario št. 8 Katalogi načrti in proračuni ■M^T" NA ZAHTEVO. Flazza Ze!q^ tu- iED^MiH via, mirita in lilerjPT In razprodaja na debelo in drobno TRST. — iAk'OB PERHAUC — TRST Via dell'Acque Stv. 6. (5S3crDli laffc CBltliilJ). Vriik iibor frnnccskega Sainpati ca, penečih desertnih 'TtlranBfclh in aTstro-oerakih vin Bordeaus, Bm eur^er. renfkih vic, Mosella in Chianti. — Kun>. \ct;ak, razna žganja teT posebni pristni trop:nove<_, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1, vrete, došli »= dotičnih krajev. Vsaka naročba Ee takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zabtev^ it* franko. — Razprodaja od pol litra naprej. zgotovljenih oblek in bla^a za moške obleke Ivan Imenovanje v finančni službi. Vče-1 lethemu natakar;u kavarne rReklamett Ivanu; - . Mn/sii1 V prodajalnici i S i m i č Trst. ulica Barriera 32 v hiši lekarne Pic-[ cšola, sprejmejo se sedaj naročila za moške obleke i u WienerZeitung" je objavila : Finančni: Suknja' Je b;la vredna 60 kron. drugo potrebno za bližnje praznike Vaih Svetih n 4 kg. kave. Na vhodu v svobodno luko i ! ie bil aretovan 29 letni težak Josip S. stanu-i joči v ulici del Molino a Vento. Vkradel je bil v svobodni luki 4 kg. kave. Tatinska drznost. 25-letna Italia Vi raj^jta minister je imenoval finančna komisarja Av-j-a Sigon in dr. Edvarda Galli za finančna tu nika v obsegu finančnega ravnateljstva v Trstu. Zadnji dnevi umetniške razstave. K r se bliža ^Prva slovenska umetniška raz- 3intin. ki stanuje v ulici delia Scorzeria št. stava Trstu"* svojemu koncu, opozarjamo g, je imela sinoči opravilo nekje pri sv. An va-- prijatelje domače umetnosti, da ne za- dreju. Ko se je vračala — bilo je malo pred mude zadnjih ur. ko se jim še nudi tako lep ; $ uro — je "pa 7 drevoredu skočil k njej duževen užitek. Kdo ve, kdaj bo v Trstu i nekj lopov in je se silo iztrgal iz rok tor-zopet tako ugodna prilika, da bomo imeli j v A kateri je imela 5 kron denarja, na - . drugo potr< Božić proti naračunu in plačilu na obroke. 13« pred seboj sistematično urejene in najboljše kar je pobegnil po ulici del Ponzianino, nrf>j^vode slovenskih obrazni kov I Razstava je; ---------- Društven vesti in zabave. Prvi plesni veilček priredi tam- bura^ki odsek pev. društva > Kolo g b mešanih fnu tlTm Trst JOSIPA WEBER | TRST — ulica Carlo Ghega štev. 4 ^ Izvršujejo se tudi poštne pošiljatve. v w k N I J otvorfena Ie Še v nedeljo 17. t. m. P. t. »činstv • opozarjamo tudi na niže oznanjeno redavanje o obrazujoči umetnosti, ki go-r vo marsikomu olajša u me van, e razstavljenih umetnin. Predavanje o umetnosti. Razstav-ijemr. odboru se je posrečilo pridobiti stro-k • tka—estetika za predavanie o obra-ujočih umetnostih. In ^icer bo govoril g. \n te Gaber o prtdinetu: »U vod v .no de rno umetnost zlasti z ozirotc i slovensko umetniško razstavo v Trstu", ivdavaire se bo vršilo v ćoboto dne IG. danes dne 16. novembra 1907. ob 9. uri zvečer v veliki dvorani »trgov. izobraževalnega društva^, ulica 8an Franeesco št. 2. I. Med plesom bo šaljiv srečolov, žaljiva pošta ter bitka s korjandoli- Plesovodja gosp. U m e k. . m. ob 8 in pol zvečer v gornji rostavra- Vstopnina: za gospode SO st., za dame dvorani ..Balkana*4: vhod skozi „Sla- --1---- • '-;•» ČitalnicoVstopnina za osebo 40 ^ Stari Ilija se uprizori v četrtek 21. t. 'stopcina t. iNdi lažjega razumevanja bi kazalo, da 01 m p. t. občinstvo e^entuelno še enkrat i m. Ni temu vzrok brezbrižnost igralcev, tem-o?'fdalo razstavo v petek in soboto, to tudi več d^jsvo, da ne moremo nikakor vprizoriti 2 o>iroin na dejstvo, da je zadnje dni došlo igre v okolici, kadar je v mestu noviteta. Po-• nlastičuih umotvorov od znanega Sa- sebno pa zato ne. ker je čisti dohodek name- va:, : Hernekerja. njeu družbi sv. Cirila in Metoda, a zavedni Nevročljive poštne pošiljatve. Tukaj- obiskovalci gredo v mesto, in pišino in brzj avno ravnateljstvo nam je Zato čaka tudi zdaj podružnica ugodne •i -slalo sezna»n nriporočenih ia navadnih prilike, da ni v mestu predstave v nadeji, da - ; "h pošiljatev, ki so bile v mesecu okto- se slavno občinstvo udeleži v velikem številu 1907 v oddelku za netiročljive poštne po- te lepe prireditve v korist naše prepotrebae šolske družbe. Učiteljsko društvo za Trst i okolico priredi svoje jesensko zborovanje v torek dna z \ v Trstu odprte in ki so jim odposi-1]V- neznani. Ta seznam bo priobčen v tu-k.i: reui uradnem listu v polnem obsegu. Pekarna in sladčičarna Vinko liker TRST. ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. Prodaja kruh vsake vrste svež trikrat na dan. Postrežba na doni. Specijaliteta kfulic zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij. Bogata izbera siadSćic creuia a la glace, mi!an-skegra kruha, hlebov, dezertnih biskotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondanta, in vsakovmmh Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah. ARSSTIDE OUALCO Trst ulica S. Servolo U TOVARNA CEVI IH PHEŠAN1H PLOŠČ, « j Xe boji se konkurence. Uvažanje razglednic na japonsko. 19. t. m. ob 10 uri dopoludne v Skednju noštuo in brzojavno ravnateljstvo nam i naslednjim dnevnim redom : -J* P.r t>!*>roči■ u pisarne sv• t^vneg.^ postnega j letošnjem zborovanju „Zaveze". 3. :" ■ vii s i razglednice, ki s3 uvažajo iz ino- ! velikeoi učiteljskem zborovanju v 1, Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o Poročilo o Beču. 4. zeii^lva na. Japonsko, zavezane carini; lete Slučajnosti. Da se vidimo vsi, želi ■ ti »m?; dovoljeno uvažati kakor tiskovine e - i-ko pji ^ i j pod pogojem, da se poši- • :>'>s;:;r.no in odnrte. Odbor. Slovansko pevsko društvo vabi svoje člane na posvetovanje, ki se vrši jutri ob 10 .Vis:;r.'tno so razglednice kakor proste uri predpoludne v zgornjem prostoru restav če te uvažajo kakor vzorci blaga s - •: slco posto na Japonsko. Izkaz posredovalnice slovenskega dr:i^tva ..Merkur- v Ljubljani. V službo se sprejmejo:-! posiovodja mešane stroke, 1 knj-ui'» u Naše gledališče- Jutri se bo — kakor naznanjeno — po-r. »močnikov mešane stroke, 6 pomočnikov navijala G. Prejacova 3-dejanska kmečka bur-sp ri -ke stroke, 4 pomočniki manifakturne ka rK d o j e m r t e v ki je dosegla na •'i pomočniki železniaarske stroke. ?* svoji primeri velikanski uspeh in o kateri se i je splošno izražala želja, naj bi se jo uprizorilo čim preje zopet. Vloge so večji del v istih rokah kakor prcikrat, nekatere pa so na novo zasedene. Za to predstavo, ki se vrši, izven abonnementa, je vodstvo gledališča cene Zopet demon tracija. Sinoči so maz- J prostorov znižalo, kar bo gotovo zlasti v ziniHfi^ki mladiči zopet demonstrirali po mestu.! širših krogih našlo odziva z dobrim obiskom. jih je kakih 100, ali malo več. Vpili so. Podrobnosti o predstavi so razvidne iz plakala Vejo italijansko vseučilišče v Trstu. Okolu tov, vstopnice so v predprodaji kakor po na-11. uie je Uo nekaj njih v uliro dell'Istituto vadi. EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI 1m ženskih in moških oblek r.iir' modne :n gaiant. stroke- 18 kon-kor -tin;. > blag;ijničark. G prodajalk. ;-:etalo v občinski seji v Naklem hudo na vskrizje radi užitnine ter da so Divačani zapustili sejo, vsled cesar je postala ista ne- j sklepčna. x Dolgoprst Madjar. V Gorici je bilo te dni več častnikov na tako imenovanem taktičnem potovanju, ki so delali poučne iz-1 lete po okolici. Zastopane so bile vse vojaške stroke z madjarskim honvedom vred. Vsaki častnik je imel seboj svojega slugo. „Pipni pokrivač" nekega honvedskega častnika vkradel je t sredo zvečer perici Mariji Favot v Križni ulici št. 17 velik zavoj perila v vrednosti najmanje 30 kron. Na ribjem trgu je zapazil ponosnega honveda nočni čuvaj; ker pa ta nima pravice ustavljati ljudi je pukhc&l stražnika, ki je od vel potomca vitežkega Ar-pada na policijo. Ker ta magjarember umeje samo „blagoglasnou madjarščino, odvedli so ga v vojašnico na Travniku, kjer so se po veliki sili mogli z njim sporazumeti in so ga potem odvedli v luknjo. Perilo je last hotelirja Dekleva pri „Zlatem jelenu". x Goriški High life je ves iz sebe radi neke ovadbe, ki jo je napravila policija na državno pravdništvo. Neka dama. ki igra v goriški noblesi precejšnjo uloga, ponaredila je na menjici za 1000 kron podpise svojega moža, svoje sestre :a nekega poročnika ter je skušala diskontirati. Slučajno pa je prišla falzifikacija podpisov ca dan iu se tako pre-pr.čila poskušana goljufija. Ker je ta gospa poznana kakor ekscentrična, ovadba najprej ne bo imela drugih posledic, nego da se bodo odslej tako imenovani ekskluzivni krogi izogibali nje hiše in občevanja s to damo. x Mlekarska zadruga v Črnicah ima v Gorici svojo razprodajo. Tržni komisar, hud Lah, ki preganja in šikanira sploh vsako slovensko ženico, ki prinaša kaj na goriški trg, dela vseatranske zapreke tudi tej mlekarski zadrugi. Po njegovi trditvi bi moralo imeti vsako mleko po neki posebni tehnici 29°, a njegova vaga kaže enkrat tako, drugikrat pa drugače. Letos se pa veled slabe piče sploh ne more na Goriškem (iz-vzemši hribov) pričakovati kake posebne kakovosti mleka, kajti krava se pri gobcu molze. Mi vprašamo vsemogočnega tržnega poverjenika, koliko maščobe ima pa mleko furlanske mlekarne, katerega se nikdar ne kriti kuje ? ! Ako bi Slovenci ne prinašali na goriški trg svojih pridelkov in izdelkov, bi meščani ne imeli s kom polniti si želodca ; plačujejo tudi za vsako malenkost precejšnjo tržnino, imajo torej tudi pravico zahtevati, da tržni organi z njimi pravično postopajo. Osnovati bi 6e moral poseben odbor, ki bi vsprejemal vse pritožbe in jih naznanjal županu z odločno zahtevo, da se vse krivice odstranijo. Ako župan tega ne stori, je dosti drugih poti, da se more stopiti prepotentnim tržnim organom na kurja očesa, ki jih imajo vte polno. x Prijatelja inozemskih znamk. Dva laška učenca sta ukradla nevidjeno v goriški kniigarni Pallich zbirko raznih zuamk v vrednosti 450 kron. Knjigar prvo ni vedel, na i koga bi sumil, slednjič se je pa spomnil na ta dva tička, katera sta pri njem večkrat pregledovala znamke. Ovadil ju je policiji in ta je našla pri enem manjkajočo zbirko. Pred nekaterimi meseci je na enak način izginila zbirka znamk v Gabrščekovi knjigarni, vredna 75 kron. Mlada tička sta tatvino pri Pallichu priznala, o drugi pa nočeta nič vedeti. Stvar je izročena državnemu pravdništvu. Gospodarstvo. Cena srebra je letos padla za 10 kron za kilogram. Razne vesti. Umrl je v &redo na Dunaju bivši državni poslauec mesta Opave, šolski svetnik in profesor Fran Josip Hofmann v starosti 58 let. Za kugo je umrlo v okraju Prševalsku na Ruskem 44 oseb. Komuni proti madjarski himni. Iz Bukarešta poročajo : Povodom sijajnega plesa, ki ga je priredila maajarska kolonija, pripetil se je neprijeten prizor: Med petjem | madjarske himne je 12 romunskih dijakov obsedelo, a Madjari so jih spodili iz dvorane. Bati se je demonstracij, ker je dijaštvo zelo razburjeno. Poljedelska visoka šola v Pragi. „Hlas Naroda14 je zvedel iz zanesljivega vira, da si je minister Prašek stavil nalogo, da bo za časa svojega delovanja kakor minister delal z vsemi silami na to, da se ustanovi samostalna češka visoka poljedelska šola v Pragi. Radi bolezni !ek Edinosti-4. se proda prodaj'alna jestvin. Naslov pove ,-Inseratni odde- 5453 Velika skladišča vina strt ko in dalmatinsko vino domaće olje, žganje :: :: dezertna vina, šampanjec :: :: fliberi Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kurivi, tovarna za brezplinova brikste drvenega oglja, se priporoča, v zalair; hrastovih in bukovih drv prirejenih za peč Prosto ua dom. v v<. ^ v,C- TOVARNA TESTENJN GiUSEPPE TREVISAN Trst, ul. Molin a vento 3 SPECIJALITETA testenin in Colonjiskih tortolin ^a- rauUrano iz fine moke in jajc. Sprejema uar. brezplinovih briketov iz drvnega o^lju : ..30ULEŠ veliki jajčji obliki) ?a v^ako kurjavo. — Zht mudi (v mali jajčji nbliki> za odprlo »»irnji^re in lik Naročbe, ki se izvrše tečno, je n;i-!oviti tovarniško pisfcrno: Trst — Via della lesa št. 22 ali na naročilno pisarno v Tr.-tu pri tvrdki | GIOV. ANGELI, ul Vinc. Belimi št. (nasproti cerkvi novega .Sv. Antona FILIP IVANISEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah, pri Omišu v ulici Valdirlvo it. 17 (Telefon 1405) kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AlTAdria' ulica Nuova št. 11 in „Ai frateJl dalmuti., nlii»r Ziideeche št. 8. v katenh toči svoja vina I. vrste ▼ T "IP 'I' T • ~ m-f 9 "J" # • Častim se naznaniti, da sem odprl skladišče izključno dalmatinskih izdelkov, i. s Vlahov, Gorjupi Krka, Vino, žganje. Mara-škin. 0 je, Sardine itd. Sprejemam vsako naročilo za dovoz in odvoz trorimenovanih izdelkov, poi naj-ugodnejimi pogoji. V nadi, da me al. občinstvo počasti zahvaljujem se v naprej ter bilježim Udani BRUNO BILIĆ. V novi prodajalnici slanine Trst, ulica Campanile 15 (Plazza Ponterosso) se dobi velika izbera kranjskih in dunajskih klobas in — najukusnejših drugih slanin. — ———— Direktno uvažanje. - I j Umetni fotograf ični atelje pri «v. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) T S S T* izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost [lokalov,porcelanaste.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotonraflje. Radi udobnosti P. N. naročnikov spre« Jena naročbe In jlb Izvršuj« M doma ali zunaj aesta. VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via delle Ombrelle št. 5 Gutdo e Ugo Csen 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, žampanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene prevzamejo se doposiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. bhhhmmm Ulira lndtMr:! 653 (vc$al ul. Vpfcpuci) TRST Svožo blago. — Poštena ccna. Gostilna „Ai Cacciatori Triestini" TRST, ulica Massimo d' Azzegiio št. 23 Toči se novi refošk po 32 kr. in b :lo štajersko po 28 kr. - Domara kn vedno preskrbljena z gorkimi in raiv edili. — Za obilen obisk se priporoča Josip Majcen. Prodajalniea jestvin Peter peiernel, Srsi ulica Giulia 76. Prodaja: kavo, riž, testenine, sladkor, moko. ma la milo. olje, sveže in suho sadja,kostanj, otrobi, soćiv;-Poštne pošiljatve na deželD od 5 kg naprej. Jabolka in kostanj na drobno in debelo v vsa*i m c:.n Vsaki dan svežo blago. Naznanilo dobrini družinskim materam! E=3 \ko hočete obvarovati svoje otroke pred raznovrstnimi boleznimi vsled mraza — pridite vse v Bazar 33 in 49 u ulici S. Nicolo it Z9 kjer najdete veliko tzbsro maj in spodnjih hlač, ki vas obvarujejo pred burjo, j Vedno po malenkostni eeni 33 in 49. Postrežba točna in tudi brezplačna na dom. 0 &1' Patrizio Fittaro & Giovannl Blanchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave Ti£ST, Largo Santorio Saatorio št. 5 v začetku ulice Farneto napeljava elektr. zscncev, Drzojavov, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdra vrenje. ~ Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. Svoji k svojim! Naznanjam P. X. slavnemu obćin>;v. da sem odprl fiostilno v ulici Rossetti 3 ter bom točil izvrstna vipavska in draga vina Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Š^erbic. IIi IMiii pipg-^^i^^iA^MUBgara^^ -i- Giullo Mtmm -t TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: : Kirurgrieno orodje, ortitpedlrni a;;ir t:. Moderci, umetne roke in nog«, bciirlje. kilni pasi, elastični pasi in no^ovir-e elektroterapevtieu« priprave, aparati /> ————— inhalacijo. - SKLADIŠČE potrebščin za kiror^čna zdravljenja. Potrebščine iz ^nmija in neprodivnega :::::::: blaga. :;:::::: Stani vps okna, pod, stopnice etc. ^LSr" so na prodaj. Podiranje hiš, TRST, Borzni trg. voga: ulica CaflBa di Jtia : armio. --Pojasnila istot&m. :-u 'Tt Radi potrebe večje mori proda >k«>rr & € (S & m m V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stoppar9 Trni s; nov parn s v t;!ici Siuseppe od 25 do 40 H? (Patent-Heissdampf-Hochc!ruck-LocGn;G'3i:c.) ^Ji znamenite, najnovejše konstrukcije K gj WOLF Magdebunr-Bukau, ki ru* ; <.i r ^J niti 1 premoga na uro za l k. r.i-k 1 wwm blškotov. rnr PrepeM (UisKoti) za iadiis, | t^^t^LlfS SL S kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. g tovarnarju v Rep, 03 Velika zaioa^ __—lit« in - Tplpfnn 14-64. JHallik- ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico Caprin št. 9 (ex ulica Erta) najde se veliko izbero sladcic in vsak dan svežih p. Miran pri Gorici kateri daje na /eljo podrobneja poja-: i PEKARNA in SLADČ1ČARN A Dominik Milanič, Trst ulica della Ouardia štev. 24 Prodaja : 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO". Najfineje Kokosovo maslo. Popuh.o nadomestilo za čaj in maslo. Za Kuna-nje, praženje in pečenje 25% zdatnej« Ne postane žaltavo. Radi | 6 t- war-lahke prebave zdravniško " priporočfino. Dobi se v vsa- = ki prodajaScici specijalitet, č