dolini ali v Črnem grabnu segla do Motnika oziroma do Trojan , z a k a j se savinjščina p r i Mozir ju nenadoma prelomi v zgornjesavinjski dialekt, z a k a j tolminščina n a jugu ni segla p reko Dobla r ja , z a k a j so po vse j s rednj i soški dolini ohranjeni izredno stari razvojni s tad i j i nekater ih glasov, stadij i , ki se tako onstran Dobla r j a v smeri proti Mostu na Soči kakor tudi v okolici Solkana nenadoma izgube in j ih nadomeste razvojno mnogo mla jš i glasovi itd., itd. T a k a in podobna so vp rašan ja , ki jim mora dialektolog posvečati prvenstveno pozornost, ki pa jih lahko zanesljivo reši samo s pomočjo zgodovine in drugih sorodnih znanstvenih panog. I DIALEKTIČNA PODOBA ZGORNJE SAVSKE DOLINE V jezikovnem pogledu nenavadno zanimiva je zgornja savska do- lina od Jesenic do Rateč. Znano je, da je bil ta predel slovenske zemlje naseljen kasneje kot Gorenjska do Jesenic. »Od tu navzgor pokr iva jo dolino še veliki gozdovi. V doline Karavank prv i Slovenci še ne prodira jo . Preko n j ih ne segajo v p rv ih stoletjih zveze s Slovenci na Koroškem, tako da po ta preko Podkorena in L jube l ja n imajo v zgodovini slovenskega nase l jevanja v prvem razdobju znatnejšega pomena« (dr. M. Kos, Zgod. Slov., str. 41). Danes p a imamo tu močna nasel jena središča v Ilrušici, na Dovjem in v Mojstrani, v Rutah, Kranjski gori, Podkorenu in Ratečah. Vse te vasi so področje mla j še kolonizacije, 11 od vom 11 o p a jc starost n j i - hovega nas tanka doka j različna. Že zato je zanimivo pogledati, kakšna je danes dialekt ična podoba tega predela . Začnimo pr i Ratečab. Rateče so bile nedvomno naseljene s Koro- škega podobno kot Kana lska dolina, ka j t i ra teški govor je še danes t ipičen koroškoziljski govor, ki ga cela vrsta pojavov veže na to dialek- tično bazo in hkra t i loči od gorenjskega dialekt ičnega območja. Tu pred- vsem še vedno slišimo značilno zil jsko naglaševanje aku t i ran ih dvo- zložnih in večzložnih besed s toničnim viškom in s t ranskim poudarkom na zadn jem zlogu: zbiazdä, gni"zdà, МНЪ, dé na ta, и kotla itd. Tu imamo še vedno opravi t i z značilno, zlasti ziljščini lastno intenzivno labialno ar t ikulaci jo, zaradi ka tere p r e h a j a psi. и p r ed pala ta l i v b: enabékâ, sm bidil, drî'be, Ы°тп, hi'tar, nebésta itd. Zlasti p a moram poudari t i , d a psi. ê tu ref lekt i ra bodisi kot ï* bodisi kot ç, odvisno od tega, ali je bil s talno dolg aH p a akut i ran . To p a je ravno posebnost slovenskih obrob- nih govorov in seveda tudi ziljščine, medtem ko je gorenjščini popolnoma 1 n e z n a n a : mlî°kà, sriï"x, sti°nû, stri°x&, zbv'zda, gnî9zdà — léta, déu'à, sème, repu, tnléta, dé и ata, tar péta i td . T u d i ps i . i) in o r e f l e k t i r a t a v R a - tečah tako kot na zahodnem Koroškem oziroma na Zilji, namreč kot ï°, п° (-û): pl°č, sî°st, к all" sa, jezr'sa, uaciasa, drebîasa, jesîen; nû°s, гпа%, mü"st, nü"c, stua%, zgû*n, кап, masû, uakû, и%п, jegû i t d . Refleksi za psi. nosnike ter za psi. pol glasnika v dolgih zlogih prav tako vežejo rateški govor na koroško ziljščino. Tako kot tam slišimo tudi tu še danes široke zastopnike za psi. q in Ђ, za psi. polglasnik v dolgih zlogih pa proti gorenjskemu ä rateško-koroški ë: gledan, pesi, rep, zec, presta, žebetac, teletac; zof, nuls, goba, mâkà, z mano, s /bo; den, me%, ues, mesti, ženam, ter am i td . Celo štet je z -red namesto gorenjskega -deset, ki je za zahodno koroščino in tudi rez ij an š čin o tako značilno, poznajo v Ratečah najsta- rejši l judje , ka j t i nekda j je bilo tu povsem navadno. To so samo nekatere najvažnejše jezikovne značilnosti rateškega govora, da oblikovnih, leksikalnih in drugih posebnosti niti ne omenjam. Toda že te zgovorno pričajo, da je rateščina koroški govor, da so bile Rateče naseljene s Koroškega in da so bile v preteklih stoletjih prometno in kul turno usmerjene predvsem na Ziljo in Koroško sploh, ka j t i sta- rejše gorenjske inovacije Rateč ne dosegajo. Posebej hočem poudari t i samo še dva pojava, ki sta za rateški govor zelo značilna: popolno akan je in rateški zastopniki psi. velarov pred pa- latalnimi vokali (sek. palat . velarov!). Prvi pojav, namreč akanje , je, tako se mi vsaj zdi, samonikel, lokalen in mlad zahod nogorenjski pojav, ki je p rav v Ratečah dosegel najširši razvoj in verjetno ni vezan na koroško i zoglosno s red i šče : pat strlaya, kanih, kapità, paient), тНвка, sina; baruäk, basok, kân, strâp, gam na, škaf i td. T o v e l j a v e r j e t n o t u d i za r a t e š k i p o j a v : ou, ol, 1 > o: poštar, damo, pone, zapone, pox, môzam, most, ток i t d . Sek. palatalizacija psi. velarov, ki je skupna koroščini in gorenjščini (povezujem jo s splošno palatalno usmerjenostjo teh dveh dialektičnih baz in z n jo zvezanim premikom art ikulacije glasov naprej , prim, še -d > -d itd.), je v rateščini ostala na pol poti. Tu imamo namreč še danes za k pred palatal i t ali t* namesto koroško-gorenjskega c, medtem ko je g > j kot v koroščini ali gorenjščini. Če upoštevamo, da sta tudi T in n še ohranjena, lahko trdimo, da je rateški govor na razvojno starejši s topnji kot ziljščina ali gorenjščina. To si razlagam s t em, ' da so bile Rateče, čeprav povezane s Koroško, vendarle do neke mere izolirane, sa j leže tostran Karavank, Kanalska dolina pa zaradi maloštevilnosti ta- niošnjih Slovencev tudi ni mogla biti iniciator bogvekako močnih novih razvojnih impulzov. Zato je razumljivo, da se v rateški govorici danes odražajo predvsem podedovane koroške razvojne tendence, med tem ko so se mlajši pojavi s Koroškega v Rateče le polagoma in počasneje širili. Gorenjske inovacije p a v starejšem času Rateč niso dosegale zato, ker je med Gorenjsko in Ratečami bil širok in slabo poseljen gozdnat teren. Posamezni koroški pojavi se širijo v savski dolini še preko Rateč na Podkoren, Kranjsko goro, Srednji vrh, Rute (Gozd-Martuljek) vse do Belice. To področje ima sploh enako govorico. Značilno zanjo jc to, da se poleg še koroških dialektičnih potez že uvel javl ja jo tudi druge, ki so gorenjske. Zastopniki psi. nosnikov so n. pr. še na vsem tem področju široki vokali e in o, ki se jasno ločijo od refleksov ostalih e-jevskih in o-jevskih vokalov, medtem ko prava gorenjščina te razlike ne pozna. V ilustracijo nava jam samo po neka j primerov: gledam, gledan, pent, ime; moki), na mote, и koto, moš, zof, garni)p ( P o d k o r e n ) ; trésbm, uéz.'fon, um gledana, zof, goba (Kranjska gora). Tudi zastopnik za psi. polglas- nika v dolgih zlogih je tu še vedno ç proti gorenjskemu a: dên, nés, па nés'è, mê%, meša, zénan, téram (Podkoren — Kranjska gora — Rute). Pač pa tu ni več sledu o dvojnih refleksih za psi. ê niti ne o koroško- rateških refleksih za $ in ö. Namesto nj ih imamo v vseh treh primerih gorenjske ё in Б. Samo podkorenski -п < -o kaže še vedno na koroško zastopstvo. Nekaj primerov n a j to s tanje ponazori: mleko, mlék, sney_, sveča, na sveče, slréxa, na stréy$, léti), drûx leti), den, brezi), na bréze; nos, vox, noč, bos, peč, šest, senu, su y senü (Podkoren — Kranjska gora — Rute). Preko vsega tega terena so se raztegnili še nekateri drugi rateško» koroški pojavi: akan je v kra tko akcentuiranih, predtoničnih in deloma tudi posttoničnih odprt ih zlogih; l > o, {, % < k in %; T, n; značilna ko- roška akcentuacija itd. Rateško-koroški b -b- (-p-) p o d k o r e n s k o - k r a n j s k o g o r s k i in d o v š k i -vi- > -i- (prâbù, prâbVà; praiü, naprûilà itd.). Težko je iz dialektičnega stanja, o kakršnem sem tu govoril, ne- dvomno in zanesljivo sklepati na smer oziroma izvor naselitve področja med Podkorenom in Kranjsko goro, da o Rutah, ki so kolonizacijsko mlajše, sploh ne govorim. Toda že položaj teh kra jev kakor tudi bližina večjih središč (kulturnih in gospodarskih) onstran Karavank govörita za to, da so ne glede na to, od kod so prvotni prebivalci teh kra jev prišli, 1 v s e k a k o r g rav i t i r a l i n a sever in n e na jug . T u j i m je bi lo vse b l iže in vse l aže ter h i t r e j e dos topno, č e p r a v so b i le vmes K a r a v a n k e . Mis l im p a , d a si je t ežko raz lož i t i zlasti p o d k o r e n s k o - k r a n j s k o g o r s k i e < 3, b, ne da b i r a č u n a l i z nase l i t v i jo teh k r a j e v s k o r o š k e s t r an i . Č e sl išimo danes k l j u b t e m u n a t em p o d r o č j u n e k a t e r e b i s tvene go ren j ske re f lekse , si j ih r a z l a g a m z m o č n i m k a s n e j š i m g o r e n j s k i m p r i l i vom p reb iva l s t va , ki se je p o m e š a l o s p r v o t n i m i k o r o š k i m i p r eb iva l c i in us tva r i lo n e k a k jez ikoven d i a l ek t i čn i k o m p r o m i s med go ren j šč ino in kor^šč ino , v k a t e r e m so se obd rža l e s amo n a j b o l j i z raz i te že i zobražene ko roške d i a l e k t i č n e po teze (э > ë, a k c e n t u a c i j a , za s tops tvo psi . nosn ikov itd.), m e d t e m ko so se os ta le i zgubi le v p o p l a v i g o r e n j s k i h d i a l ek t i čn ih inovac i j , ko l iko r so bi le že i zob ražene (ê > ë/ïa; ö > п", Ъ > ï" i td.) . Č e p o t u j e m o iz K r a n j s k e gore p r e k o R u t p o savski do l in i navzdo l , opaz imo, d a t i p i čn i korošk i d ia lek t i čn i p o j a v i , to j e t ak i , k i n iso s k u p n i korošč in i in goren j šč in i , vse bo l j p o j e m a j o , dok le r n e k a k o v Belici ne zamro . D o v j e in M o j s t r a n a govor i t a že goren jšč ino , v e n d a r p a se v dveh i z r e d n o znač i ln ih p o j a v i h ločita t a k o od go ren j š č ine k a k o r t u d i od so- s e d n j i h zahodnogoren j sko -ko rošk ih govorov. T a d v a p o j a v a sta dovško- m o j s t r a n s k a r e f l e k s a za psi . ê in b, n a m r e č