34. štev.
t- o,
V Kranju, 23. avgusta 1902.
III. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. ^S^tt
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Narava, se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslatT^fpravništvu.
Liberalci so barabe in lumpje."
«Vžgurjov ta .....» pri »Slovencu« je na višje
povelje zopet pogruntal eno «krofl.no». Klerilvflno nobleso jezi, da mora priznati, da se še ne bodo odkrižali slovenskih liberalcev. Zato so naročili Helajstu pri «Slovencu», da s svojo nogo nekoliko pobrca po liberalcih. Imenuje jih — barabe in lumpe.
Vsi, ki ne trobijo v klerikalni rog in ne plešejo <žlindra-polko», so barabe in hunpi. »Slovenec* namreč piše v svoji 182, številki takole: «,., Po deželi so liberalci večinoma nravno propale eksistence, katere zaradi svoje umazane preteklosti ne morejo v katoliško stranko, ali pisarji ali pa ljudje, katerih sebičnost je katoliško-narodna stranka postavila gotove meje, ali pa nemškutarji.» — V svoji 184. številki pa se širokousti takole: »V vsaki vasi še ni liberalcev, a skoro v vsaki vasi se pa dobi, ampak ta liberalec je — baraba. Kdo pa so liberalci po deželi? Večinoma ljudje, ki so z župnikom skregani za to, ker ne dajo svojih konkubin (priležnic) proč, ali ker so oderuhi in sovražijo posojilnice, ali ker so učitelji, ki mislijo, da se bodo z izdajstvom <prikupili», ali ljudje, ki so si prilastili po krivici kak kos cerkvenega posestva, ali pa splošno nravno tako propala bitja, da je antagonizem (sovraštvo) proti religiji (veri) njih duševna potreba.» In v istem odstavku pravi potem dalje: »Liberalne stranke ne bo konec, dokler je še kaj lumpo v na svetu.»
Kaj pa, ko bi mi te-le besede po resnici zasuknili n. pr. takole: Kdo pa so liberalci? Liberalci so večinoma ljudje, ki so skregani z župnikom, ker ne da (župnik) svoje priležnice proč; ali ker ne marajo bankerotnih konsuinov in oderuških posojilnic: ali ker so učitelji, ki se nočejo »prikupiti ► iajmošlrustem, da bi mu «mežnarili> in »ministrirali« ter s tem izdali svojo stanovsko čast; ali ljudje, ki si ne lastijo niti cerkvenega (izginule masne ustanove) niti drugega premoženja pO" krivici (Ovijačeva hiša, Koblarjev <med živimi*); ali pa ljudje, ki lahko s Katonom vzkliknejo,  «da se jim čudno zdi, zakaj se
,haiuspic- (rimski duhovnik) ne posmelme, ko sreča liaruspica. >
Pristavimo pa še: < Liberalci so ljudje, ki delajo nesebično za narod, a ne — kakor klerikalci — za svoj žep in tarško bisago.>
■ Slovenski Narod > sicer s »Slovenčevim* pisarjenjem apostroluje visokega klerikalnega dostojanstvenika. A prepričani smo, da zaman, ko je vendar pri znani priliki (uveijeni smo, da ni bil vinjen kakor tisti liberalni dostojanstvenik v »Slovencu >) zaklical: «Mi pa ostanemo, kakor smo b'li!»
Liberalci smo — barabe in lumpje! Veselite se, Skalja in sodrugi!   Vi ste nekaj vzvišenega!
Dovolile nam, gospoda okoli <Slovenca», odgovor na tole ponižno vprašanje: «Kako ime pa bodete znašli za klerikalce, n. pr. za akademike-kapelane brez mature, za podivjane župnike, za svoje sebične pristaše in za tiste tisoče Šušteršičevih volilcev?»
Povemo vam pa, da je najgnusnejša psovka iz vaših umazanih ust le «kompliment» za nas in si od Vaše strani prepovemo hvalo!
Ljubljanski grad
in promet tujcev.
v.
Ako hočemo torej dospeti do cilja, ako hočemo povečati promet tujcev in si s tem odpreti neusahljiv vir dohodkov, ravnati se nam bode tudi treba po izgledu Nemcev. Ce so si Nemci ustanovili svoj Deutsch-osterr. Alpen - Verein, ki deluje po svojih sekcijah z velikim uspehom celo po slovanskih deželah, zakaj bi si Slovani ne ustanovili ob če slovanskega društva vseh slovanskih tur tov, v katerem bi se zvezali slovenski, češki, po ki, hrvatski, srbski in ruski turisti. Naša mifc je, da je v to poklicano naše '<Slovensko planinsko dru.-LVo», ki je na domačih tleh v kratki dobi in z malimi sredstvi marsikaj storilo za turistiko.
Vse hvale vredno je, da namerava društvo napraviti v »Vratih* velik hotel. Nikakor pa ono ne sme ostati le doma, ampak naj skuša raztegniti svoje delovanje tudi čez meje. Osrednje društvo naj ostane v Ljubljani, a ustanove naj se odseki: slovenski, hrvatski, srbski, češki, poljski, ruski i. t. d. kakor ima Deutsch-osterr. Alpen-verein svoje sekcije: berolinsko, monakovsko, tirolsko, solnograško, koroško, kranjsko sekcijo i. t. d. Kakor hitro bomo imeli nekako zvezo vseslovanskih planinskih društev, potem nam tudi reklama ne bode delala tolikih težkoč, kakor se dozdeva na prvi hip. Seveda bode prva
328
potreba, da se napravijo lepi reklamni plakati, brošure, prospekti, načrti v vseh slovanskih jezikih, a obenem tudi v nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku, ter naj se opremijo z zares dobrimi slikami, kakršnih si od naših krasnih pokrajin lahko damo napraviti nebrojno.
Ker pa nikakor ne smemo pričakovati, da bi nemško, osobito ekstremno nacijonalno časopisje pospeševalo naša prizadevanja, zatorej naj se propaganda prične v slovanskem časopisju. To bode sedaj po IV. shodu slovanskih časnikarjev tem lažje, ker so imeli slovanski časi karji priliko osebno prepričati se o krasoti naših pcAajin. Jako umestno je storila blejska občina, da je oHarila slovanske goste s krasno brošurico »Bled in okoÄa» in krasnimi razglednicami. Veseli nas, da že sedaj dAašajo slovanski časniki prav • lepe članke o naši dc .ovini, dasi so si le nekatere znamenitosti takorekoč lev mimogrede ogledali. Temu dejstvu se ni čuditi, saj so z lastnimi očmi videli: kaj je Ljubljana, kaj so slovenske dežele — kako čarobno krasna je naša domovina. Skušnja nas uči, da, odkar je slovensko planinsko društvo v zvezi I češko podružnico, se je število Cehov tujcev prav izdatno pomnožilo in je letos na Bledu češka kolonija zelo številna. Zelo se že v kratki dobi, odkar obstoji češka koča na Grintavcu, opaža, koliko se je pomnožilo število letoviščarjev Cehov po Gorenjskem. Upamo, da bode vseslovansko planinsko društvo v kratkem moglo zgraditi tudi hrvatsko, poljsko, srbsko in rusko kočo, kakor ima «Deutsch-osterr. Alpenverein» svojo Berliner-, Münchener-, Hannover-Hütte i. t. d.
Kako krasni so naši kraji, dokazuje dejstvo, da sc je Bled, reči smemo, skoro brez vsake reklame jako lepo razvil in da obeta postati eno prvih letovišč naše države. Kaj bi bil lahko dandanes Bled, ako bi Slovenci imeli le polovico podjetnosti Švicarjev, ki se ravnajo po geslu: kdor hitro da, dvakrat da. Podjetnost Švicarjev glede na promet tujcev in obrtnost donaša pač večje koristi, kakor pa način narodnega gospodarstva, po katerem se denar nalaga v hranilnice, misle, da je to dobro narodno gospodarstvo, če se premakljivo premoženje kopiči in s tem vsaka podjetnost zamori. Tak denar ne donaša pravzaprav nobene koristi in ni izvzet slučaj, da si ga fiskus v potrebi ne prilasti, kajti lahko pridejo časi: ko gre sila pred pravico.
Gotovo pa bodo tudi zmerni časopisi drugih neslo-vanskih narodov kolikor toliko zajemali iz slovanskih virov ter prijazno pisali o naših prizadevanjih in priznali, da nam ni zato, da bi tirali šovinistično slovansko-na-cijonalno politiko ampak, da je naš namen pomagati si do večjega blagostanja, kar gotovo ne bode na škodo drugim narodnostim, ker tudi mi imamo pravico misliti na sebeohrano, na zboljšanje svojega gmotnega stanja.
V 188. Številki letošnjega leta piše »Slovenski Narod» o prvi vseslovanski razstavi v Petrogradu, v kateri naj bi se zrcalil ves slovanski svet. Leta 1904 se toraj otvori razstava. Ali si moremo Slovenci želeti lepše prilike, da pokažemo našim bratom Slovanom svoje naravne zaklade. Nikakor ne smemo zamuditi te prilike, kakršne ne bomo morebiti nikdar več imeli. Po našem skromnem mnenju, naj Slovenci napravijo za to razstavo poseben oddelek za turistiko, kjer naj razstavijo zares dobre slike in popise svojih krasnih pokrajin. Upamo, da se bode »Slovensko planinsko drustvo» oprijelo te ideje. Ker pa mora biti to nekaj posebnega, naj se pritegnejo k tej akciji tudi drugi faktorji: občine in dežela, umetniki in pisatelji, pa tudi rokodelci, ki delajo v lesni obrti. Dasi je časa dve leti, vendar je treba s to akcijo takoj pričeti, ker izkušati moramo, da pokažemo svojim bratom res kaj posebnega. Vsled tega tudi ne smemo štediti z denarjem, kajti obilo se bodo izplačali investirani novci, ako opozorimo svoje brate na izredne krasote naše dežele. Ker se bodo najzanimivejše stvari nakupile za ustanovitev vseslovanskega obrtnega, umetniškega in etnografskega muzeja, moramo stremiti Slovenci za tem, da na kak način spravimo v ta muzej kaj zares lepih slik naših pokrajin.
Upamo, da se bodo zedinili vsi faktorji kranjske dežele, to je Ljubljana in druga mesta kakor Kranj,
Radovljica, Kamnik, Loka, Postojina, Novomesto i. t. d.t deželni zbor in nadejamo se, da tudi država ne hode izostala, ker bi se z večjim prometom tujcev tudi da-jatnost davkoplačevalcev povečala. V odbor pa naj hi se povabilo, oziroma volilo ljudi, ki se za stvar zanimajo, ki imajo veselje delovati v prospeh te akcije. Uverjeni smo, da bode poleg zavednih županov tudi dovolj drugih rodoljubov, ki bodo drage volje žrtvovali svoje moči v prospeh te akcije.
Te misli so nas napotile do tega spisa in ako smo dosegli le to, da se bodo pričeli prizadeti faktorji gibati, bode nas zelo veselilo. Želeti bi bilo, da se tudi še drugi oglase, kajti več oči več vidi.
Zatorej vsi možje na krov, na edino gospodarsko in resno delo — to je na povzdigo prometa tujcev — ki bode koristilo, — kakor smo že v pričetku omenili — meščanu, ki bode pa dokaj koristi doiiašalo tudi našemu kmetu.
Pripomnja k III. članku. Prejeli smo pojasnilo gospoda Iv. Hribarja, ljubljanskega župana: da se je nakupil #rad »Tivoli« za Časa županovanja Costovega. To je resnica. Z besedami: ker bi se mu (sedanjemu mestnemu zastopu) lahko očitalo: ko so Nemci gospodovali mestu, nakupil se je grad Tivoli... i. t. d. hoteli smo v III. članku le reči: da bi nasprotniki sedanjega občinskega zastopa lahko zlorabljali lahkovernost nekaterih ljudi, kateri menijo, da je bil ljubljanski občinski zastop, predno je prešel v narodne roke, ves čas v rokah Nemcev in vsled tega bi še nakup Tivolija pripisoval Nemcem, kakor se to tudi prav pogosto dogaja.
V Kranju, 23. avgusta.
Nagodba. Pred kratkim smo poročali, da so na-godbena pogajanja že blizu konca, toda listi sedaj pišejo, da je bil tudi obisk pl. Kčrberja pri Szehu v Ratotu brez uspeha. — Dne 22. t. m. se zopet vrši sestanek obeh ministrskih predsednikov. Govorilo se bode menda največ o carinskem tarifu.
Krvavi pretep pri sokolski slavnosti. Pri sokolski slavnosti v Ihlavi na Moravskem je prišlo minulo nedeljo do velikanskih izgredov. Nemci so kakor besni napadali Sokole in jih psovali. Nek Ceh je bil težko ranjen in so vsega krvavega prenesli v »Češko besedo*. Tudi zvečer pri obhodu so Nemci živinsko napadali Cehe in jih več ranili. Vojaštvo je moralo Cehe spremiti na kolodvor, sicer bi bilo prišlo do krvavega boja.
V Harkovu na Ruskem je dne 11. t. m. nek človek ustrelil na guverneja kneza Obolenskega, katerega je samo ranil na vratu. Knez Obolenski duši nezadovoljnost in izgrede z batinami in ječami. Vsled tega tako maščevanje.
Burski generali Botha, Dewet in Delarev so minulo nedeljo dospeli v London, kjer so se udeležili parade angleškega ladijevja. Prišli so menda prosit nekaterih olajšav radi povratka evropskih Burov v staro domovino.  Povsod so bili presrčno sprejeti.
Dopisi.
Z dežele. (Trgovci in konsumna društva.) Mnogo se je že pisalo o klerikalnih konsumnih društvih. Med tem časom pa je tudi že marsikatero zaspalo. Vendar je še dandanes mnogo konsumov po deželi in se isti še vedno ustanavljajo kljub temu, da so nekateri pustili žalostne nasledke. Z ustanavljanjem teh konsumov trpe največ mali trgovci na deželi. Trgovec mora dandanes zelo varčno gospodariti in se skrajno omejevati vsled hude konkurence, da more obstajati. Vse zgoraj povedano pa pomnožujejo še konsumna društva, ki so mnogo kriva propadanju trgovstva na deželi in to posebno še vsled tega, ker blago v konsumih ne kupujejo samo člani, ampak dobe isto tudi nečlani. To je seveda proti zakonu, ali pri nas malo nadzorujejo konsume, vsled česar se še bolj množe razne nerednosti. Resnica je, da se dobiva blago v konsumih slabše kakor pa pri trgovcu, a naš kmet se ne briga, ali je blago dobro ali slabo, samo, da dobi ceneje. Mi trgovci ne moremo dobrega blaga prodajati po tistih cenah, kakor v konsumnih društvih slabo. Kako neki? Trgovci moramo plačevati davek, posle i. t. d. in poleg tega še živiti
družino. Davki pa se nam nakladajo od leta do leta večji in pri osebni dohodarini kakor tudi občni pridobnini se malo ozirajo na razmere, in komaj bi bilo, da bi vse skupilo bilo čisti dohodek.   Trgovci na deželi trgujemo komaj z 2% na drobno; če pa je kakemu trgovcu sploh mogoče zalagati še par malih trgovcev, pa zasluži komaj Vi% P" izkupilu. Kako se mora torej truditi in štediti, da more pošteno živeti in da ne pride v konkurz. Vse te žalostne razmere so naši vladi znane, toda kljub temu se nam trgovcem, ki tvorimo gotovo važen stan v državi, ne pripomore do izboljšanja. Konsumna društva so davka prosta, kar bi se dalo zagovarjati, dokler bi se ista držala postavnih predpisov. Toda žalibog, da so ista ne v korist našemu kmetu, ampak v škodo in v veliko škodo še posebej trgovcem. Tej nezaslišani krivici bi se moralo napraviti enkrat za vselej konec. Tu bi se morali zediniti vsi  trgovci in odločno protestirati proti kon-sumom, kajti, če bo šlo tako naprej, moramo biti mali trgovci uničeni. Zedinimo se in složno delujmo na to, da si pomoremo in izboljšamo naše žalostne razmere in naš obupni položaj.   Napravimo skupno spomenico na trgovsko zbornico, katera nam bo kot poklicana zastopnica trgovskih interesov gotovo podpirala prošnjo, ter poročala na pristojno mesto o stanju naše trgovine in škodljivem početju konsumnih društev. Nihče naj se ne tolaži s tem, da bodo konsumi sami ponehali, ker to se ne bo tako hitro uresničilo, ker duhovniško hujskanje zoper napredek ne bo še tako hitro minulo. Tu pa je vsak trenutek drag in znamenit. Zato pa na noge, somišljeniki, ker le na ta način nam bo zagotovljen obstanek.
Iz Smlednika. Naš kapelan je kaj zanimiva oseba; ne pečajo se zastonj različni listi ž njim. Ker je sedaj opustil pijančevanje in krokanje, hoče popraviti v šoli in izven šole, v cerkvi in izven cerkve vse, kar je prej zamudil. Zato se tudi on prav nič ne zmeni, da je bil sklep šolskega leta že konec julija. Vsak teden, in to v delavnik, morajo hoditi otroci iz cele fare, nekateri imajo nad uro hoda do šole, k njemu v pouk. Menda se ne žogajo, kakor so se med šolskim letom, kadar je bilo ravno kapelanu dolgčas poučevati krščanski nauk. Ljudje seveda niso zadovoljni, ker so komaj čakali konca šolskega leta, da morejo svoje otroke porabiti pri delu. No, to pa našega kapelana bore malo briga. Za dušni blagor fantov in deklet skrbi od njega ustanovljena Marijina družba. V tej se na vso moč trudi vpeljati z različnimi veselicami in predstavami pravo krščansko življenje. Vendar pa, kakor vse kaže, tudi tukaj nima posebne sreče. Ravno zadnjič je gnal orožnik enega takega Marijinega otroka v Kranj, ker je na sumu, da je s sekiro udaril drugega fanta tako po glavi, da je revež že drugi dan po groznih mukah umrl. V Kranju so dobili pri njem med drugim tudi svetinjo Marijine družbe. Pa tudi pri dekletih nima posebne sreče, tako, da je večkrat prisiljen posluževati se njemu kot vrhovnemu poveljniku podeljene oblasti, z družbe izključevati ali pa iz odbora od-stavljati razne članice. Nekatere so nevoljne, ker ne dobijo pri igrah pravih vlog, druge so zopet hude na kapelana, češ, da le «ta fest in ta lepe* zmiraj v župnišče vabi, drugih pa ne. K sklepu pa naj še omenim, kak lep vzgled odpuščanja svojim sovražnikom daje naš kapelan svojim faranom. On ima namreč nekatere kmete, (med tem ko so v resnici vsi) na sumu, da so njegovi nasprotniki. Ker jim drugače ne more škodovati, obira jih s prižnice i. t. d. Gospod urednik, za danes dovolj. Menda prihodnjič še kaj! Zdravi!
Iz Tržiča. V Tržiču imamo podružnico sv. Cirila in Metoda, ki spi sedaj spanje pravičnega. Bilo ni namreč že dve leti niti občnega zbora, niti kake veselice na korist zaslužni družbi. Pobere se samo letnina in potem se celo leto ne domisli živa duša več sv. Cirila in Metoda. Te vrstice niso naperjene proti sedanjemu odboru — saj nam je tudi tako prav, da spi — pač pa zahtevamo, da se sklicujejo vsaj redni občni zbori vsako leto. Na teh se vsaj nekoliko lahko popravi, kar zamudi odbor: sklenejo se veselice, katere priredijo obe društvi skupno ali pa posamič; predlaga se nabiranje v veselih družbah i. t. d. Kajti v istini je neodpustljiva malomarnost,
329
če ima podružnica dve društvi na razpolago, a ne stori ničesar, da bi v denarjih kaj nabrala za družbo. — Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti, morebiti da se še zbude gospodje odborniki in skličejo vsaj letos občni zbor. O. C.
Prem o vanje konj v Kranju
se je vršilo dne 13. avgusta na tukajšnjem živinskem trgu, in so dobili naslednji posestniki premije: Janez Merkun iz Bašlja za kobilo 20 K, Lovrenc Kodran iz Stražišča za kobilo z žrebetom  pohvalno priznanje, Janez Barle iz Naklega za kobilo  srebrno svetinjo, Gašper Zupan iz Prebačevega za kobilo pohvalno priznanje, Franc Kern iz Gorenj za kobilo z žrebetom 30 K, Franc Rozman iz Stražišča za kobilo z žrebetom pohvalno priznanje, Jožef Zevnik iz Dvorij za kobilo srebrno svetinjo,  Franc Kepic z Zgornjih Brnikov za kobilo srebrno svetinjo, Janez Jenko z Brnikov za kobilo z žrebetom 40 K, Janez Poličar iz Besnice in Fr. Rozman iz Stražišča  za kobilo pohvalno priznanje, J. Primožič od Sv. Katarine za kobilo 70 K, Franc Mubi s Spodnje Bele za kobilo 20 K, Janez Kepic iz Podreče s kobilo 30 K, Lovrenc Kalan z Brega za mlado kobilo pohvalno priznanje; Miha Jereb s Spodnjih Brnikov za mlado kobilo srebrno svetinjo; Franc Zevnik iz Mavčič za mlado kobilo srebrno svetinjo; Jožef Barle iz Srednje vasi za mlado kobilo pohvalno priznanje; Jakob  Bašar iz Stražišča za mlado kobilo 30 K; Jernej Pilar z Rupe za mlado kobilo 40 K; Jožef Barle iz Cerkljan za mlado kobilo pohvalno priznanje; Franc Aleš iz Podreče za mlado kobilo 50 K; Janez Ošlaker iz Predoselj, Janez Jenko s Spodnjih Brnikov, Andrej Knafelj z Dobrega polja za kobile pohvalno priznanje; Matija Burgar iz Podreče za kobilo srebrno svetinjo; Jakob Primožič od Sv. Katarine za kobilo pohvalno priznanje; Janez Cerar iz Predoselj za kobilo 20 K, Anton Danic z Velesovega za kobilo pohvalno priznanje; Franc Dolhar in Predoselj za kobilo 20 K; Peter Drinovc iz Strabinja in Janez Remc s Spodnjih Brnikov za kobilo srebrno svetinjo in Frano Jcrala iz Zgornje Besnice za kobilo 20 K.
Pri tej priliki je v imenu premovalne komisije ogovoril njen član g. Josip Lenarčič zbrane kmetovalce nekako takole:
V imenu premovalne komisije hočem Vas konjerejce opozoriti na nekatere okoliščine, na katere Vam je treba paziti, ako hočete biti v prihodnje deležni obdarovanj.
1. ) Po predpisih visoke c. kr. deželne vlade se ima vsakdo izkazati z onimi listinami, katere so navedene v razglasu. Navadno pa manjka živinskih potnih listov in tudi pri mladih brejih kobilah spuščalni list od kobile same, kajti spuščalni list od obrejitve ne zadostuje, da se izkaže, kakega rodu je kobila, katero hočete imeti za pleme.
2. ) Redno se opaža, da konjerejci še ne vedo imena žrebca, s katerim so plemenih svojo kobilo. Oe se koga vpraša, od katerega žrebca je žrebe, dobi se navadno odgovor od Petrovega ali od Pavlovega žrebca. To ni dostojno za konjerejca, ako ne ve niti imena žrebčevega. Drugod so ponosni na to, da imajo zarod od tega ali drugega žrebca, ker jim to daje jamstvo za dobro kri. Tako se pa lahko pripeti, kakor smo to danes videli, da se spušča žrebca (očeta) na mlado kobilo (hčer), kar pa bi nikdar ne smelo biti.
3. ) Prav neprijetno mi je, da Vas moram opozoriti, da imate splošno preostro brzdane konje. Gemu je treba konjerejcu tako ostrega železja v gobcu konjevem in nategnjeno podbradno verižico (kinketno), kakor bi imeli voditi same divje zveri. Konjerejec bi moral imeti svoje živali tako priučene, da bi šle za njim, samo če jih pokliče. To se ne da doseči pri sedanjem ravnanju, ko se nihče ne peča s tem, da bi vsak dan odvezal mlado žival, ter jo prepeljaval na pašo in nazaj. Ves ljubi čas mladosti je živela priklenjena v vlažnem hlevu na mokri stelji. Ce se jo potem slučajno enkrat mora prepeljati, je pa žival vsa neumna in sama ne ve kaj bi počela. Voditi pa itak nihče ne zna konj.   Le poglejte, kako
ravnajo konjski prckupci. Kako znajo oni voditi konje, da se isti pokažejo v najboljši luči, med tem, ko konje-rejci konj še tako voditi ne znajo, da bi jih mogli pre-peljavati pred premovalno komisijo. Pred komisijo postavite konje kolikor mogoče tako nerodno, da je ista že takoj v začetku ncvoljna, namesto da bi pokazali s primernim vodenjem konja še več, kakor isti v resnici ima. — Pa to ni malenkost, to spada k stvari ravno tako, kakor primerno krmenjc. Ako se konja redno ne spušča, da more tisti prehoditi, otrpnejo vse kite in mišice, členki postanejo mehki — potem pa škoduje takemu omehku-ženemu konju najmanjši izprehod, členki mu otečejo, in ker se nič ne stori proti temu, je konj pokvarjen, predno je začel delati.
Dalje pa Vas moram opozoriti, da Vas komisija vabi k pristopu v konjerejski odsek kmetijske družbe. — Vsak član kmetijske družbe postane z vplačanjem 1 krone in oglašenjem pri odboru član konjerejskega odseka. Tako mu je prilika dana vplivati na konjerejo s tem, da voli na občnem zboru take zastopnike v odbor, do katerih ima zaupanje. Denar, kateri se tako steka v družbo, porabil se bode za konjerejske namene v deželi. Družbi pa bo glavna naloga, da osnuje po deželi na podlagi pravil, katera ima že pripravljena, konjerejske zadruge, katere imajo namen vzgajati konjerejce. Vpisati v neko knjigo ali v zapisnik vsako po zato določeni komisiji kot za pleme sposobno kobilo spoznano, je namen zadrugi. S tem dobi konjerejec neko jamstvo za to, da je kobila res sposobna za dobro pleme. Vsako leto se pa tudi žrebeta po dotični komisiji pregledajo in sposobna žre-beta tudi vpišejo v dotično knjigo. S takim ravnanjem pridobi kobila tako kakor tudi žrebe obilo vrednosti in se bode vsako vpisano žrebe gotovo dražje lahko prodalo kakor pa drugo, katero komisija ni spoznala za dobro. Tako se bode počasi vstvaril nekak konjski rod, po katerem bodejo kupci radi segali. Vabim Vas torej k pristopu!
Ta govor g. Lenarčiča je gotovo velevažen pouk za naše kmetovalce, in želeti bi le bilo, da so padle njegove besede na rodovitna tla.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Gdč. Ana Božič, dosedaj začasna učiteljica v Kamni gorici, je imenovana za stalno. — G. Ivan Pipan, nadučitelj v Poljanah, je prestavljen na Trato nad Škofjo Loko. — Deželnovladni konceptni praktikant gospod Rajko Svetek je dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Radovljici. — Pravni praktikant g. Peter Levičnik pri okrajnem sodišču v Škofji Loki je imenovan avskultantom. — G. Ivan Šebat je imenovan vladnim kancelistom v Kamniku.
Cesarjev rojstni dan minuli ponedeljek, dne 18. t. m. se je kakor druga leta praznoval na dostojen način. Že v nedeljo bi se imela vršiti serenada, katera pa je žal vsled slabega vremena morala izostati. V ponedeljek zjutraj ob osmih se je služila sv. maša, katere so se udeležili zastopniki tukajšnjih uradov, med drugim voditelj okrajnega glavarstva, g. Alfonz Pire z mnogimi uradniki, ces. svetnik in župan g. Karol Šavnik z občinskimi odborniki, gasilno društvo z godbo i. t. d. Raz nekaterih hiš so bile razobešene cesarske in narodne zastave. Zvečer pa je bil koncert godbe tukajšnega gasilnega društva pri g. Jezeršku.
Zaključek kegljanja s koncertom, katerega priredi »Slovensko bralno društvo v Kranju* v nedeljo dne 24. avgusta 11)02 na vrtu gostilne g. Petra Mavrja. — Koriandoli-korso. — Šaljiva pošta. — Pri koncertu sodeluje ^odba tukajšnjega gasilnega društvu in iz prijaznosti slavni pevski zbor narodne čitalnice v Kranju. Zaključno kegljanje se vrši od 3. ure popoldne do 8. ure zvečer. Ob 8. uri se bodo razdelili dobitki. Začetek koncerta ob 8. uri. Vstopnina 80 vin. za osebo. V slučaju neugodnega vremena odpade koncert. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
Na Bled je došel trgovinski minister pl. <'.ali. ki stanuje v Mallnerjevem hotelu.
Cirkus v Kranju. Te dni je došel v Kranj cirkus bratov Canestrelli, čegar produkcije so prav dobre. Jutri v nedeljo bodeta dve predstavi: prva ob štirih popoldne, druga ob pol devetih zvečer.
Nezgoda. V sredo zvečer je močno divjala nevihta. V Kreuzbergerjevi elektrarni službujoči monter J. Fürst je stal pri odprtem telefonu, ko udari strela vanj in ga omami.  Nezavestnega so potem prenesli na stanovanje.
Umrla ie v Tržiču dne 21. t. m. davkarjeva vdova gospa Cecilija Crobath, roj. Mally, v starosti 59 let. Pogreb je bil danes ob štirih popoldne. Naj v miru počiva!
Štiridesetletnica čitalnice v Škofji Loki. Odbor narodne čitalnice v Škofji Loki je v principu sklenil, da praznuje čitalnica letos štiridesetletnico svojega obstanka. Kako naj se ista praznuje, določi odbor v posebni seji po v to svrho sklicanem izvanrednem občnem zboru in tam sklenjenih predlogih.
Ponesrečil se je pri streljanju dne 14. t. m. Valentin Frlan iz Poljan pri Škofji Loki. Stari samokres, s katerim je streljal, se je razletel in mu zadal težko rano na čelu. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Škofjeloška mladina vabi k veselici v prid Kettejevega spomenika v nedeljo dne 24. avgusta 1902 v prostorih slavne «Narodne čitalnice* v Škofji Loki. Začetek ob poldevetih zvečer. Vstopnina 1 K. Prostovoljne darove hvaležno sprejemajo. Spored: Prolog. Veseloigra: «Ne kliči vraga!» Čtivo: «Dragotin Kette.» Dramatična slika: «Zahod sonca.» Živa slika. Velika tragedija: «Kara-kala. »Ples.
Pomilostil je cesar eno kaznjenko v Begunjah.
Dvajsetletnica pevskega društva «Lira» v Kamniku. Iz Kamnika se nam poroča, da se bode dne 7. septembra letos slovesno obhajala dvajsetletnica obstoja pevskega društva «Lira». Kako važno mesto je imenovano društvo vsikdar zavzemalo med slovenskim narodom, koliko storilo pri svojem požrtvovalnem delovanju za narodno probudo ne samo mej svojci, temveč tudi v tužnem Korotanu, kamor je hodilo dramit snivajoče rojake ter v njih vzbujat narodno zavest, o tem glasno priča društvena kronika. Iz teh razlogov se «Lira» lahko z zadoščenjem ozira v preteklost javnega delovanja v svesti si, da je o raznih prilikah tako v ožji domovini kakor tudi preko njene meje neustrašeno stala s slovensko pesmijo na braniku za narodno prosveto, častno zastopala slovenske težnje ter uspešno reševala stavljeno si zadačo držeč se gesla «Vse za narod, napredek in svobodo». Da se spomin dvajsetletnega društvenega delovanja dostojno proslavi, vabijo se slavna društva naj-uljudneje po možnosti udeležiti se te slavnosti, bodisi korporativno ali vsaj po deputaciji in ako mogoče z zastavo ter naj blagovolijo slavnoista čim preje, najdalje pa do 98. avgusta t. 1. podpisanemu odboru naznaniti čas svojega prihoda, število udeležencev, oziroma pesmi, s katerimi nameravajo javno nastopiti, da se more vs-pored koncerta takoj sestaviti in pravočasno dati v tisk ter vse potrebno ukreniti. Pri izbiranju pesmi blagovolijo naj se slavna društva ozirati na zbore, katere proizvaja na slavnostnem koncertu pevsko društvo «Lira» samo in ti so: Juvančičev «Pastir», Križkovskega «Utopljenka» in Bazinov «Krizaci na moru. Skupno se poje od vseh takrat navzočih pevskih društev Zajčeva «Zrinjski Fran-kopanka». Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v čitalnični dvorani, sicer pa na vrtu Fischerjevega hotela. Natančni vspored slavnosti razposlal se bode v kratkem in naznanil po časopisih. Slavnostni odbor.
Na Kranjskem sploh.
Krvavo se je maščeval Franc Tončič, doma blizu tirnega vrha na Notranjskem, nad svojo ženo, katero je umoril v onem trenutku, ko je pri njej zasačil zapeljivca. Napadel jo je bil z dletom, potem pa zbežal, ne da bi vedel, da je žena mrtva. Potikal se je na to štiri dni po črnovrški okolici, kjer se je preživljal od samih jagod. Bil je ves sestradan in razcapan. Orožniki so ga že prijeli.   Pri sodniji je priznal svoj zločin.
Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko je imelo v četrtek 21. t. m. v Ljubljani običajni občni zbor.
Društvo šteje 239 članov, dasi obstoji šele 3 leta. Predsednik je omenil med drugim I udi to, da so bila razna kmetijska in konsumna društva vsled prestopka pravil od društva ovadena in potem kaznovana. Tako je moralo n. pr. kmetijsko društvo v Metliki plačati globe 209 K, ker je tudi nečlanom prodajalo blago. — Nadalje se je tudi odbor pritožil pri generalnem ravnateljstvu glede pomanjkanja uradniških moči pri blagajni na južnem kolodvoru, vsled česar se prepočasi oddaja tovorno blago. Pritožba je imela uspeli. Ko je blagajnik izrazil svoje zadovoljstvo glede blagajne (prebitka kaže računski zaključek pretečeno leto 973 K), se je prešlo k volitvam. Sedanji predsednik g. Trdina je odklonil even-tuvalno zopetno izvolitev radi slabega zdravja, na kar je bil izvoljen g. Viktor Hohrman predsednikom. Odbor pa se je sestavil iz sledečih gospodov, in sicer za Ljubljano: dr. Ivan Tavčar, Ivan Bonač in Fran Domicelj, namestnikoma pa Bizjak in Maček; za Notranjsko: Tomo Tolazzi; za Gorenjsko: Leopold Fiirsager in Jakob Killer; za Dolenjsko: Karol Barborič in Ivan Lovšin.
Premog so našli 13 km od »Novega mesta blizu tam, kjer mislijo napraviti železnico od Novega mesta v Urežiče.
Velikansk požar je bil dne 20. t. m. na Konopnem polju pri Mokronogu. Treščilo je namreč v graščinski marof, last gg. Bahovca in Hladnika. Ogenj je uničil vse. Škoda se ne da preceniti, ysekako je jako velika.
Križem sveta.
Za narodne obrtnike. V večjem živahnem trgu na Spodnjem Štajerskem se ponuja prilika dobremu narodnemu peku, da se naseli in si zagotovi bodočnost. S pekarijo je zvezana žganjarija, morda tudi kramarija. Kazen tega iščejo lstotam tudi mizarja in čevljarja. Pojasnila daje «Slovensko obrtno in trgovsko društvo« v Celju, kamor naj se prosilci obrnejo.
Kaj vse se v Celju ne zapleni? «Deutsche Wacht» piše o grofici Chotek, soprogi avstrijskega prestolonaslednika: «Mi nočemo grolice Chotek za cesarico in mi si je ne damo vsiliti od nikogar! Mi vemo, da bi imeli v njej grobokopa naše narodnosti in mi ne bomo norci, da bi si dajali vrv okoli vratu. Gospa grofica si bo torej, če bo hotela sedeti na prestolu, morala istega naročiti od mizarja za svojo privatno potrebo, ali pa bo morala potrkati kje drugje, če je kaj praznega. Z Avstrijo ni nič! Mi vas nočemo, madame!» — Kaj takega pisati smejo pač le nemški listi.
Razne yesti. Na Dunaju so zaprli dvornega in sodnega odvetnika dr. Antona Löblna, bivšega deželnega poslancu nižjeavslrijskcga, ker je na sumu sleparije, pone-verjenja in izsiljevanja. V Kraljevem Gradcu so 20. t. m. obesili petindvajsetletnega Ivana Jarošo, ki je na zverinsk način umoril petnajstletno Marijo Suhanek, razkosal nje truplo in ga potem deloma sežgal. V južni Ameriki je v večini krajev, kjer se prideluje kava, nastala pravcata zmrzlina. — V rodbini našega prestolonaslednika pričakujejo koncem prihodnjega meseca Veselega rodbinskega dogodka. — V Ostravi na Moravskem je pobegnil neki delavec — ženin svoji nevesti, ko sta bila že na potu v cerkev k poroki, ker seje zbal zakonskega «jarma». — V Mlinih na Češkem se je spri trgovec Emanuel Gold s svojo ženo. V prepiru je tako zdivjal, da je pograbil za velik nož ter ženi prerezal vrat. Ko je kričala, je prihitela iz sosednje sobe desetletna hčerka, na katero je tudi planil besni Gold in ji istotako prerezal vrat. Potem pa je pobegnil. Njegov klobuk in žepno ruto so našli pri mestnem ribnjaku. Najbrž je Gold skočil vanj.
Žepni pisalni stroj. Kakor poroča neki angleški tehnični list, izumil je nekdo v Ameriki tako majhen pisalni stoj, da se ga lahko v žepu nosi okoli. Iznajditelj tega stroja je Evgen Mac Clean Long, sin iz zgodovine znanega generala Longa. Ustanovila se je že delniška družba s skoro pol milijona kron ustanovnega kapitala za izdelovanje teh strojev. Aparat sestoji iz neke škatlje iz kavčuka in iz stroja iz aluminija. Zatrjuje se, da se more že v dveh urah naučiti raba stroja ter da se s sedemdnevno vajo zadobi popolno izurjenost.
331
Domača knjižnica.
Erotika. Nova izdaja. Ivan Cankar. Cena 2 K, po pošti 20 h več. Podjetni založnik L. Schvventner v Ljubljani je podaril slovenskemu narodu zopet nov duhteč šopek krasnih pesni z gorenjim naslovom. Pred tremi leti je hud mraz pretresal zelote v knezoškofijski palači, ko so dobili v roke prvo izdajo Cankarjevih pesni. Kar se še nobenemu slovenskemu pisatelju ni zgodilo, to je doživel Cankar — v nekaterih dneh je bil razprodan ves prvi natis. Peči v knezoškofijski palači so grele otrple ude svetohlincev in z obličja jim je odsevalo blaženo zmagoslavje — Cankarjevih pesni — ni več. In rekli smo lahko s Cankarjem: Ti si šla — Bog s tabo! — a luč je ostala, sveto hrepenenje... Le nekaj izvodov je bilo rešenih, a ti so romali iz roke v roko. . . . prišla si, Bog sam je prišel s teboj; in vse naokoli se luč zasvetila je, ... Izšla je torej 2. izdaja, ki je nekoliko prerojena in popolnjena in kateri je pesnik pridejal dodatek, v katerem nam odkrije, rekli bi svoje srce. Ali je mari treba bilo tega? Skoro bi rekli — ne! Kajti, kdor ne spozna Cankarja po njegovih pesnih, ga tudi po prozi ne bode spoznal in ga ne čislal. Čudno se nam zdi, zakaj se je poslužil pesnik proze, ko je vsaka pesnica, vsaki stih — podoba njegovega srca — njegove duše. Cankarjevi spisi delajo preglavico marsikakemu recenzentu, kajti oni učinkujejo tako različno na posamezne, kakor noben duševni proizvod kakega drugega naših umetnikov. Natančneje se baviti s posameznimi oddelki nam zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče in ker bodo izvestno to bolj temeljito storili večji listi. Založniku L. Schvventnerju pa smo jako hvaležni, da nam je iz knezoškofijskega pepeinjaka otel prerojeno «Erotiko» in nam jih podal v tako mični obliki. Sedaj se ne bo treba toliko truditi za knjigo, kakor po tedanji «autodafeji», kajti za mali denar si jo lahko nabavimo, kar bode tudi poplačalo trud našega neumorno delujočega založnika. —r.
Gospodarske stvari.
Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se poroča, da se bo 29. avgusta 1.1. ob 11. uri vršila pri Societe Nationale des Chemins de Fer Vininauz Rue de la Science 14 v Bruslju ponudbena razprava zaradi dobave 130.000 hrastovih pragov 1*80 m dolgih in 15 oddelkov posebnih hrastovih kosov različne mere za podstave in stranske proge. Ponudbe se morajo nasloviti na glavnega ravnatelja in oddati na pošto najkasneje 1 dan pred terminom, ki je določen za submisijo. Dotični Cahier des Charges je na vpogled pri c. kr. avstr. trgovskem muzeju na Dunaju.
Dobavni razpis za les. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se porača, da bo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku potom ponudb oddalo dobavo naslednjih vrst lesa in lesenih izdelkov za leto 1903: 314.849 m* lesa za mostove (mecesen), 176.680 m5 posebnega lesa (mecesen), 1064 m8 trdega rezanega lesa za vosove, 1243 m3 mehkega rezanega lesa za vozove, 20.000 m8 krajnikov, 22.000 hI oglja iz mehkega in 250 hI oglja iz trdega lesa, 5400 kosov različnih ročajev za orodje, 13.720 kesov držajev za sekire, kladiva krampe in lopate, 18.000 metel iz brezovih šib in 600 okovanih samokolnic (šajtrg). Oddalo se bo razen tega tudi dobava gorenjih pragov iz hrastovega, mecesnovega ali borovega lesa. Za to dobavo potrebni ponudbeni vzorci in podrobni izkaz v vrstah množinah in merah ter občni in posebni dobavni pogoji se lahko pogledajo ali tudi brezplačno dobi proti vpošiljatvi poštnine pri imenovanem ravnateljstvu, katero daje tudi vsa pojasnila glede dobavnih pogojev. Ponudbe s potrebnimi prilogami se morajo najkasneje do 10. septembra t. 1. do 12. ure opoldne poslati c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku.
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev.  Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je
pod vodstvom (r. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. 1'ouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, tdravoilovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, /lasii se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. I. d. Gojcnke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter y ravnanju /, bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se"žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj '.VM K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1.) dovršiti že 1(>. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2.) znati citati, pisati in računati; .'{.) predložili zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4.) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 6.) zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15, septembra t. 1. glavnemu odboru c.kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V najem se odda pekarija
z eno sobo v Cerkljah na Gorenjskem takoj pod ugodnimi pogoji. 124—8 se izve pri lastniku Matevžu K emu v Cerkljah.
muca
v Kranj u obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—17     katerega plačuje iz lastnega. 4
Stanje vlog K 2,857.80543. Stanje hipote.^nih posojil K 1,71)0.472\r>i;.
Podpisana rodbina naznanja, da niso ne bratje kakor tudi ne sestre plačniki za svojim bratom .1 oželom Babičem, bivšim trgovskim pomočnikom.
Rodbina Babic
180-1 Kranj, Savsko nredm. št. 8
Tedonski aejera v Kranju dne 18. t. ra.
* Prignalo seje liVl glav goveje živine, 1» telet, 80 prašičev, f> ovac, koze, 45 Bud. f>() kg: pšenice K 7"25, prosa K 7*50, ovsa K 6'2f), rži K <»• . ajde K 7*50, ječmena K 6'   , krompirja K 2*50.
Lfrdec
v Kostrivnici pri Rogatcu.
Na ogljenrevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla voda. Proti kataraličnimi afekcijanii želodoa, dihal in proti nepravilnemu prehavljunju napravi izborni urinek. Dijetična in okrep-f-evalna pijača prve vrste z mnogobrojnimi priznalnimi pismi.
I zaboj (26 steklenic) a l1/, litra gld. 4'25
1    •    (25      i     ) a V,g    »     » 8'60
Velike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr.
.¡1 10
Zaloga za Gorenjsko:
_ALBIN RANT v Kranju. _
Išče so manjša, še dobro ohranjena
blagajnica
(Wertheimerica)
ki je varna proti ognju. 128-2 Ponudbe naj se vpošljejo na upravnišlvo »(lorenjca»,
bepo Stsr)OL>e1l7]C
z uporabo vrla sc s 1. septembrom t. 1. odda «pri Fii]ru» na polju. 125 a
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da sem otvoril v Kranju, glavni trg št. v hiši gospoda Peter Mayija, trgovino ga-
lanterijskega in norimberškega blaga. ^
Zaloga vsakovrstnega v to široko spada- fm jočega blaga, kakor: otročjih vozičkov, raznih ^ vrst kovčegov, košar in pletenic, otročjih igrač ^ šolskih potrebščin, raznovrstnih krtač, glav- ^ nikov. denarnic, toaletnega mila, parfumov, žepnih nožev, namiznega orodja, karafin, usnjulih ovratnikov za pse, igralnih kart, (marjaš in tarok) velka izber razglednic in podobic, vsake vrste papirja, palic za gospode in hribolazce i. I. d.
Cene nizl(c! Postrežba točna!
Za mnogobrojni obisk trgovine uljudno proseč, beležim
z odličnim spoštovanjem
in« 6    Janko Kocmut.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Posojilnica v
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—81
Šivalni stroji in kolesa
333
Tovarniška zaloga
97—8
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
/Raznovrstnih = I oblek-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiakih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14-30 v zalogi.
Železnafo vino
I ItKARJA
Piccoli-ja
v Ljubljani.
Dobra se vláamah
krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
pri Angelu*
Ljubljana dunajska cesta.
Polmraka steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PTCCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje 168»—49   znesek po poštnem povzetju.
Ne skisanira fllistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIMflNCE'
spisal Rado Murnih.
Velika 8*. Str. 229.
Indijanci.  — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—8
Cena K 2-50, po polti K 270. Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Iz proste roke se proda
122-s
enonadstropna hiša št. 95 v Škofji Loki.
Hiša je pripravna za kupčijski obrt in je blizu treh cerkva. Ponudbe do 20.t. m.— Več se izve pri lastnici v Škofji Loki.
Loterijska srečka dne iti. avgusta 1.1.
Gradec:      38     34     25     18 6
¡&a 'ftopelt, Povito* tudi kipe,, va&t in
dwyt glinaste i&dct&c v  vw(i (>azva(x, 11 peine in czn§ -priporoča prva in največja
►o ta
tova/ona
v 2ju4>ljani.
75-li
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga ža
Moške obleke
se dobro priporoča
B. HKLAUC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago.
O resnifno nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-15
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
334
f
ja
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—12
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
-o
5
c
S.
BS
o cr
D
O
U949 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
aja naročila te iz-gajfcfc *oteo i" P° najnižjih
teti » razpoiiljajo zastonj in irankovano.
Zahtevajte „Goretijca" mmm m V Vseh gostilnah in HaVarnah!
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna za modrooe na parava in poate\Jno opravo, ealo^*. pohištva,
priporoea vaake vrata
todrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, vozičkov, naslonjačev, pati-(sofa, Kanape, divan) to sobno opravo 60—le
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami petij«*
zastonj in poitnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje toč-no.
Predtiskarija
RANJA
Predtiskarija
EBŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 168-49 Monogrami in risarije se v poljubnih bojab in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tdnnies
Ljubljana V6_14
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SIHIEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—31 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani Todo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronoapora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in cena Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca*. !_34
IP WEI
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-ometno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, Štedilnike i. t. d. si-13 Špecijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
üstUQYlleio 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—4
335
Posamezne številke „ Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škofji Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
J. Sartori
ključaničarstvo in trgovina z železnino ▼ Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*—
roke
112-—
vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojaCe in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d.   i. t. d. 112—6
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 166-*9
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo nH» njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
.I.V.V.V.
Trgovina z železnino ..MERKUR"
PETEK
"v Celju., Graška cesta štev. 12
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
sW" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
# Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
Mas
F->ra>>>;j
oí!
>v>ííí
mm m$&
$$$$
mam
T
CD
CD
•Ü _
o mm
-i o
8 <
? Ñ
t« 3
O CD
•d »t
m
wám—m ■
■BBBBBI ■ SBBMB ■
O CD
886
Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči.
Dolga savratna verižica iz 14 kar. data gld. 29 — srebrna sel i. 8*60
Srebrna ura remont, 8*50 gld. bolj.i ¡.-Id. 5'   , nujfineja L'ld. 6*60
H. SUTTNER ¡M
4
§B/.  urar v Kranju
Za pravo zlato ali srebro I se pismeno jamči, j
Izpisek iz novega velikega cenika, ki ima okrog 000 podob in je na zahtevanje vsakomur na razpolago.
14 kar. zlat Double-zlat Svetinja emaj- Svetinja eaaaj- Svetinja etnaj-srček gld. 8*60     srček 75 kr.     Urana 1 gW.     lirami 90 kr.     lirana 80 kr.
14k. zlati uhani 2'3;5   14kar, zlati uhani ■   14kar. zlati uhani z    14kar. zlati uhani * ; gld., douhle-zlati      pravimi opal-kamni     bliskajočimi kamni       plavim kamnom 76 kr. gld. 4'86 gld. 4'5U gld, 275
Double-zlata verižica gld. 3-25, 14 kar. zlata gld. 1050
Srebrna verižica gld. 1*85, zlato Da srebro (- <.. 12*75, 14kar. zlato gld. 9*76
Zevritea verifica
T6 kr. in naj rej <louli].'-zl;ito i'78 M kar. zlato .'> 7,r> ta naprej
Srebrna ura za dame gld. 4T>0 in naprej 14kar. zlata gld. 1(K>0
Srebrna ura za. dame najfinejša 7 gld. Zlata močna lina 17 gld.
14kar. zlata ura za dame, močna z dvoj-natim pokrovom gld. 19*60
14 kar. zlata ura za dame, prav lina, močna z dijainanti gld. 86'—
Usojam se slavnemu občinstvu naznanjati, da sem svojo zalogo ur, zlatnine in srebrnine zelo povečal. V zvezi s prvimi evropskimi tovarnami razpošiljam le dobro in solidno blago z malim dobičkom ter velikim iztrženjem, ne samo po avstrijskih deželah, ; mpak tudi v inozemstvo po najnižjih cenah, po katerih se nikjer drugod ne kupuje. — Dobe se vse vrste briljantov in dijamantov. prstanov, uhanov in najnovejše verižice za dame.
Posebno se priporočam pri nakupu birmanskih daril.
Z odličnim ipodtovanjtm i-l* **»t-»t'ti"».fcM',»
120-3
Prosim, zahtevajte novi veliki cenik!
Križ zlatu na »rebro 80 kr.iVMji (Id, i'Wi 14 kar.
/lato gld. Í-76
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje nn dom stane r.a celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štov. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konzorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.