Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto IX štev. Z55. v Uubliani, v cetrteb 10. novembra 19ZJ. Ceno Din v Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemsj nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dozovom. Inseratni davek posebej »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo; Knaflova ulica it. 5, L nadstropje. — Telefon 2U34. Vsa Jugoslavija pozdravlja pogodbo s Francijo Manifestacije v Beograda ob odhodu ministra Marinkovića v Pariz. — Italija je baje pripravljena skleniti z Jugoslavijo enako pogodbo. Francijo dovedla tudi do znatnega preokreta italijanske zunanje politike. Do-čini je Italija doslej odklanjala paralelno prijateljsko pogodbo, hoteč na ta način izsiliti od Jugoslavije še nadaljne koncesije, se sedaj zatrjuje, da bi bila pripravljena podpisati v najkrajšem času popolnoma enako pogodbo, kakor bo jutri podpisana v Parizu med Francijo in Jugoslavijo. V poučenih krogih se zatrjuje, da je to tudi glaven namen potovanja italijanskega poslanika generala Bodrera v Rim, kjer naj pripravi sestanek med Mussolinijem in dr. Marinkovičem. Za sklenitev takega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo se zanima zlasti Anglija, kateri je začela presedati italijanska imperijali-stična in ekspanzivistična politika v Sredozemskem morju in na Balkanu. Angleški krogi upajo, da bi nudila taka pogodba vsaj zaenkrat dovoljno ga-rancijo, da ne pride v Jadranskem bazenu ali na Balkanu do kakih resnejših konfliktov med Italijo in Jugoslavijo, in da bo na ta način pojenjala tudi napetost, ki vlada med obema državama. Beograd, 9. novembra. Zanimanje celokupne javnosti je osredotočeno na podpis prijateljske pogodbe š Francijo. Enodušno odobravanje celokupne javnosti je najboljši dokaz, da vežejo oba naroda in obe državi najprisrčnejše simpatije. To se je pokazalo t ud t o priliki včerajšnjega odhoda zunanjega ministra v Pariz. Na kolodvoru ga je pričakovala velika množica občinstva, ki je neprestano vzklikala Franciji in navdušeno pozdravljala navzočega francoskega poslanika g. Darda, ki je s celokupnim osobjem francoskega poslaništva spremil zunanjega ministra na kolodvor. V svoji izjavi, ki k> je podal g. Dard novinarjem po odhodu vlaka, je naglasil, da bi bilo sklepanje pismene pogodbe med Jugoslavijo in Francijo nepotrebno, ker vežejo oba naroda in obe državi mnogo močnejše vezi. kakor pa so pismene pogodbe. Sklenitev pismene pogodbe pa naj tudi na zunaj dokumentira nezlomljive simpatije in trajno prijateljstvo, ki druži oba naroda. V diplomatskih krogih se je danes zatrjevalo, da je sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Odmevi posudbe v evropsbem čosopism Politični krogi vseh evropskih držav pripisujejo podpisu prijateljske pogodbe izredno velik pomen. — Pogodba bo tvorila največjo garancijo za evropski mir. Pariški komentarji. Pariz, 9. nov. Današnji «Temps» piše o francosko - jugoslovenski prijateljski . pogodbi med drugim sledeče: Logično je, da je sklenila Francija tako pogodbo z Jugoslavijo, ki je njen zvest vojni zaveznik. Miroljubna politika Jugoslavije v Srednji Evropi in na Balkanu se naslanja v vseh točkah na politiko mednarodnega zbližanja, ki jo povsod zasleduje Francija. Take pogodbe niso naperjene proti nikomur. Tudi to pogodbo preveva duh ženevskega pakta in je popolnoma v skladu s tem paktom. Vzrok, da se je vse doslej odgodil podpis te pogodbe, leži v tem. ker so i v Beogradu, i v Parizu upali, da bo prišlo do paralelne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Posebne okoliščine, ki so dovedle do nerazpolo-ženja med Beogradom in Rimom pa so preprečile uresničenje te nade Francosko-j ugoslovensk i pakt pa je brez dvoma orodje miru.* in je ž njim podana nova garancija za ureditev odno-šajev v Rvropi. «Echo de Paris» piše, da tran-cosko-jugoslovenski pakt ne bo povzročil nikake spremembe francoske politike. Pogodba je precej enaka franco-sko-rumunski pogodbi in ne vsebuje nikakih vojaških sporazumov. Obe državi si zasigurata medsebojno pomoč in se strogo podrejata ženevskim določbam. Mreža naših kontinentalnih pogodb, zaključuje list, je s tem zaključena tako. da lahko sedaj Francija vsem državam, ki so nastale ali ki so se povečale po izidu svetovne vojne, nudi prijateljsko roko. «JournaN naglasa, da urejuje ta pogodba na miroljubni način vsa vprašanja in vse spore, ki bi lahko nastali in so na ta način vnaprej preprečeni vsi konflikti. Ni dvoma, da bo ta pogodba v veliki meri ojačila in stabilizirala položaj v Evropi. Pogodba temelji na bazi defenzivne zveze, kakršno priporoča pakt Društva narodov Zato ta pogodba ne more nikogar vznemirjati. Vzne- mirjajo se pač le oni, ki so bavijo z načrti za spremembo današnjega statusa quo v Evropi. Dunajski komentarji. — Dunaj, 9. novembra. »Neue treie Presse« naglasa, da je podpis jugoslo* venskosfrancoske prijateljske pogodbe važen in pomemben diplomatski dogo* dek, ki predstavlja neke vrste odgovor na nove italijanske zahteve v Maroku in na zbližanje med Italijo in Španijo. Francija hoče s to pogodbo kar naj* bolj navezati glavnega rivala Italije na Jadranu, Jugoslavijo, da tako ojači svojo pozicijo v južnosvzhodni Evro» pi. Pogodbi z Rumunijo sledi sedaj po* godba z Jugoslavijo. Glavna fronta jugoslovensko*francoske pogodbe je naperjena proti Italiji. Evropa se vra* ča nazaj k predvojni politiki. Rimski komentarji. Italijanski listi se večinoma ome ju* jejo zgolj na poročila iz Beograda in Pariza in se vzdržujejo vsakih komen* tarjev. Le »Tribuna« in »Lavoro d'Ita* Ha« sta v svojih včerajšnjih številkah prinesla krajše komentarje, iz katerih pa se da posneti, da je podpis franco* skosjugoslovenskega pakta rimske kroge v tem trenutku presenetil. Zdi se, da italijanska diplomacija ni raču* nala s tem, da bo Francija s tako ener* gično gesto odgovorila na italijansko demonstracijo pred Tangerjem in v tem trenutku izpodnesla noge tudi ita* lijanski politiki na Balkanu. »Tribuna« pravi, da je treba počakati, ali se bo izkazala ta pogodba kot delo framazo* nerije ali pa bo Francija ostala zvesta svoji politiki, ki se je izkazala zlasti o priliki jugoslovensko*albanskega spo* ra. Seveda pa italijanski listi ne morejo pisati o jugoslovenskih zadevah, ne da bi pri tem napadali in klevetali Jugo* slavije. »Lavoro d*I talin« pa zlasti za* mer j a Franciji, da je prej sklenila po* godbo z »vazalno« državo, kakor pa uredila svoje odnošaje z »velikim itati* janskim narodom«. Vojaška zarota v Rusiji Sovjetske oblasti so odkrile oficirsko in vojaško zaroto, ki je hotela povodom jubilejnih proslav strmoglaviti današnjo diktaturo. — Opozicijonalne demonstracije v Moskvi Varšava, 9. novembra. Tukajšnji listi poročajo iz Moskve, da so oblasti v Moskvi in v Leningradu odkrile vojaško zaroto, ki je hotela ob priliki proslave 10-let-nice obstoja sovjetskih republik izvesti državni prevrat, Revolucija bi imela izbruhniti istočasno v vseh večjih mestih. Predvsem so zarotniki nameravali napasti Kre-melj in vjeti celokupni centralni svet s Stalinom na čelu. To bi bil signal za splošni upor proti sedanjemu režimu. V zvezi s to zaroto Je bilo arerirandh večje število *HcirJev ki vojakov rdeče armade. — Moskva, 9. novembra. Ob priliki svečane proslave 10-IefcnJce obstoja sovjetskih republik je prišlo na več krajih do demonstracij opozicije proti vladajočemu rđžsmu. V Moskvi so bili po vsem mestu razširjeni letaki fcn lepaki s slikami Trookega in 2-novjeva, v katerih so pozivali delavstvo, naj se otrese diktature sedanjega režima. V zunanjih okrajih sta imela Trockij in Zi-novjev več zborovanj, na katerih s*a ostro kritizirala proslavo samo. Seja Narodne skupščine Ako bi opozicija ne vlagala svojih predlogov, bi skupščina sploh ne imela nikakega dela. — Slabo zanimanje za sejo. — Novi predlogi in interpelacije opozicije — Beograd. 9. novembra. Danes se je po lOdnevni pavzi zopet sestala Narodna skupščina. Za sejo pa ni bilo nikakega zamiranja, ker so bile na dnevnem redu povsem brezpomembne zadeve. Današnja seja je znova pokazala, da vlada ni pripravila nikakega gradiva in da se skuša rešiti iz zagate z neprestanim odlašanjem skupščinskih sej. Ce bi opozicija ne stavila nujnih predlogov, bi bila Narodna skupščina obsojena na popolno brezdelje. Tudi na današnji seji so bili v razpravi izključno le predlogi opozicije, dočam vladna večina razim prDslulega dr. Gosarjevega stanovanjskega zakona, ki ga je spravil pred Narodno skupščino pod pritiskom okoUščin, ni predložila NaTodni skupščina še nikakega pomembnejšega gradiva, če izvzamemo zakone, ki jih je izročil minister pravde m kj so bili pripravljeni že ob priliki zasedanja prejšnje Narodne skupščine. Današnja seja se je pričela z veliko zamudo šele ob pol 11. dopoldne. Po prečita-nju zapisnika je podal zemljoradnik g. Voja L a z i ć v imenu opozicije izjavo, v kateri ostro protestira proti postopanju vlade, ki stalno odlaga seje Narodne skupščine. Prišli sniiT, že tako daleč, je naglasil govornik, da se Narodna skupščina sestane komaj enkrat na teden in še takrat razpravlja le o manjvažnih zadevah. V kolikor pa spravi opozicija na dnevni red važna in aktualna vprašanja, pa vladna večina s svojo rrdoglavostjo onemogoča vsako delo. Naglasil je, da se morajo poslanci sramovati pred volilci, ki so jih tzvoUK za delo, ne pa za to, da vlečejo samo poslanske dnevnice, če vladna večina to mirno prenaša, opozicija ne more še nadalje trpeti takega postopanja. GovornJk zahteva, da se ta njegova izjava zabeleži v zapisnik, kair pa je vladna večina odklonila. Predsedujoči dr Hrasnica se je nato v daljšem govoru spominjal umrlega poslanca dr Ladislava Poliča in naglasil njegovo veliko sposobnost zlasti na državnoprav-nem polju. Poslanci so stoje poslušali njegov govor in počastili spomin pokojnika s trikratnim »Slava mule Nato je predsednik podal poročilo o tekočih zadevah. Odbor za pretres zakonskega predloga dr. Budisavljevića glede izpremembe občinskega zakona za Hrvatsko in Slavonijo je predložil svoje poročilo. Tudi odbor za postavitev spomenika umrlemu generalu Ko- vačeviču je podal svoje poročilo. Oba zakonska predloga bosta takoj natisnjena in razdeljena poslancem, na kar bo o njih razpravljala Narodna skupščina. Vojni minister general Hadžič je predložil osnutek zakona o zračnem prometu. Za pretres tega zakona bo izvoljen poseben odbor. Posl. dr. Krajač je vloži! interpelacijo na notranjega in trgovmsega ministra, v kateri zahteva poiasjnila glede šikan inozemskih turistov v obmejnih conah. Množe se namreč pritožbe, da delajo obmejne oblasti inozemskim turistom pri prekoračenju meje težkoče. Posl. dr. Grisogono pa je vložil interpelacijo na ministra pošte glede ukinitve poštne direkcije v Splitu. Glede interpelacij, ki jih je vložil na ministra socijalne politike posl. g. Petejan, je izjavil dr. Gosar, da bo odgovoril na nje, čim zbere potrebno gradivo. Poslanec g. Nastas Petrovič je vložil nujni predlog glede likvidacije zemljoradničkih meničnih dolgov. Ker pa ni bil navzoč, da bi svoj predlog utemeljil, je minister za poljedelstvo dr. Stanković nujnost predloga odklonil. Posl. dr. Trumbič je vložil nujni predlog glede spremembe občinskega reda za občinske zastope hrvatskih in slavonskih mest, izvzemši Zagreba. Predlog je sličen predlogu posl. Budisavljevića in bo o njem razpravljal isti odbor. V imenu notranjega ministra je minister brez portfelja Velja Popovič sprejel nujnost, obenem pa izjavil, da namerava vlada v kratkem predložiti zakon o občinah, s katerim bodo rešen:: vsa ta vprašanja. Zemljoradnik Jovo Tu-panjanln je predložil nujni zakonski predlog o likvidaciji zemljeradniških dolgov. V utemeljitvi svojega predloga je naglasil, da se seljaštvo vedno bolj pogreza v dolgove, kar je predvsem posledica čim dalie boli neznosnih davčnih bremen. Ta zadolžitev je že tako velika, da grozi celokupnemu seljaštvu neizogiben polom in je zato zakonska rešitev tega problema nuj no potrebna. V dokaz svojih trditev je navedel, da je na hitro roko izvedena anketa samo v nekaterah oblastih dokazala, da segajo ti dolgovi v milijarde. Tako znašajo dolgovi v zagrebški oblasti 90 milijonov, v esiješki 50, v Bački 260, v sremski 174 milijonov Din itd. (Nic manj občutna je zadolžitev tudi v Sloveniji, ki jo davki najbolj pritiskajo). Seja ob 12.30 še traja. Zagrebška SDS za sodelovanje z radićevci — Zagreb, 9. novembra. Včeraj se je vršila seja eksekutivnega odbora oblastne organizacije SDS. Seje se je udeležil tudi posl. dr. Budisavljević, ki je podal obširno poročilo o političnem položaju. Obširno se je bavil z osnovanjem seljaške demokraske koalicije in pojasnil, da je to za enkrat le parlamentarna koalicija, pri čemer obdrži ta obe stranki svojo samostojnost. Fuzija obeh demokratskih strank je vse dotlej nemogoča, dokler demokratska stranka ne bo imela korajže, da prelomi koalicijo z radikali. V debati so govorniki naglašali, da je napravilo sodelovanje med SDS in HSS v narodu najboljši vtis in da se splošno odobrava. Pomirjenje obeh najmočnejših strank na Hrvatskem, ki sta se doslej najhujše borili, bo brez dvoma rodilo obilne plodove. Odbor je izrekel poslanskemu klubu SDS zaupnico in mu pustil proste roke, da tudi nadalje vodi politiko v cilju pojačenja demokratskih sil v narodu in v Narodni skupščini. Nato je sledilo 5e poročilo o delovanju delegacije v občinskem svetu. . „Ruski odgovor Chamberlainu" — Moskva, 9. iovembra. V odgovor na prelom odnošajev med Anglijo in Rusijo je bila v Rusiji uvedena akcija za zbiranje prispevkov za zgradbo posebne zračne flotile. Subskripcija je imela nepričakovan uspeh. Iz zbranega zneska je bilo nabavljenih 30 velikih, po najmodernejšem sistemu zgrajenih vojnih letal. Včeraj se je v zvezi s proslavo 10-letnice obstoja sovjetskih republik izvršila na moskovskem letališču svečana predaja teh letal rdeči armadi. Slovesnosti se je udeležilo nad 100.000 ljudi. Ta letala bodo tvorila poseben oddelek, ki bo nosil čudno zveneče ime: ,Ruski odgovor Chamberlainu'. ŠE VTONO ATENTATI V AMERIKI — Newyork, 9. novembra. Veliko državno gledališče v Hamrnorodoi v državi Indlana so popolnoma razrušile tri dina-mitne bombe. Tukajšnji krogi menijo, da so izvršili atentat ameriški anarhisti in simpatizerji Sacca in Vanzertrja Borba za skupščinski poslovnik — Beograd, 9. novembra. V parlamentarnih krogih se mnogo razpravlja o nameravani izpremembi skupščinskega poslovnika. V vladnih krogih vzbuja osobito vznemirjenje dejstvo, da se protivi nameravani izpremembi tudi g. Davjdovič kot šef vladne stranke. Zatrjuje se, da so nastali zaradi tega v vladi novi spori ter da bo imel demokratski poslanski klub jutri dopoldne se-' jo, na kateri bo razpavljal samo o tem vprašanju. Glede na to, da se je g. Davido-vič solidalizrral z opozicijo, ki se nameravanim izpremembam odločno protivi, se vladni krogi boje* da bo naletela namera vlade na tako hud odpor, da je malo upanja, da bi Narodna skupščina predlog vlade odoorila. Vladni krogi skušajo z vsemi siedsrvi pritiskati na demokrate, naj bi v tem vprašanju ne delah težkoč. Groze pa. da bodo v nasprotnem slučaju napravili i/ tega vprašanje nadaljnega obstoja vladne koalicije. V opozicijonalnih krogih vlada prepričanje, da v vladi ne bo prišlo do sporazuma in da je to le nova točka vedno večjih nesoglasij v vladni koaliciji. Junaška sestra — Newyork, 9. novembra. V Bernard-viliha v državi Newjersey je v tamošnji si-rotnišnici o polnoči izbruhni I nenadoma požar. Sestra Mary Gabriel je takoj dala znak, da gori in je z neprimerno požrtvovalnosti o rešila gotove smrti 68 otrok, katere je znosila enega za drugim skozi dim in ogenj. Sestra je dobila na nogah težke opekline, ker so bila tla od plamena popolnoma razbelgena. Ko je dospela požarna bramba, je junaška sestra že dokončala svoje reševalno delo ki se onesvestila. Zgoreli so samo trije otroci. BORBE MEO RUSI V ŠANG-HAJU — Šangaj, 9. novembra. Policija, ki je branila sovjetski konzulat pred napadi demonstrantov, je po pomoti aretirala sovjetskega konzula in podkonzula. Ker se demonstracije proti sovjetskemu konzulatu nadaljujejo, je policija zgradila okoli konzulata barikade Narodna banka za zaščito vlog naših izseljencev Pod predsedNtvom Ljubomira iSrečkovi-Sa, vršilcu dolžnosti guvernerja Narodne banke, se je včeraj doplodne vršila v Beogradu seja bančaiega glavnega upravnega odbora, ki so ji prisostvovali >koro vel čIj-ni. Seje se je udeležil tudi vladni komisar Dušan Djokič. Po razpravi o tekočih vprašanjih je predložila glavnemu upravnemu odboru poročilu komisija, določena za izvršitev ukrepov \ svrho rešitve guverner-skega vprašanja. Člani te komisije SO (ijor-Bie Radojlov.'č. Vojislav šola, Issna: Bajlo-ni i:i t jed con Djundjerski. KoinMja je zlasti podrobno poročala o l¥0|ife posredovanjih pri kompetentnih ministrih rudi rešitve tega važnega vprašanja. Z oziram n.i i-poročilo je bilo sklenjeno, da te komi m i i poveri nadalje vodstvo akcije v tej Mneri. Razipravijak) se je zatem o BOTOCiMrfe med posameznimi zadolžitvami in upUča-nim kapi-talum kakor tudi o garancijski!] pismih, ki j:n izdajajo denarni zavodi, s katerimi je v zvezi Naroduia banka. Na predlog člana upravnega odbora Toše Miha;-loviča se je govorilo tudi o propadlih vlogah naših emigrantov pri posameznik bankah, ki so prišle v zadnjem ča>u v konkurz. Govorilo se je tudi o potrebu: zaščiti vložnikov, kakor tudi o slabem vpliva na kredit in ugled države, ki >u na izzvale izgube. Sklenjeno je, da se (o vprašane IprodEl tud: v ministrskem evetu in da se podvz.i-mejo potrebni ukrepi za zbiranje iti zavarovanje teh vlog v bodočnosti. Direkcija Narodne banke je predložila poročila o delih za zgradbo nove tiskarne nbvčante, k i-kor tudi o dug >dkih od poslednjega sesti > ka glavnega upravnega odbora. ŽALOSTNA USODA NAROD-NEGA ODPADNIKA — Celovec. 9. no\ embra. Včeraj Je bil otvorjen pri okrajnem sodišču v Celovcu konkurz nad premoženjem odvetnika dr. Ernesta Mraulascga, znanega narodnega odpadnika in bivšega voditelja mariborskih Nemcev in nemškutariev. Pasiva znaSaio 700.000 šilingov (5.6 milijona Din). Kritja n nobenega. FRANCOSKI DELEGAT PRI DRUŠTVU NARODOV — Ženeva. 9. novembra. Ka mesto i>d*l<> pivšega francoskega delegata pri Društvu narodov Franklina Bouilloia je bil inifiinvmm Paul Boneour. STANOVANJSKA ZAŠČITA V NEMČIJI — Berlin, 9. novembra. V parlamentarnem odboru za stanovanjsko vprašanje je izjavil justični minister, da v doslednem času ne bo dovoljeno povišanje stanarine. CENZURA V RUMUNIJI — Bukarešta. 9. novembra. V Rummiiii je zopet uveden preventivna cenzura. \\i članki o princu Karlu so zabranieni. REKORD STROJEPISKE — Pariz, 8. novemb. Angležinja Mitchell je potolkla svetovni hitrostni rekord v strojepisju. Gospa »Mitchell je napisala v Ju mi nutah 12.000 črk. SREČA V NESREČI — Parii. 9. novembra. Neki 11 let stari, od rojstva slepi deček je nenadoma spregledal, ko ga je povozil avto. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.53 — 13.57 (13.515). (Jurih 1094 — 1097 (1085.5), Duuaj 8.0U6 — 8.035 (8.02), London 27G.3 — 277.1 (276.7), Newyork 56.65 — 56.85 (56.75), Praga lfi8.nr> — 168.85 (168.43), Trst 310.25 — ^10.7* ( — ), Pariz 223 bi. Efekti : Celjska 164 d., Ljubljan kred. 133 d., Kreditni zavod 160 d., Vevče 133 d.. Stavbna 56 d.. Šešir 104 d , Ru?ie 280 — J9.V Praštediona 890. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeno 2 vagona bukovih drv. suhih, fr. vag. nakl. postaja po 19. Povpraševanje je za bukov les 1 in 2 m, 925 cm, 10 odstotkov okroglic, jelka in smreka ostalo ter tudi taninski les. Deželni prid el ki: Tendenca /-« iito nespremenjena, za turŽčico še nadalje čvrsta. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.3 — 277.1, N>w-vork 56.G5 — 56.85, Pariz 222.25 — 224.25, Milan 909.40 — 311.40, Curih 1094 — 1097. Berlin 1354.2 - 1357.2, Dunaj 800 5 - 803.5, Fraga 168.05 - 168.85. Efekti: 7 odst. invest. posojilo 1921 83 en det rt — tri četrt, 2 in pol odst. vojn i škoda 396 — 398, Hipotekama banka 57 in pol — 58, Ljubljanska kreditna 125, PraSte diona 890, Trboveljska 475 d., Vevee 132 in pol — 136. INOZEMSKE BORZE. — Curlh. Devize: London 25.255. Newyork 518.60, Pari« 30.3625, Milan 38JO. Berrm 1J3.57, Beograd 9.135, Praga 15.375. Stran. 2 ^SLOVENSKI NAR OD» dne 10. novembra 1927. ste* 2=)5 Ljubljanska univerza ogrožena Redakcija medicinske in tehnične fakultete — Izvajanje Vuki čevićevega programa štedenja. — Odgovornost SLS Koso v Uztfuovićevj vladi letos sedeli rta& klerikalci, je tedanji prosvetni mii|, predsednik' Velja Vukičevie napovedal redukcijo srednjih šol in tudi posameznih fakultet na naših univerzah. Napovedano redukcijo je uteme-leval § potrebo štedenja v državni upravi. Ker tedaj m pretila neposredna nevarnost redukcije našega šolstva, Vu-kičevićeve napovedi in želje niso zbudile posebnega zanimanja v javnosti in tako je bilo tudi mogoče, da je vladna veČina v flarodni skupščini s sodelovanjem klerikalcev kljub protestu opozicije in zlasti sam. demokratov uve-ijavjla famozno določbo v finančnem zakonu za I. 1927/28 o redukciji srednjega šolstva, ki je izzvala splošno ogorčenje v državi, Ido se je pričela izvajati. Vukičevičeva napoved redukcije fakultet na naših univerzah prihaja sedaj do uresničenja. Novi državni proračun za L 1928/29 bo znatno zmanjšan na izdatkih, sicer ne za centralno državno upravo, ki jo obremenuje preveliko število 18 ministrstev, ampak na izdatkih za socijalno politične in narodno gospodarske namene in sevala tudi za šolstvo. V zvezi s tem proračunom so se pojavili glasovi, da se nameravata okrniti tako zagrebška kakor ljubljanska univerza. Ljubljanski univerz] preti nevarnost, da se ukineta na njej medicinska in tehnična fakulteta. Ker so klerikalci v vladi, seveda ni nobenega govora o morebitni ukinitvi bogoslovne fakultete. Umevno je, da so vesti o redukciji fakultet na naših univerzah zbudile ogorčenje in proteste tako v Zagrebu kakor v Ljubljani med akademsko, omladino in v javnosti. Tako je dijaški radikalni klub «Slo-venski Jug» v Ljubljani na svoji snoč-nj, izredni seji dne 8. t. m. soglasno sklenil, najodločneje protestirati in po svoji moči ukreniti vse potrebno proti kakršnikoli okfrnitvi celokupnosti univerze v Ljubljan, ter je danes odposlal ministru prosvete naslednjo brzojavko: «Ministru prosvete dr. Kosti Ku-manudiju, Beograd. Zavedajoč se v polni meri kulturne in nacijonalne važ- nosti univerze tako za brate Slovence kakor tudi za ves naš narod, — čigar sinovi se iz vseh krajev države v čim-dalje večjem številu na njej strokovno izobražujejo in prilagodujejo bratski vzajemnosti, — prosimo, da se z novim univerzitetnim zakonom ohrani integriteta ljubljanske univerze ter se ji tudi nadalje omogoči dostojno naučno in znanstveno delo. — Študentski radi-k'alski klub «Slovenski Jug» v Ljubljani. Kakor poroča današnji «Slovenec», je tudi katoliško akademsko dijaštvo na svoji skupščini sprejelo resolucijo, v kateri protestira proti nameravani ukinitvi medicinske in tehnične fakultete v Ljubljan. Nobenega dvoma ni. da se bo protestom proti okrnitvi naših univerz, ki spada menda v program Vu-kičevičeve vlade na podlagi svoječas-nih njegovih napovedi pridružila tudi vsa ostala akademska omladina in celokupna naša javnost, ki je smatrala popolno univerzo v Ljubljani od nekdaj za eno najvažnejših potreb naroda. Prav tako tudi ni nobenega dvoma, da je nadaljni obstoj neokrnjene ljubljanske univerze in njena nadaljna izpopolnitev v največji meri odvisna od SLS, ki je slovenska večinska stranka in je zastopana v vladi. Sicer je značilno, da se vrše redukcije šolstva baš v času, ko sodelujejo naši klerikalci v vladi, vendar pa si ne moremo misliti, da bi kljub blejskemu paktu pristali tudi na redukcijo ljubljanske univerze, za katero so se hudo zavzemali celo takrat, ko ni bila ogrožena. Sicer je vero v iskreno klerikalno skrb za na« še kulturne zavode resno omajala redukcija srednjega šolstva na podlagi letošnjega finančnega zakona, prav zaradi tega pa je treba naglašati odgovornost SLS za nameravano redukcijo ljubljanske univerze, ker se pojavljajo tozadevni nameni v času, ko sodeluje v vladi, ki jo brani in zagovarja z vsemi svojimi močmi. Sedaj je čas, da SLS z dejanji dokaže svojo skrb za ljubljansko uiverzo. nad katero je dovolj grešila že pred vojno, ko je klerikalni deželni odbor zapravil vseučili-ški fond. Ljubljanska univerza mora ostati neokrnjena In se mora še izpopolniti, to je zahteva vse slovenske javnosti! Pisane zgodbe iz naših krajev Krvave posledice ženske moči. — Stric morilec nečaka. — Dve leti ječe zaradi zapeljanja dekleta Zagrebu so včeraj ponoči javili policaju Milanu Butkoviču, da je v stanovanju Dragotina Kukoviea v Vod* nikovi ulici nastal pretep in je neki človek obležal mrtev na tleh. Redar je takoj odšel pred stanovanje in našel pred stanovanjem elektrotehnika Ku= Kovica nekega človeka v mlaki krvi. Na vprašanje, kaj sc je zgodilo, so mu Kukovič in drugi prisotni izpovedali, da je med Josipom Šulerjem in Lo* vrom Čurkovičem nastal prepir. Ko je Šuler odšel na hodnik, ga je tam poča* kal Čurkovič, ga zabodel z nožem ter ga težko poškodoval. Šulterja so tež= ko ranjenega odpeljali v bolnico, Čur* kovica je pa redar odvedel na straž? nico. Najprej je redarstvo zaslišalo Kukoviča, ki je izjavil, da je slavil svoj god in med drugimi je povabil tudi slugo Adama Vučaka, strojarja Josipa Šulerja in tudi Terezija Medvedova je prišla. Ta se je pričela pretepati z Ada* mom Vučakom, da pokaže, kako je močna. Terezija ga je res vrgla na tla. Tedaj jo je Šuler pozval, naj pusti v miru njegovega prijatelja. Terezija mu je odgovorila, da se tudi njega ne boji. Šuler je bil užaljen in jo je pogra* bil okoli pasu, jo dvignil v zrak in od* nesel do vrat. Terezija jc tedaj Šulerja opsovala in odšla iz stanovanja. Krna* lu nato je vstopil lastnik vinotoča Čur? kov'č in je nahrulil šulerja, da je brez* obziren, ker mu je pretepel ženo. Ko je Šuler Kukovičem odšel, je srečal na hodniku Čukoviča. Ta je Šulerja po? novno napadel in mu grozil s pestjo. Šuler ga je sunil v stran, kar je Curko* viča tako razjarilo, da je udaril Šuler* j a z nožem po vratu in odšel domov. Čurkoviča so na podlagi tc izpovedi aretirali in oddali sodišču. ★ V noči od 12. na 13. iuliia t. 1. so našli mrtvega v nekem gozdu pri Samoboru Mija Kovačiča. Nekdo ga je udaril po glavi s sekiro. Tome KovaČič je bil stric pokojnega in osumili so njega, da je morilec. Državno pravdništvo ie dvignilo proti niemu obtožnico radi tajnega umora. V obtožnici je navedeno, kako je usodne noči prišel Kovačič iz mlina z vrečo moke na hrbtu. Od zadai se mu je med potjo pridružil Tomo Kovačič in pustil, da je nečak šel nekoliko korakov naprej. Nenadoma ga le pa udaril s sekiro po glavi, da se ie Mijo na mestu zgrudil mrtev na tla. To zločinsko dejanje je Kovačič izvršil radi napetega razmerja, ki je vladalo med njim in nečakom. Po smrti KovaČiče-vega očeta sta se namreč vedno prepirala, zato se ie Tomo odločil, da se osveti pri prvi priliki. Orožništvo v Samoboru ie takoj* aretiralo morilca in ga zaslišalo. Ta je svoj čin takoj priznal. Tudi pred sodiščem v Samoboru ie Tomo priznal, da je umoril nečaka. Pred velikim senatom v /fisrebu se ie včerai vrSila glavna razprava, na kateri ie Tomo zanikal vsako krivdo. Pravi, da je v Samoboru nriznal umor samo zato. ker Jean de la Hyre: 56 500 — Vidite, — je dejal Kelios. — reke so zajezili v hipu, ko je dosegla voda vrhunec. Preden se prične plima, ki lahko pokvari vse priprave, bo Jadransko morje osušeno, k vam pride parlamentarec in trdnjava sv. Juriia bo ali razdejana ali pa jo boste morali zapustiti. — Zapustimo in porušimo jo obenem. — Glejte! glejte! — ie zakričal Ri-chard. -rr= beneške gondole hite na vso moč proti obali. Vsi prebivalci so prihiteli na obalo. Jeanna se ie zasmetala. — Pa vendar general Enone ni pozabil opozoriti doza? Če se ie to Zgodilo, preživljajo Benečani zgodovinski dan. Kanali se posuše, gondole se ustavijo in praznik bo treba prekiniti. Njenim besedam ie sledil splošen smeh. — E! — se je oglasil Kelios, — beneška vlada bo zahtevala od francoske in italijanske države povračilo škode in bo za ta denar organizirala novo praznovanje, ki bo meščanom bogato poplačalo to neprijetno presenečenje. Ta Čas ie vzbudilo pozornost bfvših ljudi nekaj drugega. Aeroplani, ki so se zdeli dotlej kot mušice na nebu, so se približali tako, da jih je bilo mogoče razločno videti. Blizu zaliva so se uvrstili v obroč in obkolili trdnjavo sv. Jurija. Spustili so se na morje kakih petdeset metrov od trdnjave. Stali so nepremično, nihče se ni pokazal iz njih. Podobni so bili jati gavranov, ki čakajo znamenja, da planejo na mrhovino. — Novi aeroplani! — ie vzkliknil Paul Verneil. Od jugovzhoda se je bližala nova falanga aeroDlanov. — Italijanska eksadraJ. Italijani so leteli hitro, da se čim prej združijo s Francozi. Ko so prileteli do zaliva, so se uvrstili v zraku v velik krog in obstali v višini tristo metrov nad trdnjavo. V Benetkah ie bilo vse tiho. Dož je bil najbrž že opozorjen in te odredil, naj policija razžene na obali zbrano množico radovednežev. Mesto se ie umirilo. — Evo, zdaj smo obkoljeni od vseh strani, — je dejal Kelios. so ga k temu orožniki prisili z batinami in puSkinlmi kopiti. Razprava se še nadaljuje, ker morajo zasliŠati še nekatere priče. ★ V začetku preteklega leta se je v vasi Neraenikučah pri Beogradu zaljubil Vojislav Ješić v stasito devojko Zoro, hčerko bogatega kmeta Miloja Lukiea. Ješić je bil oženjen, pa ga to motilo. Ločil se je od svoie žene in pričel dvoriti lepi Zorki Obljubil ji ie zakon in bogve kaj še. Nekega dne je Zorka nenadoma izginila iz vasi in govorilo se je, da jo je odpeljal Vojislav Ješič. Po šestih mesecih skupnega življenja se ie Vojislav naveličal Zorke in jo odpodil domov. Zorka je zato Vojislava tožila in zahtevala 10 tisoč dinarjev odškodnine. Sodnik ju je skušal pomiriti. Zorka je pa trdno vztrajala na svoiih zahtevah. Obtoženi Vojislav pravi, da ie siromak in ne more plačati odškodnine ter naj se ga obsodi. Zorka mu ie z detetom v naročju, ki je baje Vojislavovo, zabrusila. — Sedaj ne moreš plačati? Prej si pa mogel vzeti od mene vse, kar sem imela! — Kaj sem ti vzel? Kai govoriš? — Kaj si mi vzel? Saj še srajce nisi imel na sebi! Ko so sodniki Vojislav u povedali, da je obsojen na 2 leti težke ječe in 5000 dinarjev denarne kazni, se je po-kesal in rekel: — Gospod sodnik, hočem, da se pomirim z Zorko. — Prepozno ie; kar ie. to ie, je dodal Zorkin oče. Akademski omladini! Ljubljanska akademska omladina ima pred seboj mnogo perečih problemov, ki jih more z uspehom rešiti le naša najvišja stanovska organizacija — Svet slušateljev ljubljanske univerze. SSLU mora za-staviti vse sile, da dosežemo zados&ie kredite s strani države za ljubljansko univerzo, da bo omogočen njem normalen razvoj in napredek. Naša univerza mora imeti vse pogoje za normalen razvoj in prospeh. SSLU mora biti vedno na braniku vitalnih interesov nase Almae Matris na delu za njeno izpopolnitev In razcvit. Prav tako mora SSLU zainteresirati najširše sloje našega naroda za delovanje in položaj naše univerze, da jih seznani z vsemi težavami in problemi, ki so v ozki zvezi z delom in življenjem na univerzi. S tem se bo dvignil ugled te naše najvišje znanstvene institucije, ki mora postati prava duševna last vsega naroda. Socijalni položaj naših študentov je še resno ogrožen. Treba je definitivno rešiti vprašanje bolniške blagajne, katerega rešitvi so stavili ovit« boš oni, ki bi bili predvsem pozvani, da podpirajo naše stremljenje. Prav tako važna je tudi ustanovitev skupne akademske menze in podpornega društva. Za realizacijo .teh vprašanj je bila zamišljena velika akcija po vsej Sloveniji (Akademski dan), ki pa je zaspala, ker vodstvo te akcije ni bilo v pravih rokah. Nujna potreba je, da se pokret obnovi in izvede. Ugled akademske omladine mora biti zavarovan napram vsakomur in povsod. Ne smemo dovoliti, da se ravna z akademiki na način, ki ne odgovarja akademskim običajem. Zato hočemo skrbeti, da bo to zavarovano tudi z zakonskimi predpisi. Stipendije, ekskurzije posameznih fakultet in oddelkov in ostale olajšave za študije morajo biti prva skrb SSLU. Krivice ne smemo trpeti in naša omladina se mora vedno najodiločnejše zavzemati za svoje nravice. Naši univerzi se morajo v ta namen nuditi ista sredstva kakor ostalim univerzam v državi. Posebno pa se mora SSLU posvetiti delu v mednarodni šrudentovski organizaciji in v zvezi študentov naše kraljevine, ki je bila osnovana največ po naših naporih in z našim stvarnim delom in sicer po onem programu, za katerega smo dobili popolno zaupanje. Nikoli se ne more dovolj povdariti, kako velike važnosti ie to delo za naše študente, ki si z njim morejo pridobiti mnogo olajšav za Studii v inozemstvu, za znanstvene ekskurzije, zdravljenje itd Pripoinoinđamo še, da se bo v tem študijskem letu vršil mednarodni sestanek študentov (CIE) v Ljubljani in ob tej priliki bomo morali pokazati, da smo sposobni tudi v mednarodnem študentovskem živ-ljemdiu igrati odločamo vlogo. Mnogo je še problemov, ki jih naj reši SSLU v svojem bodočem poslovnem letu. Toda, če razmišljamo o vseh teh problemih, ki smo jih poprej navedli, nam bo jasno, kolike važnosti je, komu boste poverili to veliko, težko in odgovornosti polno delo. To delo morejo v redu in v največje zadovoljstvo izvrfiti le sposobni ljudje, ki so s svojim dosedanjim neseblčtndm in požrtvovalnim delom v SSLU dovolj dokazali svoje popolno razumevanje za splošno šrudentovsfce probleme, za cilj te naše važne m najvišje organizacije. So to ljudje, ki so z onimi sredstvi, katera so jim bila na razpolago, kljub vsem oviram svojih nasprotnikov dosegli zavid>jive rezultate in uspehe. Edino oni so živa garancija, da se bo delovni program Hstte »Delovne omladine* res izvršil tako, kakor to pričakuje vsak visoko&olec, ki mu je na srcu napredek univerze, naroda in države. Naše delo že, ki smo ga vedno vršili z največjo marljivostjo, najboljše kaže trezni in zavedni akademski omladini, komu naj poveri svoje zaupanje. Vaše sedanje zaupanje je obenem tudi Vaše priznanje za naše dosedanje delo. Sodite nas po tem delu! Bodite prepričanj, da bomo — kakor dosedaj — s svojim delom lahko pokazali, da znamo ceniti vaše zaupanje in da smo v stanu udejstviti vse probleme, ki srno si jih stavili za cilj. Na tebi je, omladina, koliko svojta zastopnikov si boš izbrala, ki bodo mogli izvršiti vse, kar želiš in smatraš za koristno in potrebno Čim več zastopnikov bo izvoljenih na »Listi delovne omladine-, tem intenzivnejše in uspešnejše bo delo v Svetu. Akademska zavest in ljubezen do naše univerze mora tudi sedaj priti do jasnega in odločnega izraza: hočemo marljivega dela, hočemo sposobnih ljudi hočemo pravo studentsko reprezentanco! V Ljubljani, dne 7. novembra 1937. Zastopniki liste »Delovne omladine«. Lista »Delovne omladine« J NAD »Jadrana« in »Slovenskega Juga« za Svet slušateljev ljubljanske univerze dne 11. novembra 1927. Kandidati: 1.) Isksa Vekoslav, jurist. 2.) Jurković Ljubo, tMoioi 3.) IJabič Mihovil, kerndk. 4.) šuklje Vladimir, jurist. 5. ) Pavleti;* Kajetan, iilozof (abs. tehnik). 6. ) Kozina Ljuba, filozofinja 7.) Culafić Milan, tehnik. — Revizorji: 1.) Podpac Rudolf, jurist 2.) Toma Maksimo vič. filozof (abs tehnik), 3) Vajda Branko, tehnik. Omladinci! Glasujte vsi za listo B! — Za listo »Delovne omladino!« Prosveta Gostovanje Josipa Križaja Lani je gos p. Križaj gostoval v partiji Kecala in utrdil svoj sloves, da je seriozen operni umetnik, basist solidnega, metalno zvonkega, v vseh legah izdatnega, vrlo prijetnega glasovnega materijala, dovršenega, inteligentnega petja in odlične igre. Po predolgi pavzi je nastopil sinoči v partiji Me-fista, paradni ulogi vseh dobrih bastov, in žel zopet velik, zaslužen uspeh. Podaja ga zares demonski in kavalirski, z vseskoz okusno efektno igro, zmagovito prodornim glasom, vzorno vokalizacijo in idealno pevsko tehniko. Njegovo fraziranje je na višku. Dasi je bil pevski in igralski vseskoz izvrsten, je prinesel zlasti pesem o zlatu in podoknico imenitno, vredno najuglednejše scene. Občinstvo je pozdravilo vedno dobrodošlega rojaka umetnika takoj, ko se je pojavil ter ga je odlikovalo po vseh dejanjih s prisrčnim aplavzom. Fr. G. Sprememba dramskega, repertoarja. Ker je ga. Medvedova obolela na angini, se vpri-zori danes v sredo zvečer v ljubljanski drami me9to naznanjene drame >Dva bregova t drama »Polnoec za isti abonma, to je red D. Zdenka Zikova, odlična pevka, ki je bila za časa delovanja v ljubljanski operi ena najbolj priljubljenih Članic našega solistov-skega ansambla ter je sedaj primadona zagrebške opere, priredi na splošno željo v pondeljek 1. t. m. v veliki L'nton^ki dvorani koncert. — Med drugimi takimi poje veliko »rijo i* opere »Toftadol •, kater« premijera bo to soboto v la^reblKl operi z g Zikovo v naslovni ulogi. Pred prodi ja vstopnic #e vrši v Mitični tojigarol na Kongresnem truru. žBeležnica KPU&DAR Dane*; Sreda, °. nuvcmrra ; k*tu' • čani: Božidar: pfsvoaiavni: J7. oktobra: Nestor. Jutri: &trtok, dne 10. -Minhra |9|7; katoličani: An dre j j pravoslavni; J|, v»kt"* bra, Arsen. DANAŠNJE PRlRf Di! KJf. Drama: »Polnoč. 1). Opera: Zaprto. Kino Matica: »2cna. ki nc reče ne«. Razstava Cudem\i>nMalei od lu. Jo 16. ure v .Jakopičevem paviljonu. Predavanja: ob 20. v 1'nicnu: pr<>}. V .o * potic o temi: -Aran/ma i/I-'/h«. — Ob ls. v ženski bulnivi: tir. I r. Dehevce* ■fat< * loški vplivi v.a topografij organov pranega ko*.a«. l>ancs; Hahovee, Kongresni trg: L »tar. Sv. Petra cesta: Hočevar. Sy». Šiška. Sport ZAKLJUČEK ROKOBORBE V BUDIMPEŠTI V Budimpešti po se vtlila tc uni raed* narodna tekmovanja rokoboruo umater>\, ki so sc ga udeležile >koraj \>c evropske države, med njimi tudi Jugoslavija. Tek* movania, ki >o 5C vršila /a eert»psko prvenstvo, so končala tak-a^lc: mušja teža: Go** /i (Italija), peresna te/a 1. Vj!i (Estorifka), 2. Karpati (Madžarska). 3. I.keherjj <\\»r* veška), lahka te/a: 1. Sperlini' (Nemčija), srednja te/a A.: 1. Papp (Madžarska). Srednja tci.i B: 1. S/uho (f>jfcQtkf»Bifcl). težka teža: 1. Bado (Madžarska), 2. Rieht« hof (švedska), % 1'rban (Českcv>*lu\ jšk j). V tej mednarodni borbi je torej zmagala Madžarska, ki si jc izvojevala () točk in dve zma^i pred Estonsko, ki ima sicer ° točk vendar samo eno zmago. Švedska je do* segla 6 točk. doeim so ostale dr/a\e .V ■ atrija, Kranoiia. Jugoslavija, 'i\!reija itd. brez točke. V obče se pa naglasa, da ie sodnijska komisija pri teh tekmovanjih postopala zelo ri^orozno in v prilog Mid' žarom. Finale za srednjeevropski pokal. V ne* deljo sc je odigrala na Dunaju rcvanžna tekma v finalu za sredneevrop>ki pokal med Sparto in Rapidom. Kakor znano, ie Sparta v prvem srečanju v Pragi pora* žila Rapid s 6 : 2 in zato ni verjetno, da bi izgubila pokal, kajti nemogoče je, d.i hi jo Rapid odpravil najmanj s petimi goli diference. S'a Dunaju vlada /a tekmo ogromno zanimanje. Sparta nastopi skoraj v isti postavi kot pred 14 dnevi, dačim bo Ranici izločil Kuthana in Horvatha in ju nadomestil s prodornejšimi igrači. Korupcijske afere vsepovsod. Zadnje < <-se so se začele množiti korupcijske afore tudi v športnem življenju. O taki teh1ik je dobil baje tik pred prveustveno lekmn Viktorija Žižkov - Vršovice ponudbo za izplačilo 1000 Kč, če bo v tekmi uganjal paoivno resistenco, da bi VrSiviram omogočil r.mago. Stehlik pa se ni dal podkupili in je n ovadil. Proti VrSovicam je uvedeni preiskava. Duhovito! Popolnoma novo: Pikantno! Zena, ki ne reče „ne" Življenje trikrat poročene in dvakrat ločene moderne in do skrajnosti vi* hrave, mlade, bogate dedinje. — Po* roka in zavrnitev premembe načina življenja. — Poročno potovanje v salonskem vozu z nepravim možem. Potovanje ljubosumnega moža v zrs* koplovu. — Srečanje v hotelu. — Mož odhajat ljubimec ostane. Obisk prt novem prijatelju. — Komedija z zarokami. — Zgradbe delavskih domov. — Lepa l ne z zasleduje svojega prvega moža. Krasni naravni posnetki: Pariz, Benetke, gondole, morje itd* V glavni vlogi krasna LEE PARRl Gustav Frohlich, Hans Al-bers itd. Premijera danes ob: 4., pol 6., pul 8., 9. Elitni kino Matica - Tel. 2129 Čarobno! Moderno • Veselo — In voda v zalivu še vedno pada, — se je. oglasil Pierre Sasrault. — Upam, — se ie nasmehnil Neznanec, — da naši sovražniki ne bodo dolgo odlašali s parlamentarcem. — Seveda! Toda Jeanna in jaz se morava za vsak slučaj zavarovati. — Kako to? — General Enone ne ve. da sva tu. Parlamentarec bo obenem vohun. Če je Parižan, utegne spoznati mene ali Jeanno. Ker pa Masčevavca še nihče ni videl, bi utegnila njegova izjava spraviti generala Enona na Dravo sled. Kelios se je obrnil k Neznancu. — Dajte nama, prosim, enake obleke, kakor jih imajo vaši vojaki. Dobre bi bile tudi letalske maske. Vrneva se na dno v jekleno celico. In parlamentarec, ki vas preštele, ne bo morel poročati generalu Enonu. da ie videl več častnikov kot jih je naštel Faulton. — Prav pravite! — ie pritrdil Neznanec. — Qerlne, spremite gosta na dno in dajte jima vse potrebno, da se preoblečeta. ^- Gerine, Keljos in Jeanna so se spustili na dno. V istem hipu so se odprle iz morja Štrleče jeklene celice in v odprtinah so se pojavili bivSi ljudje v boini ODremi. 0i>oroženi z električnimi revolverji in letalskimi maskami. Radovedno so ogledovali Benetke, zaliv in eskadre aeroplanov. Naenkrat se je dvignil z morja pred trdnjavo aeroplan in poletel proti plošči, na kateri je stal Neznanec s častniki. Čim bolj ie voda v zalivu padala, tem bolj je Pierre Sagault s pomočjo posebnega mehanizma spuščal jekleno ploščo. Tako se ie približal sovražni aeroplan na isti višini, kakor so stali bivši ljudje. V aeroplanu so sedeli poleg pilota trije možje. Eden je vstal in dvignil letalsko masko. Ozrl se je okrog in vprašal osorno: — Kdo je tu poveljnik? — Jaz! — ie odgovoril Neznanec in stopil naprej. — Prihajam v imenu poveljnika oboroženih sil, ki so obkolile tako zvano trdnjavo sv. Jurija. V Imenu generala Motnja ter francoske in italijanske vlade vam stavim pogoje, pod katerimi si lako rešite živlienie. — Kakšne posroje? — Takoi jih bodete slišali! Rdecelasec se je nagnil, pobral z dna aeroplana Štirioglato iekleno škat- lico in jo položil na cev solnčnesa vpe-pelitelja. Iz škatlice sc ic začul rezek glas. Glas je bil tako zvočen in iascu. da so bivši ljudje dobro razumeli vsako besedo. Skrivnostni aparat ie govor:!: »Prvič: Moža do imenu Kelios Maščevalec in žensko do imenu Jeanna Brentan ie treba takoi izročiti generalu Mottiju, če sta v trdniavi sv. Juriut. Če bi ju Neznanec ne hotel izročiti, pregleda general Motti trdn.iav) osebro in zasliši vse njene prebivalce. Če najdejo eskadri dodeljeni pariški policijski agenti Keliosa in Jeanna in takoj aretirajo. Istočasno bodo aretirani »ti;ie častniki, štjrio podčastniki in štirje \o-jakf. Vsi bodo takoi usmrčjni. ker trd-njava ni hotela prostovolino i/roeiti Keliosa in Jeanne. »Drugič: Bivše ljudi preiščejo, razorože in prepeljejo z italijanskim parnikom v Trst. kjer jih bo zasli^av ila posebna italijanska komisiia. Po zaslišanju bodo poslani v skupinah po pet v razna mesta francoske, italijanske, španske, angleške in nemške države. V teh mestih si bodo lahko ooiskali primerno delo. Če bodo hoteli čez Čast mesecev postati državliani dotic ie države, dobe vse oravice in nrivilegije novega človeštva. «5 L D VENSKI N A R OD» dne 10. novempr* 1927. Stran 3 P n. Last mi je naznaniti* da sem odpri v svoji že nad 30 let obstoječi briv-ski dvorani na Dunajski cesti štev. 20 nasproti kavarne »fvropa« in postajališča mestne cestne železnice posebni oddelek za domsko friziranje s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striže-nje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gleda* ličkih in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, ondutira-nje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Ker sem si pridobil dobro pomoino osobje, sem uverjen. da bom v,sem zahtevam najbolje zadostil ter lTas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z 1'ašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in bilježim x odličnim spoštovanjem Engelbert Franchctti friseur za gospode in dame LJUBU AN A, Dunajska cesta 20. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 9. novembra 1927. — Vseučiliiki zakon ugotovljen. Posebna komisija prosvetnega ministrstva, v kateri je tudi univ. proi. Metod Dolenc, je prosvetnemu ministru izročila prekorigirani načrt zakona o naših univerzah. Prosvetni minister dr. Kosta K uman udi je načrt s člajii komisije pregledal ter ga odobril. 2a-kon bo v kratkem predložen Narodni skupščini. — Sinrt prof. Ur. Ladislava Poliča. V Zagrebu je po kratki bolezni umrl univ. profesor in bivši narodni poslanec dr. Ladislav Polič, ki je pripadal hrvatski tede-ralistični stran}«. Pokojnik je dolgo let aktivno deloval v hrvatskem političnem življenju. Pre I vojno je bil 51an srbskohrvat-ske koalicije, a je pozneje iz nje izstopil. Po volitvah 1, 1925 sc je najprej pridružil Srepanu Radiču, a je nato zapustil smer Radlčevc politike ter vztraja! pri svojem političnem federalističnem programu. Pokojnik je bil odličen državnopravni znanstvenik ter jc Narodna skupščina njegove govore o državnopravnih problemih poslušala vedno z največjo pozornostjo. Dr. Ladislav Polič se je 29. -»k t obra 1S74. rodil v Karlovcu. Po končani?! gimnazijskih študijah v Karlovcu je študiral pravo na Dunaju, v Zagrebu, Heidelbergu in Budimpešti. Spisal jc več državnopravnih razprav o ustavi, mednarodnem pravu, volilnem za^ komi za Narodno skupščino in o razvoju demokratske misli. — KomerrijalizaHja železnic. V prometnem ministrstvu so vrši 5. decembra širša konferenea strokovnjakov, ki bodo razpravljali o načrtu prometnega ministra glede ko-mercijalizacije naših železnic. Na konferenco •o povabljen j tudi predstavniki pridobitnih krogov. — Avstrijska delegacija v Beogradu. Pod vodstvom direktorja avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Schillerja je prispela v pen-deljek v Beograd veeejanska delegacija strokovnjakov, ki ima nalogo voditi pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema ejržavara«. X« kolodvoru so delegacijo pozdravili zastopniki našega zunanjega in trgovinskega ministra te* avstrijski poslanik dr. Uoffiiiger. — Glavni ravnatelj Narodne banke potuje t Pariz. Kakor poročajo beograjski listi, odpotuje glavni ravnatelj Narodne banke dr. Dragoljub Novaković v Pariz, da si tam ogleda funki ijoniranje tiskarne za tiskanje bankovcev in se obenem sestane z guvernerjem franeoske N"arodne bank*71- — Konferenca evropskih borz na Dunaju. Na pobudo dunajske borze se vrši 23. novembra t. 1. na Dunaju .konferenea delegatov srednjeevropskih produktnib borz. Na tej konferenci bodo zastopane po posameznih delegacijah tudi vse jugoslovenske borze. Na konferenci bo zastopana tudi ljubljanska borza. — Iz gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Posle načelstva gremija trgovcev za ljubljansko okolico je prevzel I. podna-čelnik g. Josip špor-n. trgovec na Jezici pri Ljublij a ni. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje v Budimpešti izhajajočega madžarskega lista »Bu-dapesti Hirlap«. ker je pisal proti interesom nase države. — Otvoritev brzojava prt pošti Št. Vid pri Stični. Dne 6. novembra t. i. je bila pri pošti St. Vid pri Stični otvorjena brzojavna postaja. V kratkem se pri tej pošti otvori tudi telefonska centrala. — 25-letnica »Napredka«. Danes praznuje svojo 25-letnico hrvatsko kulturno društvo »Napredak« v Sarajevu, ki ima za povzdigo kulture v Bosni in Hercegovini ogromnie. zasluge Na zagrebškem vseučilišču podpira * Napredak« z raznimi podporami skoro vsako leto nad 100 akademikov. _ Muzej mesta Beograda. Beograjska občina je sklenila, da se zgradi muzej mesta Beograda, v katerem bodo zbrane vse zgodovinske zanimivosti Beograda. Zasigurani »o potrebni krediti. — Jugoslovenski Touriug-klub bo imel svojo redno skupščino dne 6. decembra ob 18. v Beogradu, Obiličev venac 3-11, z običajnim 'dnevnitn redom. — V prepiru ustreljen. V pondeljek ponoči sta v Osjeku popivala v neki gostita! podnarednik 41. p^PoIVa Pavel Petrovič ter sluga Jugoslovanske banke Vincenc Sort. Tekom večera je med obema ponovno došlo do prepira, nenadoma pa !c potegnil Petrovič svoj revolver in oddal več strelov proti Sortu. S-lu-ga se je teiko ranjen zgrudil na tla ter so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je včeraj umrl, ne da bi prišel k zavesti. Podnarednik Perovič le bil aretiran. — UMI ženo radi prevelike ljubezni. Pred porottiim sodiščem v Splitu se je včeraj vršila razprava proti Marku Perišiču, ki je pred meseci ubil svojo te«no vpričo dveh svojih otrok. Državni odvetnik zahte* va smrtno kazen. Perišič je izjavil, da je ženo preveč ljubil, ona ga je pa zapustila. Zato jo je ubil. Pretresljivi trenutek se je nudil pri razpravi, ko je v porotno dvorano vstopila 6-letna Peršičeva hčerka Neven-ka. Ko je mala Nevenka ugledala svojega očeta, ga ie pričela klicati k sebi: Pape, pape! Prizor je globoko ganil vse prisotne in mnogi so jokali. Proti večeru je bila pre-čita«na razsodba in je bil Perišič na podlagi pravoreka porotnikov popolnoma oproščen. — Železniška nezgoda v Vojvodini. Javljajo iz Subotice, da sta včeraj v Žebniku na kolodvoru skočila s tira dva vagona beograjskega brzovlaka K sreči ni bil nik-do poškodovn in je vlak dospel v Subotico s 40 mkiunto zamudo. — Oblak se je utrgal v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo, da se je predvčerajšnjim utrgal oblak pri Popovu Ob tej priliki nastala poplava je povzročila po polju seljakom mnogo škode. Tudi več hiš je bilo poškodovanih Uljudno naznanjam cenj. odjemalcem, da sem preselil svojo TAPETNIŠKO DELAVNICO z Rimske ceste št. 21 na Sv Petra cesto št 5, dvorišče, v LJubljani. Pri tej priliki se še nadalje priporočam za izvršitev vseh v mojo stroko spadajočih del. P. p. odjemalce bom, kakor do sedaj, tudi v bodoče vselej najboljše in najtočneje po* stregel. Z odličnim spoštovanjem JOSIP SLUGA, tapetnik. Iz Ljubljane —lj Napredovanja ljubljanskih učiteljev. Napredovali so: Fran Lončar, učitelj IV. moške osnovne šole v Ljubljani v 1. skupino ¥L kategorije, Teodora Verne, učiteljica I. ženske osnovne šole v 2. skupino II. kategorije in Rudolf VVagner, strokovni učitelj T. moške meščanske šole v 2. skupino I. kategorije. lj— Francosko predavanje. G. prof. Ge- orge Blondel bo predaval v četrrek 10, novembra ob 6. popoldne v veliki dvorani univerze o »Obnovi Pranciie pn velik' vaji ni.« —lj Novost za Ljubljano. V sredo po-poldm-e 16. t. m. priredi v veliki dvorani Uniena neumorna Atena »modno čajanko* za katero je že danes mnogo zamimanja. —lj" Modna čajanka. »Atena« je uvrstila v vrsto svojih kulturno estetski h prireditev »modno čajanko«, ki naj dviga med našo publiko smisel za lepoto, lepe kretnje, izpopolnjuje okusa in širi razumevanje za pravilen kroj dobrega oblačila. Slične prireditve so v velemestih skoraj na dnevnem redu. Vrše se po večjih trgovskih hišah, po hotelih in kavarnah, kjer so zgolj reklamnega, trgovskega značaja. Naš trgovec in obrtnik se samostojno za enkrat še ne more poslužiti tako dragih reklamnih sredstev, zato je »Atana« pričela združevati družabne in kulturne prilike z dnevnimi zahtevami časa, da tako poživi naše mesto na podlagi gesla »Pomagajmo drus drugemu !« —lj Vojni invalidi, vdove in sirote, člani ljubljanske podružnice naj se takoj zglasijo v društveni pisarni, kjer dobe nakaznice za ceneni premog. Članske knjižice je prinesti seboj. —lj Zapostavljanja zavedne narodne inteligence. Iz krogov brezposelnih naprednih inteligentov smo prejeli: Zadnje dneve je zavladalo med nami, brezposelnimi naprednimi inteligenti, ki se nismo nikdar sramovali svoje narodnosti, veliko razburjenje in ogorčenje, ker je potom protekcije prišel v službo ugledne humanitarne institucije neki vpokojeni oficir, ki sicer nosi lepo slovensko ime, a ga je doslej vedno pisal v popačeni nemščini. Ta je dobil lepo službo pri tej instituciji, čeprav pred in med vojno ni hotel slišati o Slovencih, ki jih je povsod sramotil in se je vedno kazal za pristnega Nemca. Napravite gospodje red! —lj Tatvina oblake. Čevljarskemu pomočniku Martinu Mlakarju je sooči neznan tat ob ugodni priliki v peronu glavnega kolodvora izmaknil u»njat ročni kovčeg, kjer je bila obleka, perilo in nekaj gotovine. Mlakar trpi okoli 600 Din škode. Kovčeg je bil ukraden, ko se je laslnik za nekaj minut od njega odstranil. —-lj Aretacija nevarnega postopača. Ljubljanska policija je včeraj aretirala tuji lastnini zelo nevarnega postopača in berača Franceta Marna, ki je okrog ponujal na prodaj razne pile, katere je bil ukradel iz vagona ua j glavnem kolodvoru. Maru, ki je bil 15-krat kazuovau. je cinično priznal tatvino, rekoč: >Ker nisem imel kaj jesti, 6em šel pa kraste. —lj Drobiž polleiske kronike. Policija je zaprla dve mladi vlačugi in nekega sta-kega postopača radi tatvine pil. Prijavljena je bila policiji tatvina perila in obleke. Ponoči se je pretepalo šest mladeničev, dva sta povzročila velikanski kraval v lavnem lokalu, tretji je silno razgrajal na cesti in trije ljubljanski elegantni dandyji so snoči vprizorili pravcato bitko v neki restavraciji sredi mesta. Pometali so vse vžigalnike in steklenice v kot ter začeli snemati vratne kljuke. Na pomoč poklicani stražnik jih je komaj ukrotil. Prejeli bodo primemo nagrado od policijskega komisarja. Restav-raterju so napravili 250 Din škode. Končno je policiji prijavljenih 8 kolesarjev zaradi prestopka cestnopolicjskega reda. i— lj Budilke in poročne prstane kupiš pri F. Čuden, Prešernova nI. 1. —lj Društvo »»Treznost ima svoj redni sestanek 9. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču. Vstop dovoljen slehernemu. —lj Kolesarska nezgoda. Na Glincah, cesta VIL, stanujoči železniški čuvaj Jože Verbič je snoči obvestil viško policijsko stražnico, da je železničar Nace štembal, stanujoč v Rožni dolini, okoli 17.30 vozil po klancu nizdol čez železniški prelaz in se s kolesa prevrnil v jarek. Pri padcu se je poškodoval na desnem sencu ter nezavesten obležal pa tleh. Verbič je zapazil nezgodo ter je Štembala s pomočjo mimoidočih odnesel na Čuvajnico, kjer se je zavedel in so mu tam rauo obvezali, —lj Policija je dobila odgouski roj. Ljubljanska policija je končno dobila nov odgon-ski voz, ki ga navadni zemljani imenujejo >:zeleni Henrik-c ali po ljubljansko ^eajzeljc«. V voz bosta vsak dan vprežena po dva policijska konja. Z odgonskim vozom bodo vozili stražniki vse lopove, tatove, vlačuge in pijance v policijske zapore. Na ta način je končno odpravljen Škandal, da so morali stražniki vse aretirane osebe s policijske direkcije spremljati po ulicah v justično palačo. Tudi stražnikom bo olajšana aretacija ua cestah ležečih pijancev in razgrajačev, kar >zeleni Henrik« jih bo ponosno odpeljal v zapore. Pravijo, da je voz prav čeden in na »fedrilK. —lj Vreme. Snoči ob 20. je kazal barometer 757,7, termometer 4- 15 stopinj C, danes zjutraj barometer 757, termometer -f- 15 stopinj C, opoldne barometer -756, termometer 4- 18 stopinj C. Najnižja temperatura včeraj + 13.3 stopinj C, najvišja -f- 16,4 stopinje C. Danes vse dopoldne oblačno. Najboljši-, uajtrpeinejšc isto uajteuejšt Iz Celja —o Kvartet Zika priredi v sredo 16. novembra ob 8. zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert. Koncert se priredi pod okriljem Glasbene Matice. —c Mestno gledališče. V nedeljo 13. novembra se vprizori ob pol 16. popoldne kot ljudska predstava »Mlinar in njegova hči«. Cene vsem prostorom so znižane za 25%. —c Statistika umrlih. V mesecu oktobru je umrlo v Celju 18 oseb in sicer vse v javni bolnici. Zanimivo ie, da v mestu samem ves mesec ni bilo nobenega smrtnega slučaja. —c Za občinske volitve v Celjski okoliški občini so tudi Nemci končno vložili svojo listo. Nosilec iste ie neoporečno nemški mož Franc Petschuch. Iz Maribora —m Vprašanje moderne tržnice so začeli klerikalci pogrevati v »Slovencu«, ker se bližajo volitve. S tem hočejo menda povečati »svoje« uspehe v sedanjem občinskem svetu. Previdno pa zamolče, da je izdelal tozadevni predlog referent tržnega odseka g. Weixl in da se je o tem razpravljalo že v bivšem občinskem svetu, ko je bil župaai g. Grčar. Kakor takrat tudi sedaj ni bilo mogoče izvesti tega načrta radi finančnih težkoč, ker bi taka stavba stala težke milijone, a ima občina sedaj še nuj-nejše posle. Zato s klerikalnim hvalisanjem s tem novim »uspehom« zaenkrat ne bo nič. —in Stojnice za špebarje. V smislu sklepa občinskega sveta bodo od sobote dalje stojnice špeharjev, ki so bili doslej desetletij a na Koroški cesti med Glavnim in Vodnikovim trgom, preložene na Vojaš-niški trg, ker je bila Koroška cesta običajno tako zatrpana, da je bil vsak promet nemogoč. Na Voiašmški odno&no Vodnikov trg se bodo preselili tudi »Iflkarji«, ki bodo imeli svoja m<*sta tudi v Strossmaverjevein drevoredu. S tem bo Koroška cesta znatno razbremenjena. Bilo bi Ie še želeti, da bi se tudi za mesarske stojnice našel kakšen primernejši prostor, kakor je Glavni tr«, kjer je meso Izstavljeno prahu in blatu, kar vsekakor nd preveč higijenično —m Nenavadno maščevanje. Neki mariborski profesor ie doživel te dnj veliko presenečenje, ko se je okrog poldneva vrnil iz šole Našel je stanovanje popolnoma izpraznjeno, le v kotu je še ostala samcata postelja. V njegovi odsotnosti je namreč vdrla njegova ločena žena s pomočjo lestvice skozi okno v stanovanje in po postrež-čkih odpeljala vse pohištvo. Profesor se je moral zateči k sodišču, da dubi svoje pohištvo nazaj. Sledeče srečke državne razredne foteriie kupljene v Zadružni hranilnici r. z. z o. a. v Llubljani. Sv. Petra cesta št. 19. so bile izžrebane dne 7. t. m. PO Din 2000'— so zadele št. 76.729 70.211, 70.242, 20.207, 70.211. 70.242. PO Din 500'—f pa so zadele naslednje številke: H.13j, d.795, 5.786, 5.703, 53.475, 53.431, 66.639, 66.670, 11.510, 11.554, 11.524, 20.822, 34.153, 47.791, 47.771, 47.796. 60.821, 60.886, 70.248, 70.299, 5.763, 15.442, 30.938, 30.970, 53.4,23, 53.4oV, 06.695, 01.762, 115.606. 115.626, 115.673, 8.005, 20.855, 20.891, 20.894, 32.458, 23.490, 23.444, 47.758, 48.549, 48.570. 59.313, 59.338. 60.836, 71.812, 83.268, 86.349. 86.386. 86.399, 96.950, 97.741, 110.111, 110.114, 110.125, 110.152, 110.143. 111.139. 111.189, 120.113. 120.142, 123.386, 123.349, 9.394, 9.325. 9.331, 20.292, 20.209, 20.290, 20.213. 24.283, 24.287, 34.077, 34.014. 34.044, 61.277, 61.202, 70.248. 70.299, 71.8J2, 73.670, 73.687, 99.558, 110.780, 110.797, 122.752, 122.738, 122.773. Opozarjamo, da se bo žrebalo do 7. decembra t. 1. vsak dan. Premije in glavni dobitki bodo. kakor vedno, izžrebani proti koncu žrebanja. Kdor zadene dobitek po Din 500, lahko takoj zamenja srečko za še neifžrebano srečko, da more igranje nadaljevati na visoke dobitke.. Kdor reflektira na neizžrebane srečke, naj takoj vrne izžrebano srečko, da se mu pošlje nciz* žrebana ali pa naj se osebno zglasi. Vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani Deset urni delavnik Zadnji eas je postalo aktualno vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani. Vmes je posegel minister za socijalno politiko brez prejšnjega sporazuma a trgovinskim ministrom ter izdal poseben nalog velikemu županu, naj reži vprašanje odpiranja ip zapiranja trgovin v smislu osemurneera delavnika le za Ljubljano, dočim bi bilo predvsem potrebuo, da se reši to vprašanje za vso državo enotno. Snočnji sestanek ljubljanskih trgovcev, ki se je vršil v »Unionu« in ki je bil razmeroma dobro obiskan, je manifestiral za enotno rešitev toga vprašanja. Vsi trgovci so bili soglasni v sodbi, da Ljubljana ne sme biti nekak poseben objekt za razne eksperimente pri reševanju socijal-nopolitičnih in drugih problemov. Vsi govorniki po se izjavili, da se mora vprašanje uredti sporazumno med miuistrom za socijalno politiko in trgovinskim ministrom in lo ne samo za Ljubljano, marveč enotno za celo državo. Debato o vprašanju zapiranja in odpiranja trgovin je otvoril predsednik ljubljanskega gremija trgovcev g. Gregorc, ki je prečital daljšo načelno izjavo, nakar je tajnik g. š m u c podal izčrpno poročilo o vsej akciji trgovcev. Omenil je med drugim zanimiv članek »Trgovinskega glasnika< o tem vprašanju. Beograjski list namreč navaja, da imajo nekateri beograjski trgovci odprte svoje trgovine celo do 23. ponoči. Zastopniki posameznih trgovskih strok, kakor g. Fr. P o g a 5 n i k za trgovce z deželnimi pridelki, g. F a b i a n i za manufaktu-riste, g. Verbič za špecerijo, g. Kaste-1 i c za papirno stroko, g. M e d v e d za ma-npfakturiste-grosiste, g. Breznik za že-leznino so se izrekli vsi za to, da se vprašanje resi za vso državo in da naj bodo trgovine odprte od 7. zjutraj do 19. zvečer z opoldanskim odmorom. Trgovka iza. Legat je z vso odločnostjo ^ahUvala, da naj nnui sler za socijalno politiko to vprašanje najprej uredi v Beogradu, kjer vladajo prav neznosne razmere. Soglasno je biLa nato sprejeta spomenica načelstva gremija na velikega župana in Zbornico TOI, ki med drugim povdarja: Na sestanku trgovcev, ki >r je vršil v zadevi odpiranja in zapiranja trgovin dne 8. t. m., se je po vsestranski debati ugotovilo, da bi v času, ko preživlja na£a trgovina občutno krizo in ko visoki ter trajno rastoci režijski stroški onemogočajo vsak raz mali, vsako skrajšanje delovnega ea«a aa bazi S-urnega delavnega easa povtroeila najhujše posledice za trgovino, kakor tudi ta celokupno narodno gospodarstvo. Različnost gospodarskih, kulturnih iu •<>-cijalnih razmer, v katerih se nahajajo poe-dini okraji v Ljubljani, kakor tudi na j>tri-feriji, neobhodno zahtevajo, da se pri določitvi odpiranja in zapiranja obratov, ako se hoče ustreči potrebam konsumentov in zahtevam obrata, ž njimi računa in se jim v polni meri prilagodi. Na podlagi teh deptev, se je na sestasku trgovcev, upoštevajoč vse okoliščine ureditve odpiranja in zapiranja trgovin, soglasno sklenilo, da naj se za Ljubljano in za okraje, ki spadajo pod policijski okoliš enotno odpiranje in zapiranje trgovin uredi tako, da se trgovine ne smeje odpirati pred T. ijutraj in zapirati pe 7. zvečer z zakonitim opoldanskim počitkom. Končno se je po bc-sUuku soglasuo izrazila Želja, da naj se odpiranje ter zapiranje trgovin uredi za celo državo enotno, kar bi znatno pripomoglo, da se dosedanje rvezado-voljstvo v tem pogledu odpravi in tivede enotno postopanje, kakor tudi, da se strogo izvaja nedeljski počitek v vs«h obratih, razen v cvetličnih in slaščičarskih. Krvave posledice radikalskega poraza v Vojvodini Še bolj kot raJikalske prvake v Beo* gradu, boli katastrofalni por;' : radika* lov pri občinskih olitvah v Vojvodini razne radikalske »kortešc« ali po naše priganjače, ki so se doslej solnčili v milosti radikalskih vladnih mogotcev in jim je sedaj odklenkalo. Povsod groze z maščevanjem nad volilci, ki ni* so ^lasovali za radikale, in ponekod je prišlo že do krvavih obračunov. Dokaz, kako vlogo so igrali radikali doslej, je postopanje radikalskega poštarja v Turji pri Novem Sadu, ki je bil glav: i radikalski agitator. Ker ie v njegovi občini zmagala demokratska večina in so ostali radika' v brezpomembni manjšini, tako da ne bodo imeli na vo občine nikakega vpliva i _č\ je že takoj naslednji dan ačel groziti vsem, ki niso plesali, kakor jim ie go» del. Včeraj so se zbrali novoizvoljeni demeknuski občinsk1* s tniki v neki vi i postilni. da se dogovore dlede na« daljnega dela in postopnnjn. kako bi prišla občina 5im prej do zakonitega zastonstva. Venadoma na je vdrl v gos stilnifcUo sobo r ^štar Sava Varoski z vojaško puš'co v . )ki in začel kn.r slc^ po strel med zbrane ljudi. Oddal k' kakih 20 strelov. Gostje so se preplu* šeni bežali in hitrli vsak proti svoj-* mu domu. Pobesneli radikahki pri<*a* njač pa je d. ?$\ za njimi tudi no cestr in nenrestano streljal. Pri tem i težko ranil nosestnika in demo!,r**>kcda ob* činske"a svr« ika Pnnčiko Tomiča ter obstrelil tudi več dnK'n vaščanov. Teško ranjene--1 Tomiča so morali se istega dne ^rc">cliati v novo^dsko bolni , kjer na to rzkonc podle" ! teškim poškodbam. Med prebivalstvom jc **-*Kialo veliko razburjenje. Nihče si ne Tipa več iz hiše, ker bodi Varoski neprestano s miško v roki po vasi in grozi ^sakemv ki se nrikaže, češ, meni ne m "C nihče nič, jaz že imam svoie ljudi v Beoarauu in vi ne loste nikdar odločali v naši občini. Značilno je, da Varoskj doslej še ni - 'A aretiran, JasU ravno je prebivalstvo prosilo pri so u* šču . ščite pred nasilnežem in ahte* valo orožniško astistenc , da zaščiti mirne vaščanc * ed oodivjano radikal* sko »veličino". Tudi od drugod poročajo o silnem teror u in grožnjah poraženih radika* lov, ki se kljub zlorabam in volilnim sleparijam niso mogli vzdržati na po* vršju. OBLAČILA tvrdke 3. Maček LJUBLJANA. Alekundrova 12 (o njifooliSa In Mjc*nej$ii. Aretacija defravdanta Goloba Kakor smo že poročali včeraj, je v sobo* to dopoldne pobegnil iz Maribora trgov«k| uradnik Helmut Golob, ki Je tvrdki Schnndt odne»el loO.OUu Din, ki jih je dvignil v Narodni banki. Golob je bil včeraj aretiran v VVildonu. (J aretaciji jjiiuašajo graSki li>U sledeče podrobnosti: Takoj po poneverbi je Golob pobegnil v Avstrijo. Dasi je bila graSUa policijska di» rekcija obveščena sele ob 9. zvečer, je takoj pod vzela vse mere, da Golobu onemogoči na-daljni beg. O slepariji so bile obveščene vse jjostaje telefonsko iu brzojavno, v akcijo |>a je stopil tudi radio. Kmalu nato je policija izvedela, da se Golob pod imeuom lieib«rt Jager nahaja v Gradcu. Policija je tudi ugotovila, da se je Golob že v soboto popoldne z avtomobilom vozil po Gradcu in da te Je-s polnočnim vlakom odpeljal na |>unaj. V nedeljo zjutraj je bogunt u sledil k i imiiudjii uradnik Rumpold, Golob pa »a je Dunaju umaknil in je krenil proti dunajskemu Novemu mestu. Tu je Izginila vsaka sled za njim. Končno je policija izvedela, da se nahaja Golob v \Vil4pnu in je prijela ubegl»g« defravdanta bal v trenutku, ko je znova stopil na avtomobil in hotel uteči. Golob je bil izročen graikemu deželnemu sodišču in bo bržkone sojen v Gradcu, kjer je tudi že poprej izvrSil več sleparij. Pri njem so naili tamo ie 80.000 Din, 40.000 Din je izrodil de lavcu Karlu Karnarju, ki pa je denar raten 8000 Din sam izročil policiji. Za avtomobil ske vožnje je Golob potrosil 8.000 Din. Stran 4 •slovenski narod« dne 10. novembra 1927. Stev 255 To in ono Vaientino - žrtev konkurence Pred dnevi smo poročali, da sc v Ameriki širijo vesti, da sloviti filmski igralec Rodolfo Valetino ni umrl na* ravne smrti, marveč da je postal žrtev zločina. Seveda je ta vest v Ameriki pa tudi po vsem ostalem svetu vzbudi* la ogromno senzacijo in v splošnem seje smatralo, da gre za navadno raco odnosno mistifikacijo lista, ki je poro* čal o tem. Toda nadaljni potek dogodkov je pokazal, da ta vest ni bila iz trte zvita in da je bil pokojni Valcntino res žrs tev atentata oziroma zarote, ki je bn\a zasnovana proti njemu. Omenili smo že, da je Vaientino podlegel operaciji na želodcu. Zdravniki so bili mnenja, da je Valentinovo smrt povzročilo najbrž nenadno vnetje slepiča, toda prepričani o tem niso bili. Newyorško časopisje, ki se obširno bavi s sluča* jem pokojnega Valentina, prinaša vrlo zanimive podatke o tej najnovejši afe* ri, v katero je baje zapletenih več ugled *h oseb. Newyorška policija je baje že pred dvema mesecema prejela dve anonimni ovadbi, da je bil pokojni Vaientino zastrupljen odnosno da je postal žrtev zločinskega naklepa. V prvem primeru je ovadba navajala, da je Valentina zastrupila ena številnih njegovih obo* ževalk, za katero se igralec ni hotel ogreti, v drugi ovadbi pa je bilo nave* deno, da se jc Valentina znebilo kon* kurenčno filmsko podjetje, kateremu je bil sloviti igralec napoti. Policija, ki je bila sprva zelo skep« tična, je takoj, čim je prejela drugo vest, pričela intenzivno poizvedovati. Uspeh ni izostal. Detektivi so baje od* krili v osebi neke filmske igralke pričo, ki je podala važne podatke. Ta igralka je baje srečala Valentina nekaj tednov pred odhodom v Anglijo v »Paradiesu« enem naj elegantne j ših lokalov na Broadwayu. Vaientino jo je povabil k mizi, pri kateri je bila na* vzoča tudi vdova industrijca Florencc R. Ta jc bila do ušes zaljubljena v Va* lentina in skušala si je na vse mogoče načine priboriti njegovo naklonjenost. Toda Vaientino je ostal napram vsem zapeljivostim mlade in temperamentne vdove popolnoma hladen in ker ga da? ma le ni prenehala nadlegovati, se je v neopaženem trenotku odstranil iz lo? kala. Igralka, ki je ostala pri mizi, jc bila nekaj časa kasneje priča, ko je vstopil v lokal neki Človek, ki je Valentinu opetovano stavil zapeljive ponudbe ir. ga skušal pridobiti za svoje podjetje. V njegovi družbi sta bila dva sumljiva individuja. Ko je vdova trojico opazi* la, ji je šla nasproti, a nat~ so se vsi skupaj umaknili v sosednjo sobo. Igral* ka je slutila zlo in splazila se je v te* lefonsko celico, nahajajočo se poleg sobe, kjer je prisluškovala tajnemu po* govoru. Med drugim je ujela pri pri* sluškovanju sledeč pogovor: »Sredstvo sem si že preskrbel,« je dejal eden od obeh neznancev. »Učin* kuje popolnoma sigurno in kar je glav* no: ne zapusti nobenega sledu v orga* nizmu. Sestavljeno je iz finega dia* mantnega prahu, ki preluknja želodec in drob in povzroči neizogibno smrt žrtve.« Igralka je nato šc čula pripombo, da se lahko ta prah neopaženo natrese v katerokoli pijačo, o nadaljnih tajnih naklepih pa ni izvedela ničesar več, ker je četvorica svoj pogovor samo šepetajoč nadaljevala. Policija nadaljuje preiskavo in pri* čakovati je senzacijonalnih aretacij. Koliko je kinematografov? Po pravkar izdal statistiki ameri* škega trgovinskega ministrstva je na vsem svetu približno 52.000 kinemato* grafov z 21 milijoni sedeži. Povprečno pride torej na vsak kinematograf 400 sedežev. V vsa ta podjetja investirani kapital znaša 2.5 milijard dolarjev. V Evropi pride na tisoč prebivalcev 20 kinematografskih sedežev, v Ameriki 50, v Avstraliji 44, Evropa ima pri* bližno 22.000 kinematografov, Ameri* ka 25.000, Avstralija 1200, Afrika 800, Azija 3000. Zdravnik - trgovec z dekleti Budimpešta ima novo senzacijo. Gre za senzacijonalno afero, v katero j j zapleten mlad budimpeštanski zdravnik, osumljen kupčije z dekleti. Podrobnosti te afere so nastopne: Vdova Jakobina Mandl je pred ne* kaj dnevi prijavila policiji, da je brez sledu izginila njena 191etna hčerka, barska plesalka. Policija je seveda ukrenila primerr " korake, da izsledi pogrešano mladenko, toda uspeh pre* iskave je bil negativen. Medtem je de* kletova mati izvccMa, da se je hči ne* davno seznanila 7 nekim mladim zdrav, nikom, s katerim je često shajala. Manciova je nato poiskala stano* vanje omenjenega zdravnika in je tam res n "la svojo hčerko, v njeni družui pa še pet drugih mladenk. Dekleta so izjavila, da jim je zdravnik obli ubil sijajna mesta v inozemstvu in angažma pri filmu, policija pa sumi, da je mladi zdravnik nevaren trgovec z dekleti in ga je zato 'v ...knila v zapor. 15letno dekle zastrupilo svojega očeta V madžarskem mestu Selnoku se je te dni odigrala strašna rodbinska tragedija Pred nekoliko tedni je nenadoma umrl posestnik Pavel Šaš. Policija pa je nedavno prejela anonimno pismo, ki pravi, da Šas ni umrl naravne smrti, temveč je bil zastrupljen od njegove družine. Oblasti so odredile ekshumacijo trupla in ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je Saš povžil večjo količino arzena. Policija ie takoj aretirala ženo in 151etno hčerko pokojnega Šaša. Pri nadaljnji preiskavi so ugotovili, da žena ni ničesar vedela o zastrupljenjn, dočim je hčerka priznala, da je vsula strup svojemu očetu v juho. Razlog tega strašnega zločina je bilo slabo postopanje očeta napram ženi in hčeri. Edison kot prerok vojne Sloviti iznajditelj Edison je nastopil sedaj kot vojni prerok. List »Popular Sciences Monthly« je priobčil izpod njegovega peresa članek, v katerem napoveduje v kratkem veliko vojno med Ameriko in Evropo. Edison dela zaradi tega z nekim znanim industrijalcem in drugimi ameriškimi tvrdkami na to, da bi se iznašlo nadomestilo za kavčuk, ker bi bil Ameriki vsled vojne onemogočen uvoz kavčuka. Čikaške idile Chicago ne slovi zastonj kot gnez* do banditov, zatočišče tihotapcev in temnih elementov. Saj ne mine dan, da ne bi listi poročali o raznih avanturah pustolovcev, smelih roparskih napadih, misterijoznih umorih itd.. Najnovejši roparski napad, ki je bil izvršen te dni in s katerim si beli glavo policija, pa prekaša vse dosedanje lopovske avan* ture. V Harmonv Innu, predmestju Chi* caga, se je namreč nedavno vršila ve« lika maškerada, ki je privabila veliko občinstva vseh slojev in stanov. Okoli polnoči se je pojavilo na prireditvi tu» cat moških v brezhibnih črnih toale* tah, z njimi pa je bila v družbi neka mlada, ljubka mladenka. Novodošleci so se deloma pomešali med plesalce, le njih četvorica je ostala pri vhodu dvo* rane. Višek celokupne prireditve pa je bil apaški ples, katerega je najavila omenjena blondinka. Med izvajanjem si je »čindareia« snela krinko z obra« za in čvrsto poljubila svojega partner* ja. To je bil signal za napad na goste. Eden od omenjenih novodošlih gostov je oddal strel v zrak, ostali pa so pri« silili z rožjem v roki goste, da so dvig? nili roke in se postavili k steni. Bandit: so nato oplenili družbo vseh dragocc* nosti in jo pobrisali v avtomobilih. Neki policist, ki je interveniral, je bil Boj proti Židom na Madžarskem Na madžarskih univerzah se nadaljuje borba proti Zidom. Diiaki so jasno izjavili, da svojih židovskih tovarišev tako dolgo ne bodo nustili k predavanjem, dokler vlada ne bo nudila zadostno jamstvo da se bo varoval nu-merus clausus. Obenem so ookrenili akcijo, nai se numerus clausus še boli poostri ter zahtevajo, naj se vsem Zidom za vedno sploh onemogoči studiranje na visokih šolah na Madžarskem. Zahtevajo tudi, naj se uvede numerus clausus na gospodarskem polju, in celo. da naj se v gospodarskem življenju zaposlijo samo kristjani in le v izjemnih in najnujnejših slučajih ljudje židovske veroizpovedi. Pojavil se ie tudi predlog, naj se v bankah in raznih podjetjih upelje nadzorstvo nad zaposlovanjem Zidov. Delniške družbe se pozivajo, naj objavijo statistike, iz katerih bi bilo iasno razvidno, koliko ie pri njih zaposlenih Zidov in kristjanov. Kjer bi razmerje ne bilo zadovoljivo, bi se morali Zidje odpustiti ter na njihova mesta postaviti kritjani. Vlada se na te zahteve, s katerimi so v Budimpešti začeli operirati, ne ozira. Sicer izjavlia, da bo nastopila proti dijakom, ki se navajajo od strani ultranacijonalističnih in antisemitskih krogov obenem Da že vnaprej sporoča vsem. da se nimaio dijaki ničesar bati. Protisemitski demonstranti v gledališču so bili kaznovani z denarnimi globami. Protisemitske demonstracije na ulicah se smatrajo kot običajni prestopki policijskih odredb in se kot taki tudi kaznujejo. Prosvetni minister je izjavil, da bo proti preganjanju Zidov na univerzah naiostreie nastopil, obenem pa se je tudi izrazil, da ne bo nikdar uporabil energičnih kazni proti mladini, na katero gleda kakor oče na neposlušne otroke. Ker se ni moglo več prenašati pretepanje židovskih dijakov na univerzah, so rektorji v svojem področju odredili, naj se vse visoke šole zatvorijo za nekoliko dni. Ako bi se ti ukrepi ne izkazali kot zadostni, se bodo vse madžarske visoke šole zaprle za mesec dni. Obstoja oa nevarnost, da se bo borba proti Zidom razširila tudi na pripadnike drugih veroizpovedi. Bivši prosvetni minister Štefan Haller. ki ie pred petimi leti izdelal predlog za numerus clausus na visokih šolah, zahteva sedaj, nai se izda slična naredba tudi proti protestantom. Svojo zahtevo utemeljuje s tem. da se na vodilnih mestih v državi nahaiaio mnogi ljudje, ki pripadajo protestantski cerkvi, in zahteva, da se naj odpuste in na njihova mesta postavijo katoliki. Zdi se, da bo tozadevni spor izzval zelo nevarne nemire v državi, ker se je gibanje proti Zidom začelo širiti tudi v javnosti. Mnoga industrijska podjetja odpuščajo nastavlicnee. zdravniki se bojkotirajo, židovski delavci ve ne sprejemajo na delo. Sploh se kaže povsod sovraštvo proti Zidom. Sodi M, da je to delo nekaterih politikov in državnikov, ki bi radi množice odvrnili od drugih dogodkov in neusnehov madžarske politike v svetu. Morilci lastnega očeta V Italiji je v vasi Savignano živel 701etni starec Lombardi sam v svoji koči, ker ni nikomur zaupal. Vse svoje premoženje, nad 30.000 lir. ie vedr<» nesil s seboi v žepu. Imel ie dva sina in hčer. ki pa so živeli ločeno od njega Nekega dne je starec izginil iz vasi. vendar pa to ni vzbudilo nobene pozornosti, ker so ljudje mislili, da jc odšel v kak drug krai. Ker dolgo časa ni bilo o njem nobenega glasu, so g i začeli iskati, vendar pa brez uspehu. Nedavno ra je eden izmed bratov obtožil drugega brata in sestro umora svojega očeta. Aretirana hči ie pri sodišču izpovedala, da je sanjala, da sc očetovo truplo nahaja pod nekim grmom in da ga je tamkai našla. Orožni-štvo je v resnici našlo posamezne dele trupla, na kar so odkrili, da so sestra, brat in njegova nevesta starca najprei okradli, nato pa ubili, sežgali in ostanke trupla skrili pod grmom v gozdu V m so bili aretirani. Najstarejši parlament Nastarejši parlament in obenem tudi eden izmed najmanjših, če ni morebiti celo najmanjši, ker šteje samo 42 članov, je islandski parlament. Klandska ho namreč 1. 1930. slavila tisočlernico svojega parlamenta. V resnici so Din 56*—, platno Din 72'— tuksu/na izdaja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100*— z ilustracijami. III. knjiga- Broš. Din 56*— platno Din 72'—, luksuzna izdaja na boljšem papirju polfranc. vez Din K O — t ilustracijami Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. ZADRUŽNA HRAKILNICA reg. pos- in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka* Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter* iih obrestuje po dogovora nai ugodne.t ===== v bančno stroko spadajoče posle ============ Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterij vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj; tud* srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi oogo t Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za upravo ia inseratni del Usta: Otoo Christof. — Vad v Ljubljani.