VESTNIK
CELOVEC SREDA 6. FEB. 1991
Letnik XLV. Štev. 6 (2589)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
P.b. b.
Karate: Milan Hribernik je evropski prvak!
Koroški Stovenci imamo evropskega prvaka! Miian Hribernik (siika ievo) z Radiš pri Ceiovcu je na evropskem prvenstvu v karateju v svoji katergoriji zmagat in s tem postat evropski prvak. Tekmovanje je bito minuti vikend v Ziirichu v Švici.

Predsecfn/k PZPD franc Kukov/ca
Starši, zahtevajte dvojezična spnčevaia!
Prihodnjo soboto bodo po vseh ljudskih in gtavnih šotah na Koroškem spet razdeliti spričevala o šolskem uspehu dijakov v prvem polletju.
Po delni sanaciji manjšinskega šolskega zakona imajo starši sedaj pravico, da zahtevajo za svojega otroka, ki so ga prijavili k dvojezičnemu pouku, tudi dvojezično spričevalo. Toda tako kot ob prijavi otroka k dvojezičnemu pouku še naprej obstajajo diskri-minatorični elementi, saj bi bilo
logično, da bo vsak dijak, ki obiskuje dvojezično šolo in se uči obeh jezikov, dobil tudi dvojezično sporočilo o napredovanju v šoli.
Dokler zakonodajalec ne bo poskrbel za dejansko enakopravnost v šolstvu, bo edina možnost, da dobijo otroci dvojezično spričevalo, izrecna zahteva staršev.
Zahtevo je treba sporočiti ravnatelju šole oz. razredničarki oz. razredniku.
Vpisovanje šolarjev že od t. marca
Kot smo (neuradno) izvedeti, bo vpisovanje šotark in šotarjev na Ljudskih šotah za šotsko teto 1991/92 tetos že od 1. do 20. marca.
Hkrati z vpisom je treba otroka prijaviti tudi k dvojezičnemu pouku!
Evropska dvanajsterica za miren razpiet v Jugoslaviji
Medtem ko se je napetost v Jugoslaviji po seji predsedstva konec preteklega meseca zmanjšala in se je vojaščina umaknila v kasarne, se je stanje v zadnjih dneh spet nevarno zaostrilo. Po le delni izpolnitvi ukaza predsedstva Jugoslavije o razpustitvi paravojaških skupin in predaji orožja vojski so po navodilu zveznega sekretariata za obrambo stopile v akcijo vojaške sodne oblasti.
Med drugim so odredile preiskovalni pripor za hrvaškega obrambnega ministra,
encralpolkovnika Martina peglja. Obtožujejo ga, da je ukazal nakup večje količine orožja za potrebe hrvaške milice in teritorialne obrambe, za kar pa naj bi bilo pristojno samo zvezno obrambo ministrstvo (več o tem v našem poročilu s tiskovne konference Franja Tudjmana na Dunaju). Hrvaška policija tega ukaza ni izpolnila in vojaški preiskovalni sodnik je sporočil, da bodo ..pristojni organi kazenskega pregona v JLA sprožili ukrepe za njegovo privedbo".
Hrvaške oblasti so medtem svojega obrambnega ministra skrbno zavarovale.
Dodatno je prilil olja še predsednik Jovič, ko je konec preteklega tedna brez vednosti predsedstva poslal telegram hrvaškemu predsedniku Tudjmanu, v katerem je zahteval izpolnitev ukazov. Pretekli teden pa se je zvedelo tudi o tajnem vojaškem dokumentu, v katerem je zapisano, da se bo vojska borila za socialistično ureditev v Jugoslaviji, kar je lahko razumeti kot neposredno
grožnjo Sloveniji in Hrvaški, pa tudi Bosni in Hercegovini, ki so iz svojega imena črtale ..socialistična". Svojo nalogo naj bi vojska, kot je zapisano v dokumentu, opravila pod idejnim vodstvom Zveze komunistov-Gibanja za Jugoslavijo, torej tako imenovane partije generalov.
Zapletanje je treba razumeti tudi zaradi časovne stiske, v katero sta zašla vojska in njen neposredni poveljnik, predsedstvo oz. Miloševičeva lutka, predsednik Jovič. Te-(du/je na 2. struni)
Znani nadaijnji kandidati na samostojnih iistah
Za občinske votitve na Koroškem 10. marca tetos so znani nadatjnji kandidati na samostojnih sto-venskih tistah oz. votitnih skupnostih.
Enotna tista Biičovs je v predvotitnem postopku izvotita za gtavno kandidatko in nositko tiste tngrid Zabtatnik, na drugem mestu je Tevž Miškut-nik, na tretjem mag. Štefan Schettander, četrti je Sigi Kotter, peti inž. Tomi Ogris in šesti Marjan Ein-spieter. EL je bita v občinskem odboru dostej zastopana z dvema odbornikoma.
Odtočeno je tudi v zvezi z nastopom EL na Bistrici v Rožu. Gtavni kandidat in tudi kandidat za župana je Witti Moschitz, stedijo pa mu strok. nadz. prof. Anton Feinig, Marko Hafner in Toni Hornbock.
Gtavni kandidat v občini Suha v Podjuni je učitetj Lenart Katz, na drugem mestu kandidira Uti Potočnik, na tretjem pa Michaet Drug.
V tržni občini Vrba pa bo kandidirata skupna tista ZAL/EL. Prvi kandidat je Hanzi Dragašnik s Kostanj. drugi mag. Štefan (Du/je uu 2. .sfrum).
Pri občinskih volitvah: ZAL kandidira v Celovcu in Velikovcu!
Odtočitcv o kanidaturi Zetene atternativne tiste pri občinskih votitvah v koroškem gtavnem mestu Cetovec je dokončna: ZAL bo ttt. marca kandidirata, gtavna kandidatka bo Angetika Hbdt! Prav-tako bo ZAL nastopita v Vetikovcu, kjer bo njen gtavni kandidat sedanji občinski odbornik dipt. inž. Eritz Zirgoi, na drugem mestu kandidira Hubert Budai, na tretjem pa bivša predsednica Mtade KEL mag. Zatka Kuchting.
Odprto je še vprašanje, ati bo Enotna tista, kot je bito to napovedano prefekti teden, v Cetovcu sptoh nastopita na votitvah.
Otroci se veseiijo pusta
Ciganke, mucki, tigri in medvedki, kraljične inžabicc-tcin šc več zanimivih podob boste srečali v prihodnjih dneh na (otroških) pustnih prireditvah. Vendar pa pusta letos ne bomo uživali brezskrbno, v veselje in radost se namreč mešajo občutki obteženosti in žalosti nad (političnim) razvojem po svetu. Prav zato so sc nekatera društva pustnim prireditvam odrekla, tz solidarnosti sc bo tudi uredništvo SV zadovoljilo le s sceno iz otroškega pustnega veselja!
VAB!LO
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza vabita na slavnostno prireditev ob
slovenskem kuttumem prazniku
danes, v sredo, 6. feburarja 1991 ob 19.30 uri v velikem studiu koroškega radia (ORF-Theater) v Celovcu, SponheimerstraBe 13.
SONETNI VENEC France Prešeren (1800-1849)
Glasba: Gabriel Lipuš, Gtinter Lenart
Izvajalci: Polde Bibič (recital), Gabriel Lipuš (solo glas). Gtinter Lenart (sopransaksofon), Berndt Thurner (vi-brafon/marimba), Gerald Riess (kontrabas).
Slavnostni govornik: podpredsednik vlade Republike Slovenije Matija Malešič
Vsi prisrčno vabljeni!
Kučan: Razdružitev najbližja opcija?
BreJ.sedmb pred^edAtva hloverdjc A/llan Kučan računa, Ja bo končno pr: razreši/vijugOAlovanAke krize urcAničem/ opcl/a razdružifve. 7*o a/ is/o ko/ odcepitev, ker AO pralne poAledice drugačne, zlas/i glede pravnega naAleds/va. „Br/ razdr;/ž/7vi so namreč vsi partnerji enaki, IVavAezadnje /e razdružitev bolj logična, kajti 7/<goAiavija je tudi naAtaia z zdr;/ži/vijo", /e Jejo/ Kučan.
IVAN LUKAN
Po vrntivi z razširjene seje zveznega predsedstva Jugoslavije prctkli četrtek v Beogradu - sodelovali so še predsednik jugoslovanske vlade, predsednik zveznega parlamenta ter predsedniki republik - je Kučan na tiskovni konferenci v Ljubljani tudi dejal, da je bil na pogovoru vendarle dosežen nek napredek, saj so ugotovili, kako se je treba jugoslovanske stvari lotevati v prihodnje.
Za Milana Kučana sta za bodoči razvoj v Jugoslaviji odločilni dve vprašanji: prvo je izid medrepubliških pogovorov, drugo pa, kdo bo sploh subjekt pogovorov o prihodnosti Jugoslavije.
Drugo vprašanje se je po mnenju predsednika Slovenije postavilo povsem v luči objavljenega dokumenta politične uprave Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki so ga po ukazu nekaj dni pred razširjeno sejo predsedstva Jugoslavije brali v poveljstvih in enotah JLA.
Dokument povsem nedvoumno govori o ambiciji vodstva JLA, da zadrži svojo vlogo političnega dejavnika in celo razsodnika v političnem življenju Jugoslavije in da ne pristaja na zahtevo po depolitizaciji armade, ki sojo predsedstvu SFRJ kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil že večkrat naslovili organi Slovenije in Hrvaške. Kučan: „Zahteval sem, da se do prihodnje seje 9. februarja popolnoma razčisti ozadje tega dokumenta ter odgovornost zanj".
Kučan je na tiskovni konferenci še poudaril, da Slovenija oz. Slovenci nimajo interesa zapustiti nikogar, da pa je vprašanje, „a!i moramo živeti skupaj z drugimi, ali imajo vsi drugi interes, da živijo z nami, s takšnimi, kakršni smo. Verjamem, da marsikomu nismo preveč simpatični in da smo zaradi svojih stališč celo moteči faktor. Če se to ugotovi, potem je zagotovo bolj pametno, da eni in drugi prevzamejo potrebne posledice iz tako ugotovljenega dejstva", je poudaril Milan Kučan.
Ali je hrvaški predsednik Franjo Tudjman, ko je predčasno zapustil sejo zveznega predsedstva, že pretekli četrtek prišel do tega zaključka ni znano, ni pa izključeno.
Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije.
ZSO: razprava o novem programu v pohtem teku!
Pretekli ponedeljek je zasedal KOKS-ZSO, ki je obravnaval izhodiščne teze za nov narodnostni program. Uvodoma je spregovoril tajnik ZSO dr. Sturm, ki je v svojih izvajanjih poudaril, da bo le poglobljena razprava o situaciji koroških Slovencev prinesla ustrezne smernice za nadaljnji razvoj naše manjšine. Čas, v katerem živimo, ne dopušča površnih, primitivnih in nestrokovnih ocen, temveč terja upoštevanje dinamičnosti družbenih procesov, s katerimi smo soočeni.
Izhodiščne teze še niso sam program, pač pa so nekak okvir, ki ga bo treba še dodelati.
Po Sturmovih izvajanjih sc je razvila večurna stvarna in poglobljena razprava, v kateri je bilo poudarjeno, da so izhodišča za nov narodnostni program konstruktivna podlaga za nadaljnjo razpravo.
KOKS-ZSO je formiral delovno skupino, ki bo na osnovi izhodišč formulirala konkreten narodnostni program.
Za enostranske, napo/ s/epe, vsa; na/vne a/Z pa proti-ameriške, .Sadar//// //uAeinu koristne idiote sta zunanji minister A/ock in centra/ni sekretar socialistične stranke Cap sog/asno označi/a nad dvajsettisoč ljudi, ki so preteklo Aoboto na Duna/u, navkljub izrednemu mrazu, z zgledno mirno demonstra-
KOMENTAR
EREA7/R/E V ZAL/VE
c/jo zahtevali konec vojne v Zalivu, takojšnje premirje ter politično rešitev b/jižne-vzhodnega konj7ikta.
iVova mednarodnopolitična situacija - stara jrazeo-iog/ja, ki pa ne zaleže več. Starih podob sovražnosti v obliki rdeče mačke, hudobnih komunistov, volkov v ovčjih kožah ni več mogoče oživiti. Generacija, ki gre danes na cesto za mir, ni več okužena z množično propagando iz časov hladne vojne, zato pa tem bolj rahločutna za svetovno nevarnost, ki preti iz vojne v Zalivu, /n prav nič ni naivna.' tudi če Bush & Co v Ameriki h; njegovi vazah' v Evropi Atoti-sočkrat ponavljajo, da je agresor pravzaprav SaJam i/usein ter da se je vojna v Zalivu začela pravzaprav že 2. avgusta lanskega leta z zasedbo Kuvajta, ostaja dejstvo, da se je regionalno omejen konjlikt razvil v nevarnost svetovnega požara žele z vojaškim posegom ZDA.
Zeliki agresor bi v obleki svetovnega žandarja rad ustavi/ majhnega agresorja, ki mu je napoti pri izžemanju najinih zalog v arabskem območju. 7*o je eno ozadje tega konjlikta. Drugo pa ostaja slej ko prej nesrečno vprašanje palestinskega naroda na tem območju in je hkrati ključno vprašanje za politično umiritev tega kočljivega področja, vendar prav ZDA ni mar pravične rešitve, saj jim prav trenutna konstelacija zagotavlja stalno možnost vmešavanja v politične spore v tem delu sveta ter s tem obvladovanja ogromnih zalog najte, ki jih hrani ta bogata celina, krav zato se z vsemi silami brani že pred desetletji predlagane mednarodne konjerence o B/jižnjem vzhodu, kot jo predlagajo tako arabske države kot tudi Sovjetska
zveza ah npr. tudi Socialistična internacionala. Ob taki konjerenci bi se ZDA morale resnično bati izgube skoraj izključne politične in vojaške kontrole nad območjem Bljižnjega vzhoda.
7a vojna nima več nobenega političnega ali celo etičnega opravičila, z nobene strani — dejstvo, ki ga je izrekel celo rimski papež 7anez pave! /7. Zahteva po takojšnjem premirju ni zgolj upravičena, marveč je človeško nujna za nadaljnji obstoj človeštva in sveta, /raške rakete, morda opremljene s strupenim plinom, merijo na 7zraei. Ameriški general Schvvarzkopj, vrhovni poveljnik zavezniških sil na Bl/ižnjem vzhodu glasno razmišlja o atomskem udaru na /rak - kaj bi to pomenilo, si lahko predstavlja vsak otrok, tudi v Avstriji, z izjemo morda gospodov Mocka in Capa. Posledica bi bi/a vojna arabskih ljudskih množič proti tehnokratizira-nemu zahodnemu vojnemu aparatu, vojna obubožanega in izstradanega 7uga proti bogatemu Severu in to „me-sarsko klanje" bi se končalo v apokalipsi.
Bagdad ne sme postati druga //irošima/ Po je edino geslo, na katero se morajo zediniti vsi, ki jim je preživetje sveta pri srcu. /n prav zato nujna zahteva.* takojšnje premirje v Zalivu in takojšna prizadevanja za politično rešitev tega konflikta/
Ob tem ima tudi Avstrija svojo — zagotovo omejeno -tehtnost.* od začetka leta* je članica Varnostnega sveta OZiV in ima zato posebne možnosti za diplomatske stike. Zgodovina bo - če jo bo še kdo kdaj pisal-pokazala, ali se je Avstrija izkazala za zrelo, da pripomore k ohranitvi svetovnega miru.
Kot na Dunaju po celem svetu ljudje demonstrirajo za premirje oz. za konec vojne v Zalivu. Irak naj s svojo vojsko zapustj Kuvajt, ZDA Zaliv, Izrael pa naj vrne Palestino Palestincem, so bila gesla na mirovni demonstraciji v Hongkongu.
Protest Mlade O VP proti kršitvt
človekovih pravic
Zvezno vodstvo Mlade OVP (Ljudska stranka) je na svoji zadnji klavzuri z resolucijo obsodilo kršitev človekovih pravic na Kosovu. Člani vodstva so hkrati pozvali avstrijskega zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka, naj posreduje ta prostest pristojnim jugoslovanskim oblastem in da je treba resolucijo predati tudi jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju.
Srečanje šefov vlad DS Atpe-Jadran o knzi v Jugosiaviji?
Koroški deželni glavar dr. Jorg Haider je predsedniku Delovne skupnosti Alpe-Jadran, deželnemu glavarju Zgornje Avstrije dr. Ratzen-bocku, predlagal, naj skliče neformalno srečanje vseh šefov vlad te skupnosti, na katerem bi se izključno pogovarjali o krizni situaciji v Jugoslaviji. Haider je preko deželne tiskovne službe dal vedeti, da se zavzema za dodatno podporo Sloveniji in Hrvaški na njuni poti k večji suverenosti ter daje potrebno preprečiti vsak oborožen spopad znotraj Jugoslavije.
Evropska...
(Nadaljevanje s* 7. .gram)
mu namreč v maju poteče predsedniški mandat in njegovo mesto bo prevzel Hrvat Stipe Mesič. Tudi iz tega zornega kota je pričakovati še večje pritiske in nevaren razplet.
Jugoslovanska kriza pa vse bolj zaskrbljuje tudi zahodno Evropo.
Na pobudo italijanskega in nemškega zunanjega ministra, De Michelisa in Gcn-schcrja, ki sta se srečala s slovenskim članom predsedstva Jugoslavije dr. Janezom Drnovškom na svetovnem gospodarskem forumu v švi-čarskem Davosu, je ministrski svet dvanajsterice na ponedeljkovem zasedanju v Bruslju sprejel sklep, da bo aktivno posegel v dogajanje v Jugoslaviji s ciljem mirne razrešitve krize. Zavzema se za vsakršen razplet, od minimalne integracije do razhoda, nasprotuje pa pritiskom, grožnjam in uporabi sile.
Jože Rovšek
Kandidati...
f Nadaljevanje A / gram)
Lesjak, tretji Krivin Krrat. četrti Krnst Dragašnik in peti mag. Martin Urbajs.
V	občini Rožek pa je hi) na prvo mesto na tisti KL izvoljen mag. Mirko Ora-že, na nadatjnjih mestih pa mu stedijo Joško Lepu-schitz, Certej Schuster in Ludvik Lesjak.
V	Žekzni Kap)i pa ho pondajeno ekipo EL v novem občinskem odboru vodi) Franc Jožef Smrtnik.
Z DUNAJA POROČA IGOR SCHELLANDER
FArva^Ar/ pre/Ase/An/A: /Ar. Fraa;o Fa/Ajman /e M na začela pre/eA:Aega fe/Ana na rr/Jnevne/n ob/sAja na DanajM. /Va sporeda A)/A/ pogovor! ^ Arane/erjem VranfrzA;y/n, v/ceAaacAegew A?/e-g/er/'ew, m/n^rrom za zanan/e zaJeve Moc/com, preJ^e/Aa/-A:ow WaA/AAe/wom fer i pre&/ara/A:/ avj/rA/^Acega go.rpo/Aar-r/va. O h ;r A: Arra.fArega pred^e/Aa/Ara /e zAta/A/A /zre/Ano pozorno^/ /arno^n, ^a//e /e neAca; /An/ pre<A rem razvo/ <Aogo<AA:ov In razp/et aape/o.sn med Zagrebom :'n BeograJonr prepreč/A rufaiAo /nferrencf/o yMg<?^AovaayA:e armade na AVrraiAcaz. A<fa/pa<Aa so A//Aa oza<7/'a /e A /Aogo/AAcuv rer poz/c/)a AArva.fAe v razpa/Aafoč/ JagosAar/p o.sre<7n/e ročAre nlsA^orne Aron/erence o/? zaArA/ačAca 7aJpnanorega ob/sAca na Dana/a.
A-ArvašAr/ predsedn/7r Franjo FL/ajman se je v oArs/Aru svojega neuradnega pos/o s/nega ob/sAra v/lvs/r/p sreča/ /ud/ z avs/r/;-sAr/m Aranc/egem dr. Franzem l/ran//zArym.
Ftanjo Tudpnan: Hrva§ia bo čakata samo še pot teta...!
Konkreten rezultat dunajskih pogovorov hrvaškega predsednika je dogovor o ustanovitvi predstavništva Hrvaške na Dunaju. Tudjman je izjavit , da to predstavništvo zaenkrat še ne bo imeto diptomat-skega značaja, pač pa naj bi zastopato hrvaške interese ztasti na kutturnem, gospodarskem in turističnem področju.
Gtede napetosti s srbsko narodnostno skupnostjo na Hrvaškem je dejat, da ta predstavtja samo 11 odstotkov hrvaškega prebivatstva, in da je od teh le dobra četrtina odgovornih za ekstremizem, nacionatni šovinizem in teroristične akcije. Vendar predsednik pri odgovoru na vprašanje o možni rešitvi konftikta s Srbi na Hrvaškem ni omenit nobenega modeta ati samostojnega hrvaškega predtoga. Konkretnemu odgovoru se je izognit z mnenjem, da bo treba ta probtem rešiti skupaj s probtemom sptošne jugostovanske držav-nopotitične krize. Tako izmikanje nekako potrjuje domnevo, da se tega 'vročega kostanja' vsi bojijo.
Tudjman: „V razgovorih, ki smo jih voditi z vodstvom Srbije, z gospodom Mitoševi-čem in ostatimi, smo dati vedeti, da v takih primerih ne moremo sprejeti različnih kriterijev pri ocenjevanju in razreševanju probtema, recimo, na eni strani na Kosovu in na drugi v Kninu in okotici. Ponovit sem svoj predtog, ki sem ga že podat na seji državnega predsedstva, da bi se strinjati s partamentarno ati četo mednarodno komisijo, ki bi tahko preverita stanje ter ugotovita, da srbska manjšina ne te da uživa vse državljanske, temveč tudi vse narodnostne pravice, in da gre za neko inscenacijo konftikta, ki naj bi zaostrita napetost in sprovocirata vojaško intervencijo ter postabšata hrvaško pozicijo v pogajanjih."
S tem v zvezi je hrvaški predsednik dejat, daje izjava predsednika Stovcnijc Kučana, naj se tudi srbskemu
narodu prizna pravica, da živi v tastni državi, v Zagrebu nateteta na nekotikšno začudenje. Vendar so Stovenci nato pojasniti, da je bita ta izjava (po nedavnem razgovoru Kučana s srbskim predsednikom Mitoševičem) podana v zvezi s skupno izjavo, da je treba vsakemu narodu priznati tudi pravico do lastne suverenosti. To je bito potem tudi izhodišče njegovega pogovora z Mitoševičem, pri čemer je s posebnim zadoščenjem ugotovit, da je tudi srbski predsednik pritrdit mnenju, da si srbskih in hrvaških žetja gtede pravice o samoodtočanju ni mogoče raztično razlagati. Miloševič je v pogovoru priznat pravico Hrvatov do tast ne državnosti. Vendar je Tudjman poudarit, da je ravnanje vojske, ki se skuša vmešavati v hrvaške zadeve in ki štej ko prej preti Hrvaški z vojaškim posegom, občutno zmanjšato pogovorne možnosti za rešitev jugostovanske krize v smistu konfederativne ureditve, za katero se zavzemata Hrvaška in Stovcnija.
Kot nadaljnje tovrstne prepreke je hrvaški predsednik navede) poskus nekaterih krogov v armadi za obnovitev komunistične partije in „vrni-tev v komunistični socializem,, ter samopostrežbo Srbije pri tiskanju denarja v decembru. To so verjetno izhodišča, ki so predsednika stovenske vtade Peterteta pri-vedte do nedavne izjave, daje ideja o konfederaciji mrtva. Hrvaški predsednik je v zvezi s sedanjo situacijo Jugostavije nakazat dva etementa krize: državno-pohtično z medna-cionatnimi napetostmi ter orientacijsko, kako najti najboljši prehod iz bivše socialistične ureditve v pturatistično in tržnogospodarsko ureditev. Za rešitev državnopoti-tične krize so po njegovem mnenju bistveni urejeni srbsko-hrvaški medsebojni odnosi. Temu je na nedavnem sestanku pritrdit tudi Stobodan Mitoševič.
Dr.Franjo Tudjman je v tej zvezi izpostavit svoj osebni optimizem gtede pogajanj o skupni in konfederativni Jugostaviji, vendar je -podobno kot Slovenija -dejat, da Hrvaška na konkretne rezultate ni pripravljena čakati dtje kot pot teta. Sedanjega predsednika zvezne vtade Anteja Markoviča je Tudjman ocenit pozitivno: resničen demokrat, ki je s svojo reformistično vtado postat pozitiven faktor v procesu demokratizacije v Jugostaviji, vendar tahko v trenutni krizni situaciji prevzame samo vtogo posredo-vatca. Tudjman se je s tem v zvezi izreke) za to, da po izteku mandata Markovič za nekaj časa ostane predsednik prehodne vtade.
V zvezi z uttimatom zveznega predsedstva smo hrvaškemu predsedniku zastaviti vprašanje, kako je z oboroženimi sitami na Hrvaškem.
Tudjman: „lzhajati je treba iz tega, da je odredba zveznega predsedstva, naj armada izvede razorožitev menda netegatno oboroženih skupin, prišta prav v trenutku, ko je Srbija izvedta dostej edinstveni državni udor v monetarni sistem Jugostavije. To se dostej ni zgodito še nikjer na svetu. Uttimat naj bi odvrnit pozornost jugostovanske in svetovne javnosti od tega neverjetnega ekonomskega napada ter jo usmerit drugam.
O oboroženih skupinah na Hrvaškem: ..Razen kninskih upornikov ni nobenih nete-gatnih oboroženih skupin. Ne izktjučujcm, da so se oboro-ževati tudi posamezniki. Demokratična vtada je na osnovi hrvaške ustave in hrvaških zakonov, ki so še vedno v sktadu z zveznimi zakoni in zvezno ustavo, ustvarita tastne poticijske in mitičniške skupine, aktivne in rezervne. Probtem je v tem, da za te varnostne site nismo imeti dovolj orožja, zato smo zanj zaprositi pri zveznih inštitucijah oziroma pri podjetju Crvcna zastava. Ko
orožja od njih nismo mogti dobiti, je hrvaška vtada po pričetku kninske vstaje data natog svojim zunanjetrgovinskim organizacijam, da kupijo orožje kjer pač morejo. Kar se tiče številčne moči varnostnih sit na Hrvaškem, je treba reči, da ni večja kot v drugih republikah. Razen tega pa ima hrvaška vtada pravico, da sama odtoča o tem. kako močne naj bodo njene varnostne site."
Jože Pučnik napovedat osamosvojitev R. Siovemje!
Predsednik stovenske vtadne koaticijc DEMOS dr. Jože Pučnik (stika zgoraj) je včeraj v Ljubljani napovedat predčasno osamosvojitev Repubtikc Stovcnije. Dejat je, da po najnovejših dogodkih na sosednjem Hrvaškem ni več pričakovati rešitve jugostovanske krize v obtiki konfederatne države. Pučnik je menit, da se bo Stovenija osamosvojita še pred junijem tetos. V razgovoru z avstrijsko radiotetevizijo je poudarit.da štej ko prej računa z mirno rešitvijo jugostovanske krize brez posega armade.
SV: Jugoslovanski časopisi so večkrat poročali o poskusih atentatov na Vas. So te vesti resnične?
Tudjman: „Ne vem, če so v teh dneh, odkar sem na Dunaju, prište kake nove vesti o načrtih za atentat name. Do zdaj smo kajpada dobivati take vesti, četo od obveščevalnih služb nekaterih evropskih držav. V preteklosti je bito več takih poskusov."
Zanimivo je dejstvo, da dr.Tudjman na vprašanje o možnosti odstopa hrvaškega obrambnega ministra Špegtja ni precizno odgovorit. Kot je znano, je ob višku napetosti in sočasno s Tudjmanovim sestankom z Mitoševičem TV Beograd 25.januarja oddajata tajno posneti „fitm", v katerem Spegetj z nekaterimi sogovorniki baje govori o nekih načrtovanih konspira-tivnih krvavih akcijah proti JNA ter kninskim upornikom. Ati je posnetek avtentičen ati ne, ie povsem sporno vprašanje. Spegetj in HDZ-jeva vtada v Zagrebu sta sprva odtočno demantirata avtentičnost fitma, vendar do zdaj to še ni bito popolnoma razčiščeno, vojska pa zatrjuje, da razpolaga z nadatjnjim obremenujočim gradivom. Iz Beograda je pretekti teden prišel ukaz za aretacijo Špegtja, Hrvaška se mu upira, če bo to potrebno, četo s sito.
Tudjman je na vprašanje novinarjev o tako imenovani aferi Špegetj in njenih posledicah dejat te, da „ni nič napačnega v tem, če je obrambni minister na ukaz hrvaške vtade nakupovat orožje." O vrsti drugih očitkov proti Špegtju ni spregovorit, kar seveda tahko utrjuje tudi domnevo, da nekatere reči morda te niso čiste...
Na sporedu dunajskega obiska hrvaškega predsednika se je znašel tudi sprejem za gradiščanske Hrvate ter za zdomske Hrvate, ki živijo v Avstriji. V hotetu Imperial so v ta namen zaigrate gradiš-čansko-hrvaške tamburice, zadonete so nacionalne himne in menjavati so se nagovori predstavnikov. Ob robu slovesnosti pa je bito od nekaterih predstavnikov gradiščanskih Hrvatov stišati tudi nekaj pikrih pripomb, kajti od nastopa HDZ kot vtadne stranke v Zagrebu dostej še ni prišto do nobenega uradnega stika nove obtasti s predstavniki hrvaške manjšine na Gradiščanskem. Upanje, da bi za te obstajata možnost v okviru Tudjmano-vega obiska na Dunaju, sc ni izpotnito. Tudjman sc je s tem v zvezi prijazno opravičit, češ da je Hrvaška ta čas žat zapo-stena z drugimi probtemi. Iz ožjega kroga HDZ-jcvih funkcionarjev, ki so spremtjati vladno detegacijo, pa je nekdo ujet pripombo, da uradni pogovorni termin za manjšino baje ni bit predviden, ker na tradicionalnem dunajskem 'Hrvatskcm batu' gradiščanskih Hrvatov v januarju med častnimi gosti ni bita posebej pozdravtjena skupina gostov - predstavnikov HDZ...
Posvet SPZ: „Največ smo dosegli na giedaiiškem področju!"
Prg/e/t/; /gdgn v čc/rtc/c sta npravn/ /n nadzora/ od/tor ^/oven^pg pro^vg/ng zveze (5PZ) po^vg/ova/a o leŽMcf/r /n .w;gr;dca/t A:M//trrngga dg/a v /g/M 7997. O /z.s/gdA:;7; po^vg/a .sw;o ^e na A*raf/co pogovar/'a/; ^ /ay'n;'^ow 5TZ dr. 7an/cow A7a//e;'enr.
KRATKE
VEST)
Iztok Mlakarje nastopit pri Jokinu
Čeprav se je pevec, igralec in kantavtor Iztok Mlakar v četrtek bal, da ga primorskih dialektov nevajeno koroško občinstvo ne bo razumelo, je bila bojazen odveč.
Iztok Mlakar je poklicni igralec v goriškem gledališču, pred nekaj leti je začel pisati hudomušno, angažirano poezijo, pa tudi sestavljati glasbo. Sam pravi, da zato, ker ni našel nikogar, ki bi to delo opravljal namesto njega. Doma je s Kojce, od tam blizu, kjer je bil rojen tudi France Bevk. Tam da se je ravnina pokonci postavila in morajo psi skozi repe lajati, ker se morajo z zobmi za travo držati, da ne „padejo dol".
Sodeč po tekstih so Mlakarju najbolj pri srcu trdne primorske korenine, navzven robati ljudje, a mehkih src in polni hrepenenj. In prav ta tako zelo človeška komponenta njegovih pesmi najbolj prevzame poslušalca, salve smeha ob humorju ne morejo (pa tudi nočejo) prekriti prizadetosti. Poje o malih ljudeh svoje ožje domovine, njihovih slabostih in vrlinah, vsaka pesem je poklon njim.
Bil je odličen večer petja in igre in želeti je, da bi Iztoka Mlakarja lahko še kdaj poslušali na Koroškem.
S. W.
Bi nam lahko povedali, kakšen delovni načrt si je zastavila SPZ za leto 1991?
Izhodišče našega razmišljanja je bila vloga, ki jo ima SPZ kot osrednja slovenska kulturna organizacija: na eni strani ima jasno opredeljen samostojen program, na drugi pa mora pomagati prosvetnim društvom na podeželju. Prav to razmerje je včasih težko razreševati. Nekatere samostojne akcije namreč presegajo organizacijske zmogljivosti SPZ, zato nam za sodelovanje s kulturnimi društvi ne preostane dovolj časa in kapacitete.
SPZ ima svoj reden program, to so npr.: knjižni dar, osrednji koncert, obirsko pisateljsko srečanje, Prešernova proslava, gledališka gostovanja iz Slovenije in prireditve za otroke. Ta program je torej obširen, zato trpi naše sodelovanje s kulturnimi društvi na podeželju, posebno s tistimi, ki nimajo dobro razvite lastne infrastrukture. Prav tem društvom bo morala SPZ v bodoče pomagati s predlogi, ne pa z vsiljevanjem. V zadnjih letih smo največ dosegli na gledališkem področju; letos bomo samostojno izvedli manjši gledališki projekt, tekst za to
pripravlja Janko Messner; organizirali bomo tudi več gledaliških gostovanj iz Slovenije.
Na glasbenem področju bosta v ospredju obletnici Mozarta in Gallusa - obema bomo posvetili osrednji koncert.
Na literarno izobraževalnem področju bomo nadaljevali s pisateljskimi srečanji, razpisali pa bomo še literarno nagrado.
V zvezi z izdajo knjižnega daru 1992 pa načrtujemo zanimiv projekt: knjigo „Spu-rensuche" bomo izdali v slovenskem prevodu.
Probleme imamo slej ko prej na etnološkem področju. V Čelovcu bomo predstavili javnosti razstavo kmečke izbe in kmečkega orodja. V zadnjih letih smo sicer zbrali in deloma že restavrirali 700 eksponatov, primanjkujejo pa nam prostori za stalno razstavo oziroma etnografski muzej, ki bi si ga želeli v Celovcu.
Ker ponekod pešajo dejavnosti na kulturnem področju, bomo letos posvetili več pozornosti izobraževanju in medkulturni vzgoji. SPZ je aktivno vključena v Interesno skupnost avstrijskih in koroških kulturnih iniciativ,
ki kaže veliko zanimanje za skupne, medkulturne akcije.
Bi nam lahko še povedali kaj o odnosu SPZ do KOK Sa? Boste pristopili?
Zaradi polemik, ki so v zadnjem času nastale s KOK-Som, je SPZ zavzela jasno stališče:
Očitno je, da gre pri trenutnem provizoričnem KOKSu za ustvarjanje novih notranje-manjšinskih, oblastniških struktur, ne pa za usklajevanje raznih interesov koroških Slovencev. Ne strinjam se s tem, da bi koordinacijski odbor „prefunkcionirali" v novo predstavniško telo koroških Slovencev. To nalogo opravljata obe slovenski osrednji organizaciji.
SPZ kot samostojno kulturno organizacijo politični mehanizmi zanimajo le toliko, kolikor bi njena vključitev v KOKS neposredno prizadela načrtovanje, upravljanje in razvoj kulture koroških Slovencev. Za to naj bodo tudi v bodoče odgovorne kulturne organizacije same. Ne moremo si predstavljati, da bi kulturo - kot po stari navadi, ko so osrednje politične organizacije prejemale podporo za manjšino iz Slovenije v skupnem loncu za vsa področja svojih dejavnosti -tudi v bodoče vrednotili po starih shemah in neprozornih proračunskih sistemih. Nočemo, da politične organizacije
Dr. Janko Ma//e
delijo kulturne subvencije po svojih (nestrokovnih) merilih! To je proti naravi kulture in nasprotuje svobodni ustvarjalnosti.
Politični razkol med obema političnima organizacijama ne sme seči na področje kulture. V kulturnih organizacijah in prosvetnih društvih ni prostora za prepire o političnih vprašanjih. SPZ je za samostojno pot. Kot samostojna in suverena organizacija želimo biti tudi finančno samostojni. Smo pa za sodelovanje v takšnem koordinacijskem odboru koroških Slovencev, ki bi brez politične prisile in v smislu najširšega konsensa iskal skupno voljo vseh.	Štefka Vavti
Gertrude Langer - 60 let
Učiteljica in avtorica otroških knjig Gertrude Langer, ki je doslej prejela dve literarni nagradi, praznuje te dni svoj 60. rojstni dan. V Mohorjevi založbi sta izšli njeni dve knjigi „Mit dem Herzen geschaut" ter „Insel-reich".
Krajevni kmečki sveti !e „obujena mumija"...
Pred 75 /eh .w/ih .soc/a/od in .sco dodaja d/ odpravi//, pretek/; teden //k /e /Va/derjera modro-črna doa//ri/a v koroškem deže/-nem zdora spet o h odda /n sda.va/a javnost/ prodat/ kot nov dosežek.
Velikovec ostane veieobčina!
Gre za tako imenovane krajevne kmečke svete, nekakšno podaljšano roko kmetijske zbornice, ki naj bi v prihodnosti močneje in v smislu kmetijske zbornice vplivali na odločitve v kmetijskih zadevah na občinski oz. krajevni ravni. Prve volitve v krajevne kmetijske svete bodo letos jeseni hkrati z volitvami v koroško kmetijsko zbornico. Po sprejetem zakonu bodo imeli volilno pravico vsi družinski člani kmetov, ki so zaposleni pretežno v kmetijstvu in živijo v skupnem gospodinjstvu s kmetom, ki je član zbornice. Zakon pa ponovno ne upošteva tistih kmetov, ki so dodatno zaposleni (da lahko preživljajo družino), teh pa je kar 65 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva!
Zastopnik Skupnosti juž-nokoroških kmetov v koroški kmetijski zbornici Janko Zwittcr je glede ponovne
ustanovitve krajevnih kmečkih svetov poudaril, da gre tu očitno za strankarskopoli-tično akcijo Ljudske stranke, ki hoče na ta način s politiko
Zborn/čn/ svefn/k SJK danko Zw/ffer.- ..Sfrankarskopo//-f/čna akc;ja Dl/P"
„Baucrnbunda" spet priti v vsako vas. Kot zastopnik kmetov, posebno slovenskih, bi moral pozdraviti vsako izboljšanje, toda pri tem ga ni! To delo oz. zastopstvo interesov kmečkega prebivalstva so doslej dobro in nestrankarsko opravljali posebeni kmetijski odbori v občinskih svetih.
Janko Zwitter je ostro kritiziral ponovno neupoštevanje kmetov, ki se morajo dodatno zaposliti, da kot kmetje preživijo. „V kmečko blagajno morajo redno vplačevati svoj delež, ko pa gre za soodločanje v kmečkih zadevah, pa so nezaželeni in celo izključeni", je formuliral svoje odklonilno stališče do sprejete nove oz. stare ureditve.
Proti ponovnemu ustanavljanju krajevnih kmečkih svetov ter neupoštevanju mladih kmetov z dodatno zaposlitvijo pri volilni pravici so se v razpravi v koroškem deželnem zboru izrekli tudi socialistični poslanci.
!van Lukan
Mestna občina Velikovec ostane veieobčina, kakršna je postala po združitvi petih občin v letu 1973. Nedeljski referendum za osamsvojitev nekdanjih občin Šcntpctcr na Vašinjah, Tinje in Vovbrc namreč ni dobil potrebne podpore pribi valstva oz. volilccv.
Še najbližje ločitvi od neljubljenega Velikovca je bila stara občina Šcntpctcr na Vašinjah, toda 39,5 odstotka vseh volilnih upravičencev, ki so glasovali za ločitev, je bilo premalo. Volilna udeležba jc bila 60,7 odstotka.
V Vovbrah je glasovalo nekaj več kot polovica volilnih upravičencev (54,9 odstotka), za osamosvojitev
pa se je izreklo le 28,2 odstotka. Skoraj nobenega interesa za samostojno občino pa ni pokazalo prebivalstvo Tinj in okolice. Le slaba tretjina seje udeležila referenduma, za ločitev oz. osamosvojitev pa jih jc glasovalo le 17,2 odstotka.
Rezultat referenduma pomeni, da bodo 10. marca spet volili občinski odbor za veleobčino Velikovec, sanj nekaterih ..separatistov", predvsem v občini Šcntpctcr na Vašinjah, pa jc najmanj do leta 2000 konec...
Naročile
^Slovenski
vestnik!"
7/Je/ezeac/ 73. srečaa/a aaro Ja/J otaa/s/a soseJaJJ Jeze/ oJtoJra /a/:- oaaaaa/aega staaJarJa aa Jo/očea/J /toJroč/7J ae Jo.segaato ae AoroiJ; s^ega /eta t' O.S'J'eJa/E-.zeA: v T/ruaiJ/ o J za/tJačJa 7oagre.sa sp reje/; S/oveac/ ae graJ/icaa^T:; /7rraJ, Ja o prav/ca/t raaJžarsJe aaroJae .sAap-„L/sJao aaa/ata/aega sfaaJarJa prav/c aaroJa//; /aaajsia". Posta v/jea/J	a o s /; a a GraJ/sčaasJe/a, ČeJov /a .S7oraJoe /er Po/aov /a 3;'a/orsp/o/; ae
aor^ v /ej /M Ja/ a e Josega t^r.s/a aaroJa/J /aaop7a v Evrop/, /aJo v zapaJ-	govor/a/o. Eoor J;'aa/or Je/orae .sTrapaos/; aaro Jaos/a;7; sJapaos/ZsoseJ-
a;//, .sreJajeetvop.sE//; /a .se poseJej vzJo Ja/J Jrzava/;. 7;;J; v At.s/r/p	aj;7; Jeze//e JorosJ; .S/o^eaec Jr. Eraac; Zu*;7/er s/.
USTENA
minimainega standarda pravic narodnih manjšin
Osnovna izjava
Udeleženci XV. Srečanja narodnih manjšin sosednjih dežei od 19. do 21. 10. 1990 v Osijeku/Eszek v Republiki Hrvatski
pozdravljajo temeljne politične spremembe na vzhodu Evrope od zadnjega XIV. srečanja točno pred enim letom v Sopronu/Oden-burgu na Madžarskem in s tem povezan demokratični preporod in narodno obnovo;
se priznavajo k idealom demokracije in političnega pluralizma;
poudarjajo, da je spoštovanje manjšinskih pravic kot dela mednarodno priznanih človekovih pravic bistven dejavnik za mir. pravičnost, stabilnost in demokracijo; opozarjajo, da OZN ne omalovažuje usode manjšin; spominjajo, da Parlament Evrope in Svet Evrope posvečata ohranitvi in razvoju manjšin svojo posebno pozornost;
priznavajo, da so države udeleženke KEVS sklenile, da bodo varovale in pospeševale etnično, narodno, kulturno, jezikovno in versko identiteto manjšin; upoštevajo, da ima večina držav v svojem pravnem redu zapisana določila za varovanje obstoja in pravic in za zaščito pred njihovo diskriminacijo; ugotavljajo, da kljub tem razveseljivim dejstvom mnogovrstni problemi manjšin niso bili zadovoljivo rešeni in da niti na Zahodu prevladujoča liberalnode-mokratična individualna zaščita s poudarkom na človekovih pravicah kot tudi v vzhodnih državah propagirana avtoritarna kolektivna zaščita s poudarkom na socialno-gospodar-ski komponenti nista dosegli zaželenega cilja; obžalujejo, da zaradi tega, to je zaradi pomanjkanja zadovoljive rešitve manjšinskih vprašanj kljub dramatičnemu preporodu političnih in gospodarskih struktur in kljub prizadevanjem za evropsko enotnost, tudi danes še vedno obstajajo vzroki za napetosti med etničnimi skupinami znotraj posameznih držav in za spore med državami; so prepričani, da bi mednarodna, splošno ali tudi samo na regionalni ravni veljavna manjšinska zaščita bistveno prispevala k popuščanju napetosti v Evropi; povzemajo pobudo za izde lavo osnutka za Listino minimalnega standarda manjšinskih pravic na osnovi človekovega dostojanstva in v Splošni deklaraciji človekovih pravic, v Evropski konvenciji za zaščito človekovih pravic in svoboščin, v Sklepni listini KEVS, zlasti tudi v Medna-
rodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, v Evropski listini regionalnih ali manjšinskih jezikov (sklep 192 od 16.3. 1988), v Dokumentu kopenhagen-skega srečanja konference o človeški dimenziji KEVS od 29. 6. 1990 in v Osnutku komisije Sveta Evrope „De-mokracija preko prava" o manjšinskih pravicah ob koncu septembra tega leta vsebovanih načel in smernic za oblikovanje evropske manjšinske politike; pozivajo svoje države, ki jih povezujejo skupni življenjski prostor, skupne meje in številne skupne korenine v zgodovini in kulturi, da v zavesti svoje moralne in zgodovinske odgovornosti spričo prizadevanj za novo ureditev Evrope pravnoob-vezno sprejmejo to Listino minimalnega standarda manjšinskih pravic in njena načela vključijo v svoj pravni red ter po njih oblikujejo svojo politiko do svojih manjšin:
I.	Načelna določila in pravice
1.	Že obstoječa, na notra-njedržavni ali mednarodni podlagi osnovana ugodnejša določila o pravnem stanju manjšin se s to Listino ne ukinejo, temveč ostanejo veljavna brez vsake omejitve.
2.	Narodne in etnične manjšine so integralni del svojih držav in spadajo s svojo etnično, kulturno in versko pestrostjo k zgodovinski dediščini Evrope.
3.	Pot do združene Evrope ne vodi preko postopnega razkroja malih narodov in manjšin, marveč preko ohranitve in gojitve evropske etnične in kulturne dediščine.
4.	Da se zadosti tem določilom in smotrom tudi na mednarodnem področju, imajo manjšine pravico, da sodelujejo v različnih evropskih gremijih.
5.	Vsaka manjšina ima pravico, da se tudi pravno organizira, da lahko zavaruje svoje zakonite koristi.
6.	Vsaka manjšina ima nedotakljivo in neodtujljivo pravico do uživanja zakonskega varstva svoje države, do ohranitve in zaščite svojega obstanka, do varovanja in ohranitve svoje identitete kakor tudi do pospeševanja
svojega sodobnega razvoja.
7.	Kot izravnava za škodo, ki izvira iz manjšinskega položaja, manjšinam pristo-jajo posebne individualne in kolektivne pravice.
8.	Te pravice so splošne in niso omejene le na tiste manjšine, ki jih posebej ščitijo mednarodnopravne pogodbe.
9.	Skupek teh posebnih pravic ni darilo večine in ne privilegij manjšine, temveč je v soglasju s tozadevnimi mednarodnimi standardi, kot so zajeti v že naštetih mednarodnih deklaracijah, konvencijah, dokumentih, osnutkih in prizadevanjih za obsežno svetovno ali vsaj splošnoevropsko manjšinsko zaščito.
10.	Organizacijam, ki se v skladu s svojimi v statutih zapisanimi cilji zavzemajo za ohranitev in razvoj manjšin ter so zaradi te svoje dejavnosti za manjšino reprezentativne, pripada pravica, da le-to kot celoto in njene pripadnike tako notranjedržavno kakor mednarodno uradno zastopajo.
11.	Dejavnost organizacij, ki merijo v to, da bi manjšinam odvzele njihov značaj in njihove pravice, ki zadevajo njihovo etnično, narodno, jezikovno, kulturno ali versko identiteto, je treba prepovedati. Sleherna taka propaganda ali dejavnost nasprotuje načelom Splošne deklaracije o človekovih pravicah in številnih iz nje izvirajočih mednarodnih izjav in konvencij.
12.	Pripadniki manjšin so upravičeni, da svoje človekove pravice in temeljne svoboščine v polnem obsegu in učinkovito izvajajo brez vsakršne diskriminacije in v polni enakosti pred zakonom.
13.	Čim šibkejša je manjšina, tem bolj učinkovito jo je treba zaščititi.
14.	Shematično izravnavanje pravic pripadnikov manjšin in manjšinskih skupin s pripadniki večinskega prebivalstva in njegovih družbenih skupin po novejši dogmatiki temeljnega prava, ki terja konkretne vrednostne odločitve v korist zaščite in zavarovanega nadaljnjega obstoja manjšin, ne zadostuje. Poleg individualne manjšinske zaščite je treba dodatno zaščititi manjšino kot celo-
to, se pravi kot samostojen etnični subjekt na vseh področjih njenega narodnega in družbenega življenja.
15.	Avtohtonim manjšinam je treba na njihovem naselitvenem ozemlju ne glede na njihovo številčnost dodatno k vsem ostalim pravicam zagotoviti pravico do primerne oblike kulturne avtonomije.
16.	Ker le manjšina sama najbolje pozna svoje probleme, je treba ukrepe za zaščito njenega obstoja in pospeševanje njenega razvoja sprejemati le v sodelovanju z njo in to tako, da na svoje življenjske razmere ne bi samo vplivala, temveč jih daljnosežno sooblikovala.
17.	Večinskega načela iz moralnih, logičnih in demo-kratično-teoretičnih vzrokov za manjšine ni mogoče uporabljati.
11. Vzgoja in izobraževanje
L Vse manjšine imajo pravico svobodno uporabljati svoj jezik in ga gojiti ustno in pismeno.
2.	Ker se asimilacija po izkušnjah začenja že v otroških vrtcih in je status manjšinskih jezikov kot sredstvo izobraževanja in enkultura-cije zagotovljen edinole preko osnovnega izobraževanja v materinem jeziku, imajo manjšine pravico do svoje vzgoje in pouka ter verske oskrbe v svojem lastnem jeziku od otroškega vrtca preko predšolske stopnje in osnovne šole ter nadaljnjega izobraževanja na vseh šolskih stopnjah do visokošolske zrelosti (matura, abitur). Poleg tega je treba po položaju manjšinskih jezikov ponuditi tudi univerzitetni in visokošolski pouk v jeziku manjšine, na vsak način pa je treba jezike, kulture in zgodovino manjšin kot del evropske dediščine ponuditi kot predmete univerzitetnega in visokošolskega pouka.
3.	Z ozirom na koncept manjšinske zaščite se to lahko izvaja s pomočjo od ostalega državnega prebivalstva ločenega šolskega pouka v jeziku manjšine, če sc uporablja ta model manjšinskega varstva oziroma zaščite, ali pri multikulturno usmerjeni manjšinski zaščiti, ki v dvo- ali večjezičnih
regijah predvideva izobraz-beno-politično perspektivo dvo- in večjezičnosti za celotno prebivalstvo določene regije ter vse obvezuje k medsebojni solidarnosti in odgovornosti, preko skupnega pouka v jeziku večinskega prebivalstva in v jezikih manjšin.
4.	Manjšine, ki sodelujejo v Delovni skupnosti manjšin sosednjih dežel, se odvisno od posamezne regije načelno priznavajo k dvo- oziroma večjezičnosti, k skupni vzgoji otrok v regiji živečih jezikovnih skupin v otroških vrtcih in k skupnemu pouku v osnovnih šolah kot pogoju za enakopravno integracijo v duhu medsebojnega razumevanja, strpnosti in mirnega sožitja. Ne glede na potrebo priučitve uradnega državnega jezika imajo pravico do ustreznih možnosti za pouk v svojem materinem jeziku ali tudi samo svojega materinega jezika in za priu-čitev regionalnih jezikov svojega okolja.
5.	V zvezi s poukom zgodovine in kulture je treba v izobraževalnih ustanovah upoštevati tudi zgodovino in kulturo manjšin v regiji.
6.	Manjšine imajo pravico do nadaljnjega izobraževanja in izobraževanja odraslih v svojem materinem jeziku.
7.	Nasploh za obstoj celotnega manjšinskega šolstva in prosvete ne zadostujejo le posebni zakonski in organizacijski ukrepi za zagotovitev potrebnih šolskih prostorov, vzgojnih, šolskih in dijaških domov ter za izobraževanje potrebnih vzgojnih in učnih moči za otroške vrtce in šole z ustrezno jezikovno učno usposobljenostjo, temveč je poleg zadostne finančne podpore predvsem potrebno tudi najširše javno informiranje in priznanje, da bi se lahko izognili kakršnikoli diskriminaciji in nacionalističnim predsodkom.
8.	Priznava in spodbuja se delež, ki ga manjšine lahko prispevajo zlasti k mednarodnemu sodelovanju na različnih področjih kulture in izobraževanja.
IH. Javne službe, upravne in pravne oblasti
L Manjšine imajo pravico, da na svojem naselitvenem ozemlju vključno naravnih, kulturnih in gospodarskih središč z upravnimi oblastmi in sodišči pismeno in ustno občujejo v svojem manjšinskem jeziku.
2.	Standardna besedila in obrazce, razglase in uradne objave administrativnih in sodnih oblasti, ki zadevajo tudi manjšine, je treba nuditi tudi v jezikih manjšin.
Daje ua 6. s/raa;
Listina pravic
(Aarfu(/'cvunyc)
3.	Na svojem naselitvenem ozemlju imajo manjšine pravico do topografskih napisov in označb tudi v svojem jeziku poleg tistih v državnem jeziku. Nadalje imajo pravico do upoštevanja njihovih pomembnih osebnosti s področij slovstva, znanosti, umetnosti in gospodarstva pri poimenovanju cest in postavitvi spomenikov, kakor tudi pravico do ustreznega, njihovim potrebam pravično odmerjenega deleža javnih sredstev, kot tudi do gospodarskega in socialnega napredka ter pravico upoštevanja pri namestitvah v javnih uradih in službah brez vsakršne diskriminacije.
4.	V ta namen je treba zagotoviti namestitev in po potrebi izobrazbo uradnikov in nameščencev v javnih službah; javne uslužbence, ki obvladajo manjšinski jezik, je treba prednostno namestiti v tistih regijah, kjer se govori tudi manjšinski jezik; javni uslužbenci so dolžni, da pri uradnem poslovanju s strankami le te opozorijo, da se lahko poslužijo tudi svojega manjšinskega jezika.
5.	V okviru pravnega reda je treba poskrbeti za možnosti za ustrezno zastopstvo v javnih ustanovah in političnih gremijih, da lahko učinkovito sodelujejo v javnih zadevah in zlasti soodločajo v zadevah, ki se nanašajo na zaščito in pospeševanje njihove identitete.
IV.	Občila in kulturne ustanove ter dejavnosti
1.	Manjšine imajo brez vsakršne diskriminacije pravico do izdajanja in pospeševanja lastnega jezika, pravico do radijskih in televizijskih oddaj v svojem lastnem jeziku in do njihovega oblikovanja, vključno pravice do sprejemanja medijskih sporedov iz sosednjih dežel z enakim jezikom in kulturo. Imajo pravico, da svobodno izražajo svojo kulturo, jezikovno in versko identiteto, da ohranjajo in razvijajo svojo kulturo v vseh njenih aspektih, brez vsakršnega poskusa, da sc jih proti njihovi volji asimilira.
2.	Manjšine imajo pravico do lastnih kulturnih ustanov in dejavnosti, kot npr.: raziskovalnih in znanstvenih inštitutov, ljudskoprosvet-nih središč, knjižnic, založb, muzejev, galerij, arhivov, tiskovnih služb in agencij in podobno. Za vse te dejavnosti je treba v zadostni meri zagotoviti uradno podporo. Imajo pravico, da na teh področjih med seboj sodelujejo in neovirane gojijo stike zlasti tudi na šolskem področju preko meja z državljani in skupinami drugih držav, s katerimi jih druži skupni etnični ali narodni izvor, skupna jezikovna in kulturna dediščina ali skupna veroizpoved. V
takih državah pridobljena spričevala, diplome, akademske stopnje in podobno se enakopravno priznava.
V.	Gospodarsko in socialno življenje
1.	Manjšine imajo pravico do ustreznega, njihovim potrebam pravično odmerjenega deleža javnih sredstev, kakor tudi do gospodarskega in socialnega napredka brez vsakršne diskriminacije.
2.	Življenjski prostor manjšin je treba varovati in je prepovedano zapostavljanje s spreminjanjem političnih, socialnoekonomskih, volilno-tehničnih in zlasti narodnih struktur, predvsem je treba opustiti tako sleherno spodbujanje k asimilaciji kot tudi pospešeno tujerodno naseljevanje. Treba se je izogibati takim socialnim, prometno-teh-ničnim in ekološkim ukrepom, ki lahko poslabšajo razmere v življenjskem prostoru manjšin.
VI.	Zaključna določila
1.	Zamude na področju manjšinske zaščite in namerne diskriminacije v večini držav z manjšinami so tenični, narodni, jezikovni, kulturni in verski pestrosti v svetu prizadejale škodo, ki je skoraj ni mogoče popraviti.
2.	Za uresničitev in izvedbo navedenih standardnih pravic manjšin je treba na notranjedržavni ravni ustvariti ustrezne kontrolne in pritožbene ustanove, pri katerih manjšine enakopravno soodločajo (npr. razsodišče, ombudsman, kontrolna in pritožbena mesta pri političnih gremijih in podobno).
3.	Prav tako imajo manjšine in njihovi pripadniki pravico, da se v zavarovanje svojih pravic obračajo tudi na mednarodne instance.
4.	Zakonitost dejavnosti manjšin in njihovih organizacij smejo preverjati samo neodvisna sodišča.
Etnične in narodne manjšine iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Švice, Češkoslovaške in Madžarske, ki sodelujejo v Delovni skupnosti narodnih skupnosti sosednjih dežel in so udeleženke na XV.Srečanju narodnih skupnosti sosednjih dežel v Osijcku/Eszck. torej sklenejo v soglasju z mednarodnimi standardi človekovih in manjšinskih pravic to Listino kot svoj prispevek k popuščanju napetosti in pomiritvi ter kot model za zadovoljivo rešitev vedno latentne manjšinske problematike in vabijo države, v katerih živijo, da ta model skupaj z njimi uresničijo v korist ohranitve etnične, narodne, jezikovne, kulturne in verske pestrosti kot tudi dragocene zgodovinske dediščine Evrope.
Zazvoni! je Celovški zvon
Sicer že malo kasno vam bomo vendarle predstavili decembrsko številko Celovškega zvona, vseslovenske revije za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja.
Prvi del revije je tokrat posvečen tako imenovanim „oktobrskim svečanostim". Oktober bi lahko bil mesec rodovitnosti za oba naroda v deželi - letos je bil le mesec zamujenih priložnosti, je pesimistična ugotovitev glavnega urednika Reginalda Vospernika, ki pa vsekakor pozdravlja, daje vsaj mladina razvila nekaj inovativnih idej glede na možnosti praznovanja 10. oktobra.
O političnem razvoju v Sloveniji v preteklem letu razmišljata Vinko Ošlak (Od družbene pogodbe do državljanske pogodbe...) in novi minister za kulturo Republike Slovenije dr. Andrej Capuder (Jalovi parlament?)
V leposlovnem delu naj-
dete poglavje iz romana Človeka nikar (Vinko Ošlak), ki izide v letu 1991 pri DŽS v Ljubljani, liriko Vladimira Gajška in Dnevnik 1970 Alojza Rebule.
O etiki in povi morali piše Helmar G. Frank. Naslov razprave je „Poskus nove komunikacijske morale, perspektive novega komunikacijskega moralnega reda v prihodnjem kibernetičnem obdobju" - prispevka pa se bodo posebej še veselili filozofi!
O umetnosti slikarja (akvareli) Teda Kramolca je pisal Janez Sedej; Tine Kurent in Nada Obersnel pa analizirata Plečnikovo okno v prezbiteriju cerkve v Stranjah. Slavistom je namenjena „Notranja zgradba Aškerčeve balade Mejnik" Franca Buttole.
Vsi tisti, ki berejo raje kaj aktualnega, političnega s Koroške, pa pridejo na račun v zadnjem delu revije. O vsebini tega dela naj si bralec
ustvari sliko sam, ne bom se spuščala v politično razpravo že zaradi izkušnje, da „vsee-no, kaj napišeš, po glavi jo vselej dobiš!" Samo tole: Marjan Pipp se sprašuje, kako konstruirati predstavniško telo koroških Slovencev? O tem je napisal kratek članek tudi Karel Smolle. Vinko Ošlak pa se je pogovarjal z dv. svetnikom dr. Pavlom Apovnikom o lastnem parlamentu slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Št.V.
Koroški učite!ji razstavljajo s!ike
Prejšnji teden v četrtek je bilo v Evropski hiši v Celovcu odprtje zanimive razstave, ki sojo pripravili štirje koroški učitelji, Gustav Januš, Gerhard Galli, Klaus Zlattin-ger in Gerti Leitner. Na vernisaži je igrala in pela znana pevka Barbara Stromberger. Prireditelj razstave je društvo socialističnih učiteljev na Koroškem, ogledate pa si jo lahko še do 7. februarja v Evropski hiši v celovški Reitschulgasse.
Slavnostna prireditev ob s!ov. kulturnem prazniku
Danes zvečer prirejata Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza v velikem javnem studiu koroškega radia slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Že prvega februarja 1944 je Slovenski narodnoosvobodilni svet izdal odlok o razglasitvi dneva Prešernove smrti za slovenski kulturni praznik. France Prešeren (1S00-1S49) je postal v slovenski kulturi simbol svobode, saj je s svojim delom osvobodil slovensko literaturo iz klešč janzenistične cenzure, v jezikovni samobitnosti je videl edino jamstvo za obstoj slovenskega naroda.
Tudi današnji slovenski kulturni praznik bo posvečen Prešernu; na sporedu je nje-
gov ..Sonetni venec", ki sta ga uglasbila Gabriel Lipuš in Giintcr Lenart. Gabriel Lipuš je učitelj glasbe, piše glasbo, nastopa pa v raznih formacijah. Dobro je znan tudi našim najmlajšim ( „Juri Muri v Afriki" in „Diči, diči, diča..."). Gunter Lenart je-kot Lipuš-član skupine „Pte-vcl". Poleg njiju pa bodo Sonetni venec izvajali še pripovedovalec Polde Bibič, slovenski gledališki, filmski, televizijski in radijski igralec, ki je med drugim tudi dobitnik Prešernove nagrade, in glasbenika Bcrndt Thurncr (vibrafon in marimba) ter Gerald Riess (kontrabas). Prireditev se bo začela ob 19.30. uri s slavnostnim govorom.
Št. V.
KRATKE
VESTI
KRANJ. Prešernovo gledališče Kranj je konec januarja gostovalo s svojo predstavo Edwarda Albccja : Kdo se boji Virginije Woolf v Drami SNG Ljubljana. Tako sc je gledališče v tekoči gledališki sežoni že četrtič predstavilo ljubljanskemu občinstvu in tako pokazalo ljubljanski kulturni javnosti svoje delo (16. novembra 1990 je gledališče gostovalo v Mestnem gledališču ljubljanskem z delom Harolda Pintcrja: HIŠNIK-režija Jaša Jamnik; 10. decembra 1990 v Cankarjevem domu z noviteto Milana Jesiha: EN SAM DOTIK - režija Zvone Šedlbauer; 5. januarja 1991 v Lutkovnem gledališču Ljubljana z ljudsko pravljico MOJCA POKRAJCULJA.
GLASBENE NOVOSTI
Deep purpte igrati v Zagrebu
Konec januarja je /egenc/ama s/rop/na Deep purp/e nasfop/7a v Zagrebu. Na s//A; vid/fe pevca Joeja Lynna Turnega.
Nova kaseta stovenskega Don Mentony Btues Banda
Ena od najbolj zaposlenih slovenskih glasbenih skupin bo letos spomladi praznovala pet let skupnega dela. Prva tri leta neobveznega preigravanja starih standardov s koreninami v bluesu so zasedbo, ki je po afiniteti, če že ne generacijsko, vezana na rocknroH prvih povojnih desetletij, počasi pripeljala v prve vrste domačega rocka.
Don Mentoni Blues Band je bil sprva specializiran za repertoar skupine The Rol-ling Stones, preboj v prve vrste pa jim je predlani zagotovila predvsem Dobra mrha, priredba Claptonove skladbe Tulsa Time. Skladba je dala tudi ime drugi kaseti, ki je izšla jeseni leta 1989 pri Založbi kaset in plošč Radiotelevizije Ljubljana - prva, Don Metoni Blues Band (ime mu je dal Miha Mentoni -orglice in tamburin, ki ga od lanskega poletja ni več v zasedbi - od tod tudi sprememba v Don Mentony Band) je izšla jeseni 1988. Na kaseti je bilo deset rocknrollcrskih standardov in Highland Blues, priredba ene bolj znanih tem iz repertoarja ansambla Avsenik. Na Pop delavnici '88 so dokaj neopazno nastopili z eno svojih prvih avtorskih pesmi Rolf, potem pa so v začetku leta 1989 posneli Dobro mrho; radijske valove je osvojila šele aprila istega leta. Besedilo je v dobre četrt ure napisal vodja skupine Janez Zmazek-Žan, bivši kitarist legendarnih Buldožerjev (od leta 1976 in nato z dveletno prekinitvijo do njihovega konca leta 1982), ideja zanj pa se je rodila pred ljubljan-
skim bistrojem Slonček, čeprav mu je pesem ležala „na duši" še iz časov Stopo-teke (predhodnica diskoteke Palma) iz sredine sedemdesetih let, ko so to pesem dostikrat vrteli na koncu programa. Še zdaj jo morajo na svojih nastopih zaigrati tudi po večkrat -rekord je menda šest izvedb na enem koncertu.
Sedanja zasedba (Jani Kovačič-vokal, Hanez Ho-stnik-kitara, Janez Zma-zek-kitara, Frenk Brajer-bas in Robert Frič-bobni) je tretjo kaseto posnela lansko jesen v studiu Trivoli. Na kaseti je deset novih posnetkov (od teh jih je kar osem Zmazek tudi sam zapel), devet avtorskih in ena priredba, Non capito, sicer italijanska uspešnica - pri nas jo je v šestdesetih let pel Stane Mancini - ki jo je imel Zmazek v glavi še iz rane mladosti. Pesem ima spremenjeno besedilo in že nekaj novejše zgodovine, saj sta jo pred približno osmimi leti že izvajala na nekem skupnem nastopu z Vladom Kreslinom. Na kaseti je tudi Balkan, prva od novih uspešnic, dostojna naslednica Dobre mrhe pa je Rekla je ne (I. nagrada strokovne žirije na Pop delavnici '90).
Don Mentony Band je z novo kaseto uradno prvič promoviral 13. decembra 1990 na skupnem nastopu s Sokoli v ljubljanski pivnici Jama. Laserska plošča je izšla v omejeni nakladi, za bonus pa so ji dodali še posnetka Oblaki so rdeči in Dobra mrha. Don Mentoni Band se tudi na svoji tretji zbirki pesmi drži koncepta prvinskega rocka.
Danes vam JonipreJ.stavi/a knjigo Anice Zidar z nos/ovoni „PriJi A; to/munu". Avtorica je osnovno-šo/sAa ačae/j/ca, Ar' /ja 6/svoj poA/ic, /ja/a ta J/ ofro-Ae. Prav to /juJezen Jo otroA je čutiti tudi v njen/ Anjigi. .S'u/nn prav/; ,,,S'o stvar/, A/ me jezi/o m tudi do/e; Jražma daje danes ofroAa prema/o oJčatAa varnost/, trdnosti, top/Zne...JroZn se; preveč je ravno Jasnost/, prema/o /jaAezn/." Po pa je ta J/ jeJro zgoJde. Kot dra/Ao me neAo/ZAo mot/, Ja je prav mat/ op/sana taAo negativno, Ja ne rečem črno-de/o. Medtem Ao jo atej „oJreže" do/je. Mot/ me to preJvsem zato, Aer je v resničnem ž/v/jenja povečini obratno.* oče n/prisoten, mat/ pa je tista, A/ otroAn Jaje top/oto, sArdi zanj /p J. Ven Jar nazaj A avtoric/.* „Otrosfvo 6/ mora/o diti Aot čaJov/ta pisana mavrica, Ja A/ /aJAo otroA iz nje oJnese/ v Aasnejsi čas svet/e AamenčAe, Ja ne 6/ /n/ Aot izga/?-Zjen v vetra, nedog/jen in prazen, 6rez častev. '* 3 tem se strinjam, prav gotovo pa taJi vi, m/aJi dru/-ci/
Knjiga o otroštvu na kmetiji - za vse mlade, ki radi berejo!
...Zvonka je prišla v Tonetov dom. Že takoj na začetku je pokazala nekakšna čudna znamenja bega v svoj svet. Nenadoma se ji je zazdelo, da se je zbudila iz mučnih sanj; s kmetije je prišla na kmetijo. Tistemu, pred čimer je bežala, ni ubežala. Nekaj v njej se je sesipalo, za delo se ni ogrela. Kar naprej je drezala v Toneta: „Kdaj bova odšla?"
„Odšla? Pozabi! Saj ti ni nobene sile."
Da bi se vživela v kmečki dom? Ne. Bila je je sama zajedljivost. V domu se je vse gibalo v enakomernem ritmu: dan je bil enak dnevu, začel se je z delom v zgodnjem jutru, končal z mrakom, pred leti z molitvijo. Kasneje je molitev opešala, le mati je še žebrala pobožne besede, vmes je vpletala svoje prošnje: za dobro letino, za zdravje družine, za Tonetovo srečno poroko...
Komaj je Zvonka prišla v hišo, se je v materine oči naselil strah. Iz nje se je iztrgala prošnja: „Da mu le ne bi spodrezala korenin, korenin do zemlje! Eh, hitro je prišla na dan s pravo barvo."
Tudi oče je veroval le v delo; še besed ni nikoli zapravljal, ob Zvonki pa je zmajeval z glavo: „Polna je sama sebe. Človek pa mora
imeti v sebi še kaj drugega: potrpljenje, dobroto, ljubezen..."
Zvonka je nataknjeno hodila po kmečki hiši, starost jo je že močno načenjala,
„V tej hiši so vsi nori. Pa kakšna hiša! Bolj podrtija. V takem ne bom živela! Takoj morava odtod. Nekje bova že nekaj dobila."
Tone ji je prigovarjal, naj se pomiri, naj trezno premisli... Vzel bo posojilo. Vilo ji bo napravil. Čudovito vilo sredi polja, le malo potrpljenja je treba. Lahko se premisli. Zgradil ji bo sodobno kmečko hišo, še bolj se bo zlila z njivami, s travniki.
Med solzami mu je vrgla v obraz:	„Vidiš, v kakšno
nesrečo si me spravil. Otroka čakam, tvojega otroka, živeti pa moram v takem hlevu kot zadnja pastirica."
„Ne bodi tako neučakana! Vse ob svojem času, " jo je pregovarjal Tone. V očeh se mu je jezno bliskalo.
Beseda posojilo je očeta čudno prizadela; sploh ga ni bil vajen. Posojilo. Dolgovi. Tega na kmetiji ni poznal; že sama misel na dolg je sprožila v njem zmedene privide, kako bo vse pohasal hudič. Pri sebi je modroval: dolg in greh rasteta skupaj; greh je že tu, Zvonka gaje polna. Kako
gleda na zemljo in na vse, kar diši po njej. Ne, iz tega se ne more izcimiti nič dobrega. Težko glavo je imel, pa tudi hrbet se mu je zdel kakor prelomljen.
„Vsi ste nori!" je z jezo v glasu in z notranjim drgetanjem jezikala Zvonka.
„Ne tečnari! Živela bova!" Trd glas je imel, nabit z jezo.
„Ti lahko, jaz pa ne!" mu je divje zabrusila.
Veliko je ostajala v svoji sobi; vrtela se je pred ogledalom; skoraj z grozo se je opazovala v njem. Otrok ji je močno napihnil telo. Izginila sta svežina in vitkost. Pogosto je otipavala vzboklino na trebuhu. Ne, nobenih svetlih misli ni zasejal otrok v njej. Zgrabil jo je občutek, boleč in mučen, da drsi v temo. Spoznala je, da sta jo od doma pregnala moreče ozračje in zemlja. Bežala je, bežala... Toda beg se je končal v kmečkem domu sredi njiv. Kako se je to moglo zgoditi? Kaj je lahko pričakovala? Obilje? Ljubezen? Kaj posebnega? Vse sanje so se ji razdrobile. Hlad je zašel vanjo. Hodili so drug mimo drugega. Tujci. Veliko besed je bilo med njimi neizrečenih, čeprav so silile iz obraza, oči.
(Od/ofMfA /z ..Pridi A fo/fHMMM. Anico Zidor, L/MM/ono
Opica Kiki na levi zgoraj hi rada obiskala prijatelja Rikija, pa ne najde prave poti. Ali hi nesrečni Kiki lahko pomagali?
Nekaj za smeh
L/a A Aloji nu postaji in eden oj potniAov p/jane sAozi oAno. Točno na Aapo spre-voJniAa. Mož .se og/o.si.
„7oAraf ste irae/i .srečo. Če Ji p/jnni/i na peron, Ji mora/; p/ačati tisoč .si/ingov Aazni... /"
Po friJe.senJ /eJJ se Ja araJniA prestaviti v neA drag oJJe/eA.
„OJ AoJ pa ta nenaJna oJ/očitev?" Joče veJeti eJen oJ njegovi/; raJoveJniJ Ao/e-gov.
,,Ad," je oJgovori/ vprašani, „to je pač tista cigansAa Ari v nteni..."
„^e/, če Jota jaz še/, Jošte izgaJi/i svojega najJo/jšega so Je/avca."
„Česa ne poveste? K Jo pa gre še z varni?"
8 6. februar 1991
DVOJEZtCKA ZVEZKA TRGOVSKA AKADEMUA - ZWE)SPRACH)GE BT KOESHAKDELSAKADEMtE
Vsakdo potrebuje trgovsko izobrazbo!
Jedem seme sotide kaufmannische Ausbitdung!








Schu!e:
*Offent)icher!)ienst
*industriji
BERE€HT!GUNGEN - USPOSOBLJENOST!:
Matura > Universitat:
Hochschutreife fur a!!e wirtschaftsspczifischen Richtungen, mit Zusatzprufung fur a!!e anderenStudienrichtungen.
Matura omogoča študij gospodarskih ved, z dodatnim izpitom pa tudi vseh drugih smeri
>	Ersatz der LehrabschtuBprufung. Ersatz von Lehrzeiten und Anrechenharkcit andcrcr gcwerberecht!icher Voraussctzungcn im Sinnc dcr Gewerbeordnung fur zahireichc Bcrufe, wie z B Einzethandeis-. GroBhandets- und Industriekaufmann usw.
>	Matura nadomesti učni izpit, vračuna nekaj tet učne dobe in raztične druge obrtno-pravne pogoje za deto v raztičnih poktieih. npr. kot trgovec na drobno, vctctrgovec, indu-strijskitrgovecitd.
POGOJ! ZA SPREJEM - AUENAHMEVOR AUSSETZUNGEN:
t) Uspešno zaktjučen 4. razred gtavne šote ati gimnazije.
Erfotgreichc Bccndigung der 4. Ktassc dcr Hauptschutc oder einer attgcmcinen
Bestehen des Aufnahmcverfahrens
3)	Dosežena starost t4 tet do 31. decembra v prvem letniku
Mindestalter von t4 Jahren, erreicht am 3t. Dcz. des 1. Jahrg.
4)	Šolarji morajo znati vsaj koroški stovenski dialekt
Zumindcst Mundartkenntnissc dcr stowenischcn Sprache.
ANME! !)UNGEN-PR!JAVE: Ab9. Feber 1991/od 9. febuarjadatje
Anmetdeformutare erhatten Sie in der Dircktion der Zwcisprachigcn Bundeshandets-akadcmic, 9020 Ktagcnfurt, Prof.-Janežič-Platz 1.
Formutarje za prijavo dobite v ravnatetjstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Cetovcc, Prof.JaneiiČ-trg 1.
Die Aufnahmeprufung findet am 4 Juti !991 statt.
Sprejemni izpiti bodo 4. jutija 1991.
Gospodarstvo
-----1---------------------
Kritičen položaj bank v Jugoslaviji
PIŠE DR. KRISTIJAN SCHELLANDER
O //ega/rtem t/skatt/M t/ettar/a v rcp;;b/;k; .Srb;)';' - .s/;;;/;for;;;; za brcz;'zg/c;/;;o zavoženo j;';;anč;;o .s'/f;;ac;/'o v 7ogo.s7av;j; -s'a;a v fc;;; //.st;; že poroča/;'. F/nančn/ kaos' aa rcp;;b//žk;7; ravneh pa seve;/;; ;;vto;n;;t;'čne; po;ae;;;' a a/; podoben a/; pa že /u;/ž; po/ožaj pr; ba;;k;;b. /Vavadn/ držav/jan to aa/prej opaž; ob zaprbb okene/b za dev/zne konte, /ra);/ banke .so žara;/;' ve/t-kega nava/a preaeba/e /zp/ačevat/ v/;;gate/je;n apboue boauer;/-b;7ae dev/ze. Po/o za/ pa /e v rejn/c/ že bo//' rese;;.
Dvomljive terjatve in izgube bank so ob koncu lanskega leta preračunano znašale najmanj 12 milijard dolarjev ali okrog 130 milijard šilingov. To je skupaj 60% celotnih bančnih vlog ali blizu 40% vseh bančnih aktiv v Jugoslaviji, oz. trikrat več kot lastni kapital.
Ena tretjina te vsote pa menda zadeva eno samo banko, in sicer Beogradsko banko, ki je na mednarodni finančni sceni nekoč veljala za eno od treh zanesljivih jugoslovanskih bank. Simptomatično je, da vodja banke - seveda Slobodanu Miloševiču politično zelo blizu stoječ človek - baje nima nobenih izkušenj z bančništvom.
Ob tako že komplicirani politični in gospodarski situaciji ta primer seveda hudo vpliva na ugled vseh bank v
Jugoslaviji, tudi tistih, ki so v boljšem položaju. Toda zaradi neurejenih finančnih razmer in zapletenih medrepubliških odnosov, ki ne dovoljujejo hitre sanacije bistvenih gospodarskih problemov, lahko sklepamo, da imajo podobne probleme tudi druge, nekoč „zanesljive" banke. Skratka, položaj celotnega bančništva v Jugoslaviji je izredno kritičen.
Kot je ugotovila neka vodilna zahodna firma za pregledovanje knjigovodstev, jugoslovanske bančne bilance nasplošno ne prikazujejo resnične situacije denarnih ustanov.
Za sanacijo bank je bil pred kratkim ustanovljen poseben nov zvezni urad, ki vključuje tudi inozemske strokovnjake; vzpostavil naj bi zavarovalni
sistem po vzorcu ameriške zvezne zavarovalnice za bančne vloge (Federal Deposit Insurance Corporation). Od tega naj bi banke prejele nov kapital, ki ga vlada namerava pridobiti preko zveznih obveznic in iz prispevkov republik.
Če bo kaj takega zaradi trenutnih medrepubliških odnosov sploh uspelo, je odprto vprašanje. In čeprav je sanacija bank gotovo eden najvažnejših korakov pri ureditvi gospodarskih razmer v Jugoslaviji, žal dodelitev novih sredstev bankam ne bo zadostovala.
Osnovni vzrok problemov jugoslovanskih bank je iskati v svojčasnem samoupravljal-nem sistemu. Politični interesi vodilne komunistične elite so se neposredno prepletali z gospodarstvom. Podjetja so ustanavljala banke, jim dodeljevala kapital in seveda neposredno vplivala na njihovo poslovno politiko in njihova vodstva. Če so zašla podjetja kot lastniki bank v finančne probleme, so pričakovala in dosegla, da jim je „njihova" banka s krediti pomagala iz zagate. Ustreznega kontrolnega sistema pa ni bilo.
Tako so se nakopičili visoki tuji dolgovi države. Predsednik vlade Markovič je začetek lanskega leta sicer uvedel reformo bančnega sistema, toda stvari so se le počasi začele spreminjati. Četudi se je pravna oblika bank spremenila (postale so delniške družbe), je vpliv podjetij, zdaj delničarjev bank, še vedno močan.
Če npr. vzamemo Ljub-
ljansko banko d. d., torej jugoslovansko banko s še vedno največjim ugledom na mednarodni finančni sceni, opazimo sledeče:	velika
večina delničarjev so podjetja (nad 3900), približno 12,5 % delnic pa je last republike Slovenije. Zato je mogoče razumeti, zakaj je odpor proti zmanjšanju vpliva podjetij na banke tako močan.
Z vidika firm je to razumljivo. Če bi v najslabšem primeru šla „njihova" banka v stečaj ali če bi banke začele res poslovati kakor banke v zahodni državah, torej z ozirom na boniteto podjetij, in bi tako izginil vir kreditov, potem bi morala podjetja stati na lastnih nogah. Tega pa večina zaradi nerentabil-nosti, neverjetno visoke zadolženosti in izgub ne zmore več. Problemi podjetij so takorekoč transformirani v bančno sfero, sanacija bank pa je potemtakem možna samo preko vzporedne sanacije celotnega gospodarstva.
Odločilni dejavnik je politične narave
Ozdravitev gospodarstva pa ni le vprašanje ekonom-sko-tehnične metode, temveč v prvi vrsti politično vprašanje. Medtem ko severni republiki nameravata uvesti tržno gospodarstvo, hoče Srbija ohraniti vodilno vlogo države v gospodarstvu, torej v bistvu ostati pri starem sistemu.
Dokler na eni strani obstajajo diametralno različni osnovni ekonomski koncepti republik, na drugi strani pa še vedno enoten denarni (dinarski) sistem in ena centralna Narodna banka, ni mogoče spraviti gospodarstva v red. In dokler bodo posamezne republike držale umetno pri življenju izgubarska podjetja brez izglcdov na mednarodnih trgih, o ozdravitvi gospodarstva in s tem bank ne more biti govora.
„DieKamtner" v LjuMjani!
Zan/tnanje ;;vstr/j.sk;7; hun/c za gospodarski prostor S/ove-;;;/a///rvažA:a k/jnb /;;;;/; po//t/čn;/n gospodarski kr/z; v ./ugo-s/av;/7 /z dneva v da;; naražča. Fred dob;*;;;;/ /4 dnev//e v Ljnb-/jan/ odpr/a svoje pred.s;ar ;?/ž;vo d;;;;a/.ska Ldnderbank, za n/o pa /e pretek/o sredo odpr/o svoja vrata tud/ predstavn/žtvo korožke br;;n;7n/;e ../J;e/sarntner".
Skupaj z Girozentralc Dunaj in s Štajersko hranilnico bo to novo predstavništvo, ki ima svoje prostor v poslopju SMELTa v Titovi 184. V prvi fazi svojega delovanja bo širilo in intenziviralo stike med koroškimi hranilnicami in jugoslovanskimi bankami, še posebej na področju avstrijsko-jugoslovanskega denarnega prometa in financiranja trgovskih poslov.
Novo predstavništvo, ki ga bo vodil specialist za denarni
promet s tujino Mariborčan dipl. oec. Marko Povalej, pa bo imelo tudi funkcijo svetovanja in podpiranja avstrijskih in jugoslovanskih izvoznikov in uvoznikov pri poslovanju in financiranju blagovnega in denarnega prometa. Drugi cilj novega predstavništva je, da pomaga iskati nove trge za jugoslovanska in avstrijska podjetja ter za privatne osebe. Prav tako pa hočejo nuditi pomoč malim in srednjim podjetjem pri sno-
vanju konceptov za poslovno in investicijsko financiranje. Novo predstavništvo bo izdelovalo tudi analize za podjetja ter pomagalo pri ustanavljanju avstrijskih podjetij v Sloveniji oz. slovenskih podjetij v Avstriji.
Generalni direktor „Die-Karntner" Krainz je na tiskovni konferenci v Celovcu ob uradni otvortivi novega predstavništva poudaril, da hoče koroško bančništvo s tem pokazati, da „ verjame v perspektivno bodočnost Slovenije" ter da je ta korak tudi konkreten izraz pripravljenosti za sodelovanje pri ustanavljanju nove „Evropc regij oz. Evrope sosedov".
tvan Lukan
Novo predstavništvo „D/eKarnfner" je v pos/opju SMELTa v L/dd//an/, kjer je tud; sedež M/or/d Trade Centra.
Karavanškega medveda tokrat osvojn domačin
Po /rV;7: (žara J; /?owau/A:aa;a ^aega) ;e .SVovca.s/ro p/a-a/rrsAo Jra^rvo Ce/ovec 20. faaaar/a pr;reJ;/o ^oiMČar.s&o rebrno za „ Kara vaa.f/rega meJveJa". Po/eg Jornačmov .so se fe/rme aJe/ež;/; ra J; fe/rwova/c; /a g/eJa/c; /z Prž/ča, Kraafa /a /eseafc /a ra A o Ja/; pr;reJ;Yv; a;eJaaroJea zaača/.
Čudovito lepo sončno vreme in odlično pripravljeno smučišče v Zgornjem Kotu sta omogočila uspešen potek tekmovanja, na katerem je med odraslimi tekmovalci zmagal domačin iz Borovelj in prejel najvišjo nagrado „Karavanškega medveda". Pri mlajših tekmovalcih na posebej urejeni progi (veleslalom) pa so bili najbolj uspešni smučarji iz Slovenije.
Domačih mladih smučarjev je bilo presenetljivo malo. Krivi zato so predvsem starši, ki se jim ni zdelo vredno, da bi jih poslali na tekmovanje in jim tako pripravili veselje. Na
prihodnjem smučarskem tekmovanju za ..Karavanškega medveda" bo treba prav tem mladim smučarjem posvetiti več pozornosti, da bodo močneje in kvalitetneje zastopani ter tako bolj resna konkurenca mladim tekmovalcem iz Slovenije.
S smučarsko prireditvijo za „Karavanškega medveda" je Slovensko planinsko društvo začelo leta 1986. Pobudnik je bil Franci Kropivnik, domačin iz Zgornjega Kota, ki je hkrati tudi najbolj prizadeven organizator teh smučarskih prireditev.
Spominska svečanost
Zveza koroških partizanov je preteklo nedeljo v Svečah priredila spominsko komemoracijo oh obletnici smrti Matije Vcrdnika-Tomaža in njegovih soborcev. Prireditve se je udeležilo nad 2(10 obiskovalcev. Tajnik ZSO Marjan Sturm je v svojem govoru poudaril, da zgodovine NOB ne smemo razlagati iz vidika sedanjosti in sedanjosti tudi ne iz prizme preteklosti. Odpor proti nacizmu je hil odpor v sili. Zato je osveščen in pošten odnos do preteklosti prvi pogoj za jasen pogled v prihodnost. Vsaka generacija je odgovorna za svoj čas. Kdor preobrača zgodovino, pa si sam zožuje pogled v prihodnost.
Matija Verdnik-Tomaž je v svojem času ravnal odgovorno - zato se klanjamo njegovemu spominu.
LESNA INDUSTRIJA
išče,
vodjo prodaje pohištva
v Evropi
Pogoji:
Avstrijsko državljanstvo, znanje slovenščine, nemščine in angleščine, ustrezna tehnična in trgovska izobrazba za prodajo pohištva v Evropi.
Pismene prijave pošljite na naslov:
IPH - lesna industrija, 9133 Žitara vas/Sittersdorf 42
TRiBUNA BRALCEV
Se bomo kot Slovenci kdaj znali veseliti? Veliko smo dosegli, pa smo še kar naprej nekam zagrenjeni. Na lepem smo se znašli v položaju, da že težko koristimo možnosti, ki jih imamo. V mislih imam dosežke in napredke zadnjih časov: stoven-ska televizija, zboljšani radijski spored, trgovska akademija, uvajanje dvojezičnega občinskega otroškega varstva, upoštevanje dvojezičnosti na raznih področjih, dvojezični pouk zunaj dvojezičnega področja, znatna finančna pomoč za dejavnosti, ki služijo ohranjanju slovenske besede in kulture na Koroškem, celo nova šolska ureditev je kljub napetosti prinesla vrsto zboljšav. Vzdušje v deželi ni neprijazno. To ne pomeni, da nimamo več želja. Narodna skupnost, ki bi bila brez želja, bi bila na kraju.
Zdi se, da postajamo sami
svoj največji problem. Čim se je kaj spremenilo na boljše, ne vidimo napredka, temveč z zagrizeno ihto iščemo, kaj bi še moglo biti narobe.
V Železni Kapli so uvedli dvojezično vzgojo v občinskem otroškem vrtcu. To je lep napredek. Sedaj bi bilo želeti, da bi bilo kar se da veliko otrok deležnih dvojezične predšolske vzgoje. Žitrajska občina odgovarja na pisma v slovenščini. Končno, bi rekel. Nad malomarnim odnosom do jezika bi se kdaj pa kdaj mogli še bolj razburjati pri branju slovenskih listov. Slovenska televizija je neprecenljiv napredek. Spodbudno je. da tam ne pridejo do besede le ..najboljši" Slovenci, temveč tudi taki, ki bi jih kdo že kar rad izobčil iz narodnega občestva, ker ne odgovarjajo določenim normam. Po vsem Koroškem se bo v šoli
Mihi Einspieier 70-ietnik
Te dni praznuje dolgoletni občinski odbornik EL v Bil-čovsu Mihi Einspieler (slika) svoj sedemdeseti rojstni dan. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm in bivši župan Hanzi Ogris jubilanta obiskali in mu iskreno čestitali k visokemu življenskemu jubileju.
Mihi Einspieler je eden tistih naših rojakov, ki se je vse svoje življenje aktivno vključeval v narodno politiko in ob tem dokazoval svojo politično širino in širok duhovni koncept.
Mihiju Einspielerju se zahvaljujemo za ves njegov trud in si želimo, da bi s svojim znanjem in izkušnjami še naprej sodeloval v narodnopolitičnih strukturah koroških Slovencev. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center SAZU prirejata v sodelovanju z Mohorjevo založbo v Celovcu v četrtek, 7. februarja ob 11. uri, predstavitev študijskih izdaj naslednjih del: Erich Prunč: Urban Jarnik; Ludvik Karničar: Der Obir-Dialekt in Karnten; Hcrta Lausegger:	Andrej
Šuster Drabosnjak - zbrana bukovniška besedila - Marijin pasijon in Fleidi Janschitz: Gailtal/Zilja 1848-1918. Einc Region wird deutsch. Prireditev z diskusijo bo v veliki dvorani SAZU na Novem trgu 3.
R!BUNA BRALCEV
Zbor „Rož" se zahvaljuje
S koncertom ..Ponižani in razžaljeni" smo nastopili že precejkrat (34-krat), lani meseca rožnika pa smo izdali tonsko kaseto tega koncerta.
Pravkar smo končali filmsko snemanje drugega dela koncerta „Pesmi zatiranih narodov" za slovenski oddelek avstrijske televizije. Tega snemanja ne bi mogli uresničiti, če nam pri tem ne bi pomagali številni prijatelji in znanci, razna društva pa tudi podjetja. Iskreno se zahvaljujemo! To so:
Carimpex - Celovec; Deželni
Volilna skupnost
V zadnji številki NT sem dvakrat z začudenjem prebral, da v Borovljah menda kandidira Enotna lista, kateri načeluje mag. Peter VValdhauser.
To je spet enkrat neresnična trditev Našega tednika. V Borovljah nastopa Volilna skupnost ne pa Enotna lista.
Slovenci v Borovljah smo že takoj po vojni ustanovili Volilno skupnost torej v trenutku, ko je Smolle še v plenicah ležal. Zato
zavračamo vsako manipulacijo. Če pa kdo misli, da bo lahko mimo volje prizadetih spreminjal ime naše občinske liste, bo odgovoren za volilni izid.
Slovenci v Borovljah smo itak razočarani zaradi zadržanja
muzej - Celovec, družina Einspieler - Stranje, tovarna Elan -Brnca; Kmečka gospodarska zadruga - Šenjakob; Mladinski dom - Celovec; Posojilnica Šentjakob; samostan v Šentpe-tru pri Šentjakobu; Schellander-Beljak; Slovenska prosvetna zveza; Unikum - Celovec; kroja-štvo VVeiss; Zebra - Computer Publishing - Celovec; Zveza kulturnih organizacij - Ljubljana; Zveza slovenskih zadrug; avtomehanik Zvvittnig; župnišče Šentjakob; Štefej Dolinšek -Lepena; Fridl Furjan - Železna Kapla.
Posebna zahvala pa velja snemalcu Mihiju Dolinšku, ki je ob svoji službeni dolžnosti tudi v svojem prostem času garal z nami!
, ne Enotna lista!
našega občinskega odbornika v zadevi KOKS-a. Zato naj nas ne provocirajo še naprej.
Razočaran sem nad NT, ki se je očitno vrgel na nivo manipulacij. Kljub temu, da mi je glavni urednik NT lanskega leta obljubil, da bo objavil moje pismo bralcev (Odstranimo Smolleja), ga potem ni.
Koroški Slovenci bi bili zelo revni, če bi bili odvisni od NT. Toliko bolj sem se razveselil, ko sem prebral v Nedelji članek 'dvornega svetnika dr. Valentina Inzka o enotnosti koroških Slovencev.
Še so pametni ljudje med nami.
Marko Wieser
Dragi otroci!
Letos ponovno vabimo smučarje, da sodelujete na
4. SMUČARSKEM DNEVU Mladega roda
Dobro preberite razpis za to priredi-tev, da bo vse potekalo v pravem redu.
SMUČARSKI DAN Mladega roda bo v torek, 12. februarja 1991 - v seme-stralnih počitnicah - na Šentjanških Rutah v Rožu.
Start: ob 11. uri. Tekmovanje bo v veleslalomu.
Razredi:
otroška skup. I, let. 83,82 otroška skup. II 81,80 šolarji I	79,78
šolarji II	77,76
za fante in dekleta Tehnični vodja tekmovanja: ravnatelj Erik Užnik Sodniki:	ŠD Šentjanž
dr. Tomaž Part! Odgovoren za organizacijo: Joško VVrolich Razglasitev zmagovalcev:
1 uro po končanem tekmovanju na cilju
Nagrade:
pokali za prve tri v posameznih razredih
Pokroviteljstvo za to prireditev je prevzel glavni urednik Mladega roda Tomaž Ogris. Prijave
sprejemamo do petka, 28. feb. 1991 pismeno na naslov uredništva ali po telefonu na naslov: Joško VVrolich, LŠ Loče, 9582 Latsc-hach/Loče (0 42 54) 27 90
Prijav pri startu ne bomo več sprejeli!
Vsak udeleženec tekmovanja sode-luje na lastno odgovornost. Organiza-tor ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe.
Dragi otroci! Pridite na smučarsko tekmovanje temeljito pripravljeni v spremstvu vaših učiteljev ali pa star-šev.
Opozarjamo, da bo letošnje smučar-sko tekmovanje posnela tudi televi-zija-ORF, slovenski oddelek!
Na svidenje v Šentjanžu
Joško VVrolich
Obračunavanja, boj za očetovstvo in novi dialog
mogoče učiti slovensko. Ne verjamem, da bi kdo koga resno oviral pri prijavi, in če, se ne bo težko braniti. Absolventi Trgovske akademije, Višje šole za gospodarske poklice v Šentjakobu, Slovenske gimnazije in vseh drugih učnih zavodov, ki posredujejo znanje slovenskega jezika, imajo prav zaradi slovenščine najboljše poklicne možnosti. Nova ureditev dvojezičnega šolstva morda res ni tisto, kar smo si pričakovali, je pa ob robu le prinesla pomembne zbotjša-ve.
In čigave so zasluge? To so zasluge mnogih. - Začnimo pri Smoletu. Nisem ga volil in ne žagal. K njegovemu političnemu delu bi imet prenekatero pripombo. Pokazal pa je, da vsakdo lahko mnogo stori na mestu, kamor je postavljen. Premalo je ..odločno zahtevati". Uspeh pri-
de, če najdeš še koga, ki isto hoče. Smolle je našel somišljenike v stranki Zelenih, ki ga je kandidirala, v kanclerju, v prosvetni ministrici, v radijskem in televizijskem intendantu in še drugih političnih delavcih, ki so pomagali uresničiti njegove zamisli. Prepričan sem, da celo do tistega nesrečnega glasovanja ni prišlo zaradi brezbrižnosti in ošabnosti, temveč iz čuta odgovornosti. (Načela so sicer lepa reč, a vrabec v roki je še vseeno boljši kot golob na strehi.) Neodgovorno pa je delati, kot da drugega ne bi potreboval ali nepravilno obveščati ljudi.
Tudi v občinski hiši borbena beseda ali ..odločna zahteva" ..samostojnih in neodvisnih" mandatarjev ne bo zadostovala. Včasih je treba veliko potrpežljivega in napornega prepričevanja. To pa opravljajo v zavesti, da
priznanje in hvaležnost že davno ni več politična kategorija, celo ljudje, ki jih ne prištevamo brezpogojno k slovenski narodni skupnosti. Trudijo se celo za celodnevne slovenske radijske oddaje, brez pričakovanja, da bi radio potem poročal po njihovih predstavah.
„Novi dialog" je očitno za tega ali onega res nekaj novega. Vsak naj na svojem opravi svoje. Absolutna zaverovanost v „!as-tno moč" v predvolilni živčnosti ne bi smela zavajati v srdito zaletavanje. V preteklost je obrnjeno obračunavanje in boj za očetovstvo. Pomislimo še malo na jutri. Tudi po volitvah bomo drug drugega in vsakega potrebovali -vseeno, katero stranko bo volil. Čemu naj bi torej spet koga silili, da bi dokazoval svoje slovenstvo?
T. Ogris
Obvestita
10 30. januar 1991
SLOVENSKI VESTNIK
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj	
Sreda, 6.2. 19.30	vORF-u v Ceiovcu	SLAVNOSTNA PRIREDiTEV nastopajo: Gabriei KKZ in SPZ Lipuš in Poide Bibič i.dr.s. Sonetnim vencem		
Sreda, 6.2. 19.30	v domu v Tinjah	PREDAVANJE: JUGOSLAVIJA V SEDANJOST) predava: univ. doc. dr. Amoid Suppan	Sodalitas	
Četrtek. 7.2. 20.00	v domu v Tinjah	OTROK VŠOLSKI DOBI IN PUBERTETI predava: dr. Rosemarie Brunnthaler-Tscherteu	Sodaiitas	
Četrtek, 7.2. 14.30	v kuit. domu na Radišah	NEUMNA PRIREDITEV	SPD "Radoše "	
Nedetja, 10.2. 14.30	vkutt. domu na Radišah	OTROŠKI PUSTNI PLES	SPD..Radiše"	
Sobota, 9.2. 20.00	pri Šoštarju vGiobasnici	PLES SAK, igra: anasambei ..Spomin"	Siov. atietski ktub	
Sobota, 9.2. 20.00	v Kovačevi dvorani PUSTNI PLES na Obirskem		SPD ..Vaientin Poianšek"	
Nedetja,	v regiji	SMUČARSKI TEČAJ, prijave in informacije:	Siov. športna	
od 9. do 16.2.	Dachstein- Tauem	Posojitnica Ceiovec, tečaj vodi Daniio Prušnik	zveza	
Nedetja, 10.2. 14.30	in 19.30	pri Mikiavžu vBiičovsu	PUSTNA PRIREDITEV	SPD Bilka	
Nedetja, 10.2. 14.00	v kutturnem domu v Šentprimoiu	OTROŠKI PUSTNI PLES	SPD ..Danica"	
Nedetja, 10.2. 14.00	v farnem domu vSetah	KOMEDIJA ..MARKOLFA" nastopa: gied. skupina KPD ..Pianina" Sete. Po predstavi družabno srečanje	KPD ..Planina "	
Četrtek, 14.2. 19.30	v farnem domu vSetah	NALOGA BIROJA ZA NARODNO SKUPNOST pri. dež. viadi predava: dr. Pavei Apovnik	KPD..PIanina"	
Petek. 15.2. 19.30	pri Mikiaviu v Biičovsu	VEČER DOMAČIH PLANINCEV Diapozitivi: Jožko igerc - Mont Bianc, Marijan čertou - Himaiaja. Podetitev priznanj Pianinske zveze Siovenije	SPD Ceiovec	
Ponedetjek, v domu 18.2.	v Tinjah 19.30		SONČNA ENERGIJA, predava: Peter Prasser	Sodaiitas	
RAZSTAVE
CELOVEC
-	Pri Jokinu - G. Hesch, pokrajine/akvareti;
-	Gaierija Carinthia - razstava „Pope - Negri" (do 16. 2.1991)
-	Hiša umetnikov-Afuhs, Choung, Gasser, Klein, Sarkozi, Sense (odprtje 7.2. ob 19. uri, odprta do 23. 2.)
Maia gaierija - Ernst Gieselbrecht - arhitektura (odprtje 5. 2. ob
19.	uri, odprta do 2. 3.)
TtNJE
-	Gaierija Tinje - dela Marka Rupnika - olje (do 26. 2.); 26. 2. odprtje razstave del Božina Kuzmana (olje) - razstava bo odprta do
20.	marca
m. SMUČARSKA TEKMA
(smuk/Abfahrt)
v nedetjo, 10. februarja 1991 pri Jerebu na Obirskem (pri Železni Kapii) START ob 13.00
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschaiiee 4,
9020 Ceiovec, telefon: (0 463) 32 385
Štartne številke od 12. uri naprej v cilju! Tekmovalo se bo v 6 skupinah.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad 1 uro po končani tekmi pri cilju.
Tekmuje se na lastno odgovornost!
Vsi prisrčno vabijeni!
P.S.: V primeru slabega vremena bo tekma v soboto, 16. februarja 91, ob 13.30.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 4.2.1991
dobite (šii.) plačate (šii.)
za 1 ameriški dolar	$	10,25	10,33
za 1 angieški funt	S	20,29	20,45
za 100 franc, frankov	f	205,80	207,40
za 100 ita). iir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DiN	45,00	65,00
za 100 švic. frankov	sfr	820,80	825,90
za100hotand. guidnov Hf!		622,40	627,00
za 100 nemških mark	DM	701,30	705,50
Posredujeta: Posojilnica-Bank,
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaklion: Tarviser StraBe [6. 9020 Cciovec/Kla-gcnfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422006 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost !ista/B!att!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
(davni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Vcrleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020Celo-vcc/Klagcnfurt. telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
l isk Drttek: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava. Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfuri, Avstrija, telefon 0463/50566. tcicks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: tarviser StraBe 16. 9020 Celovcc/Klagcnfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. tcicks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS. Olonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 06l/32976l.telefaks 061/3) 1123.
Letna naročnina: za Avstrijo370šil. (zapcnzionistc280šil.):za Jugoslavijo 400 din. (za penzionistc 310 din ).
Knjižna zbirka „!gra in delo"
ČADEŽ-Lapajne Dragica. Glina, les, papir, kovina: priročnik likovne vzgoje za otrokovo spontano, hitro in svobodno ustvarjanje. - Ljubljana: Mladinska knjiga. - 88 str.: ilustr. - (Zbirka Igra in delo)
GODEC Schmidt Jeika.
Danes slikam: priročnik za risanje in slikanje. - Ljubljana: Mladinska knjiga. - 32 str.: barvne ilustr. - (Zbirka Igra in delo)
KUŠČER Samo. Logo in računalnik: priročnik za programe in informacije. - Ljubljana: Mladinska knjiga. -48. str.: barvne ilustr. - (Velika izobraževalna slikanica) LUGER Peroci Anka. Moj delovni kotiček. - Ljubljana: Mladinska knjiga. - 46 str.: barvne ilustr.
OTROKOVE USTVAR JALNE !GRE: priročnik za starše, varuhinje, učitelje in vzgojitelje predšolskih otrok. - Ljubljana: Univerzum. -311 str.: barvne ilustr. PAPtRNATA DETELJ! CA: risba, mozaik, vrez, modeliranje: izdelki iz papirja. - Ljubljana: Mladinska knjiga. - 191 str.: barvne ilustr.
2X1	211	121	XXX
Stava:0:l,00,2:1.1:2	b.j.
Interni nastopi
učencev giasbene šo!e
Oddelek Šmihe!: 6. februarja 1991, ob 19.00 uri v farni dvorani v Šmihelu; oddelek Škofiče: 7. februarja 1991, ob 17.00 uri v društveni sobi nad Posojilnico - Škofiče;
oddelek Piiberk: 8. februarja 1991, ob 19.30 uri v Posojilnici v Pliberku; oddelek Sveče in Šentjanž: 9. februarja 1991, ob 18.00 uri pri Goršetu v Svečah.
CELOVEC.- Fotografskega natečaja ..Planinc v sliki" se je udeležilo lepo število ljubiteljev planinskega sveta. Natečaj sta razpisala Slovensko planinsko društvo in mesečnik ..Družina in dom". Najlepše slike tega natečaja si lahko ogledate v Mohorjevi knjigarni.
a b c d e f g h
Rešitev naioge št.: 8!
Bela trdnjava se ne umika v obrambo, temveč aktivno poseže v razbijanje obrambe črnega !.Tg7:+!. Efektna zmaga je po žrtvi na pomolu. Po izsiljenem l...Kg7: sledi nova žrtev trdnjave na polju f7 2.Tf7+!! Sedaj mora v obrambo črnega še skakač 2...Sf7: in belemu ni težko izpeljati zaključnega udarca po odprti diagonali al - h8. 3.Se6 + + Po dvojnem šahu in umiku kralja 3...Kg8 siedi (!.Dg6 mat!
Šahovska natoga št.: 82
BARLE-JELEN/
BLED - PORTOROŽ !979
Beli kralj je na nevarnem ..prepihu", saj ga nevarno ogroža Črna dama na beli diagonali hi - a8. Ali lahko črni, ki je na potezi, pozicijsko prednost spremeni v zmago? Naloga reševalca je, da v poziciji na diagramu odkrije pot, ki vodi do učinkovite zmage črnega.
JENSKI ATLETSKI ^
KB SAK
«?**<** O G 4004* GG GG
VPISOVANJE
v dvojezično višjo in sredno šolo za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
je od 11. do 28. februarja 1991,
!zobražcva!nc možnosti: 1-letna gospodinjska šola
5-lctna višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu.
Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formu-larc oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor, kot na vseh tovrstnih drugih šolah.
Zaželjcnc podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov:
Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester
Šcntpctcr 25,
A-9184 Šentjakob v Rožu, Te!.: 04253/343
				
SR 6.2.		9.00 Poročila; 9.05 Doogie Howser; 12.15 Lena, dokumentacija o reki Leni; 13.40 Ded ne more drugače; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi-žen-ske; 18.30 Trapper John, zdravniška serija;19.30 Čas v sliki; 20.15 Operni ples, glasbena komedija; 22.00 Nobena pot ne vodi nazaj, angleški film.	8.30	Vremenska panorama; 17.00 Živeti - misliti - preživeti; 17.30	Dežela in ljudje; 18.00 Doogie Howser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Super-trik; 21.45 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki 2; 22.30 George Blake -zgodba o vohunu KGB; 23.30 Disputacije; 0.30 Aktualno.	8.00	Zimski počitniški program; 11.00 Dr. Jerryja čarobni napoj; 12.30 Mozaik, pon.; 13.35 Daleč si prišla Kathy; 15.00	Žarišče, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Glavna priča; 17.45 Klub Klobuk; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Garderober: 22.10 Dnevnik; 22.30 V živo iz foruma.
ČE 7.2.		9.00 Poročila; 9.30 Dežela in ljudje; 12.05 Sanjski cilji; 13.40 Anonimno pismo; 14.00 Kraljična iz St. Wolfganga; 15.30 Otroški spored; 18.00 tvli; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Show-mix; 21.55 Maghrebin-ske pripovedke; 22.45 Gola ženska; 0.25 Aktualno.	8.30	Vremenska panorama; 9.55 Svetovno prvenstvo v smučanju: nordijsko smučanje; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30	Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Zgodovina znanih hotelov; 21.50 Dunajski Operni ples; 23.30 Hammer; 23.55 Aktualno.	8.00 Zimski počitniški program; 11.00 Skrivalnice; 14.40 Video strani; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mojo pesem igrajo; 18.00 Po sledeh napredka; 18.35 Spored za otroke in mlade; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 21.10 Tednik; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Vse razen ljubezni.
co		9.00 Poročila; 10.30 Stan in Ollie; 13.40 Diana; 15.30 Otroški spored; 18.00 To je bil dunajski Operni ples; 18.30 Trapper John. zdravniška serija; 19.30 čas v sliki; 20.15 Eurocops, kriminalka; 21.30 Mainz ostane Mainz. karneval iz Mainza; 0.35 Povsem nora mafija; 2.00 Poročila.	8.30	Vremenska panorama; 13.00	Nordijsko smučanje, svetovno prvenstvo; 16.35 Grenka sladkost življenja; 18.00	Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30	Čas v sliki; 20.15 Knoff-Hoff-Show; 21.30 Trailer; 22.00	Čas v sliki 2; 0.00 Edna Megastar.	8.00 Zimski počitniški program; 11.00 Superman; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Tednik; 18.20 Pasja pripoved ali kako je bilo; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Midasov dotik; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.25 Sova: Dragi John. Prevara; 0.30 Video strani.
SO 9.2.		9.00	Poročila; 11.00 Brez kriminalke Mimi ne gre v posteljo; 16.00	Otroški VVurlitzer; 17.30 Nadaljevanja ni; 18.00 Rende-zvous; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00	Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kdor reče A...; 22.15 Kjer je za vsakim ovinkom gangster; 23.50 Poljubi me. doc!; 1.20 Čas v sliki.	8.30	Vremenska panorama; 10.25 Svetovno prvenstvo, nordijsko smučanje moški; 16.00 Pogledat' v deželo; 17.00 Ljuba družina; 18.00 Doogie Hovvser; 19.00 Avstrija danes: 19.30	Čas v sliki; 20.15 Odipussi; 21.45 Čas v sliki 2; 22.20 Srčni list; 23.45 Crazy horse; 0.45 Poročila.	9.00 Mozaik; 11.25 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik; 11.45 Večerni gost; 12.30	Oči kritike; 13.30 The Bill Johnson Story; 15.00 Večer z Dannyjem Kayem; 17.00 Dnevnik; 17.05 športni dogodek; 18.30	Divji svet živali; 19.00 Že veste; 19.30 Dnevnik; 22.30 Sova: Zlata dekleta, Bazen.
ME 10.2.		9.00 Poročila; 9.35 Veseli Mozart; 11.00 Tiskovna ura; 12.30 Orientacija; 14.00 Iskanje skrivnostnega kristala; 17.00 X-Large z X-Charts; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Robert- Stolz-Gala; 22.20 Don Pasqua!e; 0.20 Poročila.	8.30 Vremenska panorama: 9.05 Moja žena. čarovnica; 10.25 Svetovno prvenstvo: nordijsko smučanje; 13.30 Dober dan, Koroška; 14.00 Športni popoldan; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 Bluff. kriminalka	8.30 Otroška matineja; 11.15 Ansambel Toneta Kmetca; 11.40 Obzorja duha; 12.05 Ljudje in zemlja; 13.05 Show Rudija Carrella; 14.40 Saga o Forsytih; 17.05 Ko zazvonijo zvonovi; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 21.15 Zdravo; 22.55 Sova: Spet ti? Mama Lucia.
PO 11.2.		9.00	Poročila; 10.30 Odipussi; 14.00	Dogodivščine grofa Bob-bija; 15.30 Otroški spored; 18.00	Mi; 18.30 Trapper John. zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Otok sanj; 21.15 Magnum; 22.10 Šale z zvezdami umetnosti; 22.55 Lepotica kot sem jaz; 0.35 Hammer; 1.00	Poročila.	8.30 Vremenska panorama: 10.25	Svetovno prvenstvo v smučanju: nordijsko smučanje; 16.45 Iskalci zaklada; 17.30 LindenstraRe; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15	Šport v ponedeljek; 21.15	šiling; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25	Novi red v Evropi.	9.00 Aliča v deželi. Ciciban, dober dan; 10.15 Zrcalo tedna; 15.35 Sova. pon.; 18.30 Spored za otroke:	Radovedni Taček. Alf; 19.30 Dnevnik; 19.55	Vreme; 21.45 Osmi dan; 22.55	400 let slovenske glasbe: 23.25 Sova: Avtoštopar, Mama Lucia; 0.40 Video strani.
TO 12.2.		9.00 Poročila; 10.30 Bluff; 12.15	Lena. dokumentacija o reki Leni; 13.45 Rožnati panter; 15.30	Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30	Trapper John. zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15	Pustovanje iz Beljaka; 22.25 Čistka, nemška komedija; 0.00 Sisters in the name of love; 0.50 Poročila.	8.30	Vremenska panorama; 12.10 Šport; 17.00 Fizika na primeru avta; 17.30 Orientacija; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30	čas v sliki; 20.15 Univer-zum; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Studio (svetovno prvenstvo) 22.55 Klub 2.	9.00	Zgodbe iz školjke; 11.10 Angleščina - Follow me; 11.35 Sedma streza; 11.55 Osmi dan; 15.00	Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.45 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Daleč si prišla Kathy; 20.55 Novosti založb; 22.15 Sova: To ni služba za ženske, Mama Lucia.
RANO KOROŠKA
! 8.10-19.00

Sreda, 6.2. Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00 Prešernova proslava
Četrtek, 7.2. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 8. 2. Koroški liki (R. Vospernik); Jezikovni pogovor (J. Messner); Socialno skrbstvo v dvojezičnem okolju (F. Merkač)
Sobota, 9.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
j
Nedelja, 10.2.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (mag. Božo Hartmann)
18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 11.2. Kmet in izobrazba
Torek. 12.2. Pust. pust, masten okoli ust
Jan, AurušA;*
Spored za 10. 2.1991, ob 13.30 uri
*	Slovenščina - prosti predmet na trgovski akademiji in trgovski šoli v VVolfsbergu
W Kulturni izlet ..Hamletu" v Maribor - prvič na poti do abonmaja
*	Skupna proslava obeh osrednjih kulturnih organizacij ob slovenskem kulturnem prazniku v ORF-teatru: Praizvedba Lipuševe uglasbitve Prešernovega Sonetnega venca
W Pust. pust. masten okoli ust!
PUST, PUST, MASTEN OKOLI UST
Veselje in sproščenost vsaj en dan v letu? Bi človek mislil, pa za mnoge letošnji pustni čas ni kaj več kot pepelnica. Na barikadah se bore za absolutno resnico, blatijo politično drugače misleče - sredi pustnega časa smo v kulturnem postu. V takšnem položaju se je težko sprostiti krčev, pripraviti veselice, ki so več kot popivanje, organizirati zabavne prireditve za domače ljudi, ki v teku leta zvesto hodijo poslušat pevce, gledat igre. Družabnost v slovenskih prosvetnih društvih je ponekod dobro ravita - vendar je v pustnem času le malokje organizirana. V slovenskem radijskem sporedu bodo sodelovalci tovrstnim zametkom in sami skušali sprostiti poslušalce, ki bodo zvečer ob oddajnem času doma.
Zvezna gimnazija in zvezna reaina gimnazija za Siovence v Ceiovcu Trof. Janežičev trg 1
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna reaina gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1991/92 v gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega ieta, v času od 11. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16. ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateijstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. julija 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof. Janežičev trg 1, 9020 Celovec/Klagen-furt.
Dv. sv. dr. Reginald Vospernik 1. r., ravnatelj
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 9121 TINJE (04239/3838) prireja
od ponedeljka, 18., do srede,
20. februarja 1991
TEČAJ ZA AGRARNO EKOLOGIJO
Prispevek: 600 šil. (vključno podlage in bivanja); 500 šil. (vključno podlage, brez bivanja). Prijave: KIS, tel.: 04239/3838, KJL - Johan-nes Tomič, tel.: 04236/2101. SK - Franc Wutte, tel.: 04230/692 do 30. januarja 1991 *
Kmečka izobraževalna skupnost v Tinjah in ustanova
„Fdrstliche Ausbildungstatte Ossiach"
vas vabita skupno s kmečkimi gospodarskimi zadrugami
iz Bilčovsa, Kotmare vasi in Šentjanža
v soboto, 9. februarja, na
TEČAJ ZA PRAVfLNO IZSEKAVANJE IN NEGOVANJE GOZDA
V gozdu se kmetu skriva veliko denarja. Včasih je težko videti „prikriti" denar. Izsekavanje in gojenje gozdov po strokovnih navodilih nam to trditev šele udejani. Tako pa ne pridemo le do denarja, temveč izboljšamo tudi celotno stanje gozda.
Na razpolago nam bosta dva strokovnjaka iz Osoj in sicer inž. Karl Katholnig in inž. Franz Moser.
Čas in kraj: od 8.45 do 12. ure predavanje s filmom pri Miklavžu (gostilna Ogris) v Bilčovsu. Popoldne praktično predavanje o pravilnem izsekavanju in negovanju gozda ob primeru gozdne parcele družine Krušic v Velinji vasi. Prispevek: 120 šil.
Šmihet nad PMberkom
Dvojezičen kraj Šmihe! nad Pliberkom, ki je po odločitvi občanov o ponovni samostojnosti spet posta! center nove (stare) občine Bistrica nad Pliberkom, se je očitno otrese! strahu pred dvojezičnostjo oz. slovenščino.
Provizorični upravitelj občine M!inar je - po ločitvi od mestne občine Pli-berk in po prevzemu začasne odgovornosti do voli-tev 10. marca - spremeni! obraz občine in njenih krajev v korist dvojezičnosti. Tako je dobi! javni dvojezični otroški vrtec končno svoj dvojezičen napis, prav tako je sedaj vidno tudi navzven, da je ijudska šo!a dvojezična. Nenazadnje pa naj bi nova oglasna deska občine Bistrica nad Pliberkom javnosti predočeva!a, da gre za občino, v kateri živijo slovensko- in nem-škogovoreči občani.
Korak k dvojezičnosti, ki je bi! storjen v novo nastajajoči majhni občini v Podjuni, bi lahko bi! zg!ed komunalnim politikom po vsej dvojezični Koroški. Upati je, da bo čimveč odgovornih politikov sle-di!o šmihelskemu oz. bistriškemu primeru.

Kora/(/ /(dvo/ez/č/iosf/
Slovenskim ustanovam, k/ z dvojezičnimi napisi že do/go opozarjajo na dvojezičnost kraja Šmihe/ nad Pliberkom in njegove oko/ice, se je sedaj pridruži/a tudi javna uprava. Od začetka /eta ima svoj dvojezičen napis tudi javni otroški vrtec, prav tako je upoštevana dvojezičnost na novi oglasni deski nove občine Bistrica nad Pliberkom. Tudi napis na ljudski šoli opozarja na pozitivnejši odnos javnosti do slovenskega jezika oz. slovenske skupnosti.
SLOVENSK! VESTN!K - ŠPORT_________________SLOVENSK)VESTN!K-ŠPORT
Avstriji 5 zlatih, Bokalovi srebro!
Avstrija je spet številka 1 v alpskem smučanju! Na svetovnem prvenstvu v Saal-bachu so avstrijske tekmovalke in tekmovalci osvojili skupno 11 kolajn, od tega kar pet zlatih, tri srebrne in tri bronaste.
Tudi najuspešnejši tekmovalec je bil Avstrijec - dvojni zmagovalec Eberhartcr, zlato pa so za Avstrijo nadalje osvojiti Rudi Nierlich, Ulrike Maier in velika favoritka Petra Kronberger, ki po
Zlata Petra Kronberger
hudem padcu v superveleslalomu ni mogla več nastopiti v ostalih panogah.
Jugoslovani so dokaj dobro odrezali. Škofjeločanka Nataša Bokal je s senzacionalno drugo vožno v slalomu osvojila srebrno in edino jugoslovansko kolajno, Veronika Šarec pa je v veleslalomu zgrešila bron le za 9 stotink sekunde! Senzacionalno sta vozila tudi Mitja Kunc in Gregi Grilc: v veleslalomu sta osvojila odlično 6. oz. 12. mesto.
Zlati Rudi Mer/icii
SLOVENSKAŠPORTNAZVEZA SLOVVENISCHER SPORTVERBAND
ODPRTO P!SMO
Žal je koroška vsakdanjost dohitela tudi Slovensko športno zvezo. Širjenje neresnic o kaki organizaciji ni nič novega, čeprav tudi to boli. Bolj boleč je vsekakor poskus, da bi sc politična polarizacija med koroškimi Slovenci prenesla tudi na športno raven. Ker smo bili neposredno pred ustanovitvijo druge strešne športne organizacije, so vsekakor potrebne naslednje ugotovitve:
1.	Slovenska športna zveza je delovala in tudi danes deluje nadstrankarsko.
2.	Njen odbor je bil odprt za vsakogar, člani odbora so bili voljeni glede na pripravljenost za sodelovanje, ne pa z ozirom na politično pripadnost.
3.Slovenska športna zveza je razpoložljiva finančna sredstva delila po potrebah posameznih društev, nikoli po političnih kriterijih
4.	Nikoli ni delovala na političnem področju in se bo zaradi tega tudi vnaprej upirala vsakemu poskusu politizacije športa.
5.	Športna zveza bo tudi naprej ostala v kritični, toda konstruktivni distanci do obeh osrednjih organizacij.
6.	Zavzemala se bo za direktno podporo z. Dunaja in iz Ljubljane, ker je tudi Koordinacijski odbor koroških Slovencev organ, ki deli finančna sredstva zgolj po političnih kriterijih, nikakor ne po potrebi.
7.	Zavzemala se bo za nadnacionalo povezovanje z nemško-govorečimi prijatelji na Koroškem, v celi Avstriji ter preko meja.
S. Zavzemala se bo za plodno sodelovanje z matico in slovensko narodno skupnostjo v Italiji in na Madžarskem.
9. Skušala bo uveljaviti slovenskemu športu pomen, ki mu gre v življenju narodne skupnosti.
Morda je bilo dobro, da je KOKS s tem, ko je prezrl Slovensko športno zvezo pri proračunu za leto 199]. odprl bolečo rano. Bolečo rano zato, ker se. kot kaže, na Koroškem nekateri politiki ne morejo ločiti od gledanja na narod iz perspektive tabora. Š tem dejanjem so slovenskim športnim društvom odprli oči in pripomogli, da se bodo otresla vsakršnega ozkega taborskega gledanja in utrdita svoje
delovanje po pluralističnih načelih.
dr. Ludwig Druml, predsednik SŠZ
Slovenska športna zveza vabi vsa slovenska športna društva, vse športne funkcionarje, delavce in ljubitelje športa na
posvet,
ki ho v četrtek, dne 7.2. 1991 s pričetkom ob 19.IM) uri v Modesto-yem domu, Trg prof. Joška Tisch-lerja, v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Uvodni referat predsednika Slovenske športne zveze.
2.	Diskusrja o referatu.
3.	Debata o pomenu organiziranega športa za slovensko narodno skupnost.
4.	Debata o pomenu in nalogah Slovenske športne zveze.
5.	Diskusija o športu in politiki na Koroškem.
6.	Finančna situacija organiziranega slovenskega športa po sprejetju KOKSovcga proračuna za leto 1991.
7.	Pobuda za ustanovitev košarkarskega kluba v Celovcu.
8.	Razno.
utvuavau ztvtjcnsKc potrebe interese slovenskega športa Koroškem, prosimo vas. katc je njegov nadaljnji razvoj pri s za zanesljivo udeležbo.
S športnimi pozdravi
%u odbor SŠ%: dr. I.udvvig Druml, predsednik