letnik XVIII številka 7 julij 1980 Pred prazni- kom občine Ptuj Občani ptujske občine bomo čez nekaj dni, ali bolje rečeno 8. avgusta 1980, že dvaindvajsetič praznovali svoj občinski praznik, katerega praznujemo zares ponosno na to kar smo dosegli v povojni graditvi, pri čemer pa vsekakor nikoli ne pozabljamo na tiste težke dni naše revolucije, ki je tudi v naši občini gradila temelje današnje socialistične Jugoslavije. Ime narodnega heroja Jožeta LACKA bo za večno vpisano v knjigi zgodovine našega boja za svobodo in pravice. Spomin na našega narodnega heroja Jožeta Lacka nas še kako obvezuje, da s Titove poti nikoli ne krenemo, in da vedno spoštujemo in ohranjamo tradicije našega osvobodilnega boja tudi na področju naše ptujske občine. Spomin na tiste krvave dni pred 38. leti nam bodo ostali vedno kot živ opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti. Strahotna mučenja, ki jih je moral prestati v ptujskih zaporih naš narodni heroj Jože (Nadaljevanje na 2. str.) Pred praznikom občine Ptuj (Nadaljevanje s 1. str.) Lacko, po krepki zaslugi domačega izdajalca, ki je pozneje sicer dobil zasluženo kazen, nam samo dokazuje, kakšen je bil takrat Jože Lacko — kmet in več kot zaveden komunist, ki je glede na nepravdo v stari Jugoslaviji bil trdno odločen, da se le v slogi in pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije in vodstvom komunistične partije Jugoslavije in vodstvom našega dragega tovariša TITA, samo z oboroženim uporom lahko pride do svobode, ki pa je žal sam nikoli ni dočakal. Zapustil nam je bogato dediščino za katero smo dolžni, da jo čuvamo, in če bi bilo potrebno, odločno branimo. Spomin na osmi avgust leta 1942, ko je v majhnem gozdičku v Mostju (tam je danes u-rejen spominski park) v neenakem boju zaradi izdajstva padla herojska Lackova četa je boleč, vendar pa s ponosom gledamo v bodočnost prav po zaslugi takih borcev, kot so bili v slove-njegoriški Lackovi četi. Prav tako pa nam je še vedno v spominu 10. junij 1959, ko je takratni občinski ljudski odbor Ptuj na svoji seji sprejel odlok o proglasitvi osmega avgusta za občinski praznik občine Ptuj, katerega tudi od takrat naprej vedno ponosni na to, kar smo doprinesli k naši osvoboditvi, tudi praznujemo. čeprav smo od takrat naprej le-tega praznovali vsako leto z velikimi gospodarskimi in drugimi dosežki v vseh naših vaseh, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, pa nam prav letošnje leto, ki je sicer leto stabilizacije našega gospodarstva in leto težke bolečine zaradi izgube našega dragega voditelja, predsednika republike, predsednika ZKJ in vrhovnega komandanta o-boroženih sil JLA, nalaga nove naloge in odgovorno ponašanje ter dosledno izvajanje Titovih naročil s katerimi nas je vedno opozarjal, kako moramo delati in se priprav- ljati za obrambo pridobitev naše revolucije. Zato smo tudi v naši občini trdno odločeni, da naš dvaindvajseti občinski praznik praznujemo predvsem v delovnem vzdušju in z nenehnimi prizadevanji za dobre dosežke v našem gospodarstvu, za nenehno zalaganje slehernega občana, da prav ta pomembni praznik najbolj proslavimo z našimi doseženimi uspehi na utrditvi našega gospodarstva tudi v občini Ptuj. še vedno je pred nami mnogo vsakdanjih problemov, ki nas še mnogokje ovirajo, vendar pri vsem tem kolebanja ni in ne sme biti, kajti pri reševanju teh problemov moramo imeti v vidu vedno tiste naše nekdanje borce za našo svobodo in pravice, pa nam tudi še tako težkih problemov ne bo težko rešiti, vendar le z vestnim ter skupnim in odgovornim delom prav vseh nas. Poudaril sem že, da bomo naš občinski praznik tudi v naši delovni organizaciji proslavili najbolj dostojno le tako, da bomo storili vse, da v bodoče še bolj vložimo vse svoje sile v napredek naše proizvodnje za uspešno poslovanje podjetja, za večjo produktivnost ter storilnost dela in nenazadnje delovne discipline ter aktivnega vključevanja v samoupravno delovanje, v delo družbenopolitičnih organizacij ter za naše stabilne odnose, za našo.solidarnost in enotnost v vseh pogledih gospodarjenja. Problemi, ki so v naši DO pred nami nam ne smejo vzeti poguma za nadaljne u-spešno delo, ampak nasprotno, morajo nas še bolj vzpodbuditi k naši večji aktivnosti na vseh področjih. Imejmo vedno pred očmi, da sami odločamo o svoji usodi in da so škarje, s katerimi si to usodo krojimo, prav v naših rokah. Večna slava našemu narodnemu heroju Jožetu LACKU, večni spomin na našega dragega tovariša TITA, vsem občanom pa prijetno praznovanje! France MEŠKO Kje sta naša zavest in odgovornost? Pod gornjim naslovom bi lahko pisali in govorili ure in ure ter celo dneve, vendar to vse skupa] nima nobenega pomena, če se tudi v nas samih ne zbudi kakšna zavest ter odgovornost do dela, ki ga sleherni od nas opravlja na svojem delovnem mestu. O naši zavesti ter odgovornosti smo že tolikokrat pisali, se na mnogih sestankih pogovarjali, sprejemali tudi sklepe in zaključke, toda žal je vse to največkrat ostalo napisano v praksi, pa malokdaj ali skoraj nikoli opravljeno. Že v naprei vem, da bom s tem sestavkom marsikoga tudi pripravil do tega, da bo smatral, da je krivičen, ker bo morda v njem v kakšni vrstici našel tudi sam sebe, pa zato še tolikobolj drži stari pregovor, ki pravi, da resnica prizadetega najbolj prizadene. Toda pustimo to ob strani in se lotimo problema oz. problemov, o katerih mislim v nekaj naslednjih vrsticah pisati. Prav nerodno je že ponavljati to, kar vemo prav vsi in nam to narekujejo tudi naši pravilniki ter samoupravni akti v TOZD in DO ter SOZD, žal pa se jih ne poslužujemo oziroma jih ne poznamo, ali bolje rečemo, nočemo jih poznati. Vsak ve, da mora za svoje delo odgovarjati, da ga je potrebno vestno ter dobro opraviti in tako pripomoči, da naša proizvodnja, z žal že zelo zastarelimi proizvodnimi napravami, čimbolj normalno teče. Dilem in dvobojev med eno ali drugo stranjo ne sme ter ne more biti, ker i-mamo vsak določeno svoje delo, poznamo svoj delokrog in delovne obveznosti in smo tudi še kako tesno vezani eni na druge. Bodimo si odkriti in priznajmo, da svojih delovnih nalog in obveznosti ne opravljamo tako kot bi jih morali. V zadnjem času se prav v TOZD Tovarna glinice dogaja nekaj, kar se ni dogajalo že vrsto let nazaj o-ziroma se skoraj nikoli ni. V tej TOZD si na vse krip-Ije prizadevamo, (seveda to brez dvoma velja tudi za o-stale TOZD), da bi dosegli čimboljše proizvodne in s tem seveda tudi finančne rezultate, tako pa seveda boljši dohodek ter osebne dohodke. Prehod na proizvodnjo specialnih glinic je terjal od nas tudi večje prizadevanje, več truda in seveda večjo odgovornost, saj ve- mo kako se danes posluje in kaj hoče imeti tisti, ki tako glinico naroči in jo potrebuje za svojo proizvodnjo, logično predvsem kvaliteto. In tako je tudi prav, kajti če že nekdo v redu plača, mora za to dobiti tudi kvaliteto. Toda, kot sem omenil, vsa prizadevanja delavcev v glinici ne pomenijo nič, če se pri njihovem delu pojavljajo taki primeri, da se v cisternah za Ruše najde vseveč železja, ploščic, vijakov in matic, ki mašijo luknje pri praznjenju cistern in tako onemogočajo praznenje in istočasno še ovirajo normalni tok proizvodnje v Rušah. Seveda ni bolje tudi za ostale vrste glinic oziroma silose, iz katerih polnimo tudi za Aran-delovac in še ostale kupce. Nenehni lomi na polnilni napravi v skladišču glinice, vsepogostejša zatikanja pu-halke in pogonskih polžev nam ne samo ovirajo normalni potek proizvodnje, ampak tudi povzročajo, da direktor TOZD dobiva nenehne reklamacije, ki pa outsmcplsojue dvv rdg rd vsekakor niso niti malo prijetne za odnose med poslovnimi partnerji, med katerimi veje le ena sama želja, da bi bili obe strani povsem zadovoljni — mi s plačilom in oni s kvaliteto, kateri sicer ni oporekati, o-porekati pa je taki manipulaciji. Prav gotovo ni prijetno tudi tistim našim poslovnim partnerjem v Rušah, ko nam morajo nenehno pošiljati telekse in telefonske pozive o težkočah s katerimi se srečujejo pri praznjenju cistern z glinico, ki jo nujno potrebujejo za neprestani tehnološki postopek v svoji proizvodnji. Toda sedaj se končno postavlja vprašanje, kje iskati krivce za tako neodgovorno delo, ki povzroča take pereče probleme. Stroški vzdrževanja polnilne naprave v skladišču glinice niso majhni, remonta in vzdrževanja puhalke in polžev prav tako ne! Kdo so tisti, ki povzročajo take nenehne težave v tem našem delu in pri naših prizadevanjih? Med tistimi, ki s temi napravami delajo prav gotovo ne, ker jim to ni cilj! Nihče ne more konkretno pokazati s prstom na osnovne krivce, toda prav gotovo sami vedo kdo so in jim mora biti tudi ja- (Nadaljevanje na 4. strani) Poletje aluminij 3 Kjejsta naša zavest in odgovornost? (Nadaljevanje s 3. strani) sno, da se take stvari ne morejo in ne smejo dogajati v naši proizvodnji, saj je prav osnovni produkt glinica (in seveda aluminij ter anodna masa, para in podobno) tisti, ki nam ustvarjajo dohodek iz katerega si potem delimo osebne dohodke. Mislim, da bo v bodoče še kako potrebna kontrola nad vsem, kar se v TOZD Tovarna glinice dogaja in se mora temu priti na kraj, le prave osnovne krivce je potrebno dobiti pri njihovem delu, kajti to že diši po čem več, kot pa po sami odgovornosti! čeprav nekateri že sedaj v času javne razprave o konceptu pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti TOZD ali bolje rečeno o pravilniku o odgovornosti za delovne obveznosti temeljne organizacije združenega dela1 sleherne TOZD in DS SS menijo, da je v nekaterih členih preoster, in da so odgovornosti nakazane preveč v smeri o-strejše politike odgovornosti po katerih so predvideni tudi denarni zneski za malomarnost pri opravljanju delovnih nalog, pa smatram, da je končno čas, da je do tega prišlo, kajti vsi dosedanji disciplinski ukrepi so pokazali, kako nesmiselni so bili razni opomini in javni opomini, če pa tisti ni bil materialno za to nič prizadet. Če sledimo dnevnim novicam po radiu in TV ter dnevnem časopisju smo lahko ugotovili, da v nekaterih DO v SR Sloveniji uvajajo take metode, da tisti, ki namerno povzroči škodo DO (NI ali kako drugače) mora v celoti DO poravnati povzročeno škodo! Prav je tako, sicer bodo tudi v bodoče vsa naša prizadevanja za stabilizacijo le prazne fraze, če bomo tako delali še naprej. Razni dopisi med direktorji TOZD ne bodo rešili osnovnega problema, če ga ne bomo odkrivali in reševali vsi skupaj ter ne glede na to, kdo je povzročitelj take ali drugačne škode, to v celoti povrne. Pa še nekaj: V naših TOZD (tudi glinici) delajo razni izvajalci — tako iz naših TOZD ali od zunaj. Največkrat po svojem končanem delu pustijo vse razmetano naokrog in odidejo, tisti delavci, ki v tem obratu delajo, pa morajo zraven dela še čistiti za tistimi in tako sé bolj podpirati njihovo neodgovorno delo in nerazumljivo početje. Tisto, da se boš nekomu zameril, če ga boš na napako opozoril, pustimo na stra- ni in bodimo v svoji delovni organizaciji taki, kot smo navajeni doma, da želimo red in čistočo v svoji hiši in okrog nje. Kje sta torej naša zavest in odgovornost? Rešitev bomo morali najti sami med seboj — tisti, ki v naših TOZD in DO delamo in u-stvarjamo. Zavedajmo se, da delamo vsi enotno za enake cilje in z enako željo po večji produktivnosti oziroma za čimvečje proizvodne u-spehe, saj je od njih odvisen tudi naš osebni in družbeni standard. Res ni niti malo lahko niti lepo, da bi se med seboj obtoževali eni druge in tako še bolj onemogočali izboljšati proizvodni proces, ampak naj med vsemi nami zaživi tisto, čemur pravimo sodelovanje in solidarnost ter pomoč. Obrekovanja in sumničenja ter tožarjenja ne vodijo nikamor, najmanj pa k večjim rezultatom našega skupnega dela. Upam, da bomo s skupnimi močmi kos svojim nalogam, in da smo jih s skupnimi močmi ter dogovori sposobni rešiti vedno in ob vsakem času. Mislim, da bi še in še lahko opisoval mnoge probleme, toda to ni niti namen niti skupnega dela. Upam, da šega skupnega dela na vseh ravneh od dela v proizvodnji do dela v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, v katerih nam prav tako ne gre vse po tistem programu, ki bi ga vsi skupaj morali izvajati (toda o tem kaj več drugič). V prepričanju, da se bodo razmere o tem, kar sem v svojem sestavku opisal uredile, mi ostane ie še to, da apeliram na vse, da se z zavednostjo in odgovornostjo lotimo svojih nalog na pravem mestu in s tem še enkrat potrdimo to, kar nam je nakazoval naš tovariš TITO. France MEŠKO Temelji Varjenje Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V JUNIJU 1980 V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Branko Kur-bos in Branko Ferlež V TOZD TOVARNA GLINICE: Franc Cafuta in Miroslav Gajser V DS SKUPNIH SLUŽB: Magdalena Babšek, Amalija Mlaker, Antonija Sa-kelšek, Nada Zebec, Marko Mihelič, Danica Zaran-šek, Jožefa šalamija in Marija Sakelšek V TOZD LLBK TRBOVLJE: Zejneba Mušalovič, Marica Mazlič in Ilija Ilič IZ JLA SO SE VRNILI: Franc Jelen DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V JUNIJU 1980 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Mirko Čuš IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Miloš Miloševič, Zdenka Smuk in Mladen Rokvič UPOKOJENI: Jožefa Murata in Ivanka Havlas iz DS Skupnih služb, Martin Ronfi iz TOZD Tovarna glinice, Alojzija Kuder iz TOZD LLBK Trbovlje UMRL: Jožef Zamuda iz DS Skupnih služb „Aluminij” pričakuje vaše prispevke! Povratna informacija Iz zalivalnice Dne, 27. junija 1980, je bila v Narodnem domu v Ptuju skupna seja vseh zborov skupščine občine Ptuj. V celoti je bila posvečena proslavi 30-letnice delavskega samoupravljanja in 70-letni-ce rojstva velikana naše revolucije Edvarda Kardelja ter poročilu predsedstva skupščine občine Ptuj: URESNIČEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V OBČINI PTUJ. Predsedstvo skupščine občine Ptuj je podalo poročilo na več kot štiridesetih straneh. Delegati, za zbor združenega dela, iz TGA Kidričevo smo tudi sodelovali v obravnavi poročila. V kratkem bom napisal bistvo naših pripomb in stališč do skupščinskega gradiva. Konferenca delegacij iz TOZD Promet, TOZD Kontrola kvalitete in DSSS je podala pripombo, da skupščinska gradiva dobivajo prepozno, ter ga tako ni mogoče temeljito obravnavati v temeljnih delegacijah. Gradiva želijo dobivati v roku, kot to predpisuje Poslovnik skupščine občine Ptuj. Konferenca delegacij TOZD Proizvodnja in Predelava a-luminija je sodelovala v razpravi z naslednjimi pripombami in stališči. Iz ZAKLJUČKA UGOTOVITVE poročila o Uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Ptuj je razvidno, da poročilo obravnava predvsem delegatske odnose v skupščinskem sistemu, ter poudarja, da je potrebno še posebej temeljito proučiti delegatske odnose znotraj temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Zaradi tega smo se delegati iz temeljne organizacije Predelava aluminija dotaknili delegatskih odnosov znotraj TOZD in še na kratko v naši delovni organizaciji. Poročilo, Uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Ptuj, kot skupščinsko gradivo, je bila dobra osnova za širšo akcijo obravnavanja istega v temeljni organizaciji. Tako smo imeli razgovor na inicijativo vodje temeljnih delegacij z vodstvom in družbenopolitičnimi organizacijami, o delu in delovanju delegatskega sistema v temeljni organizaciji združenega dela. Na tem razgovoru smo ugotovili, da je delo delegacij zadovoljivo. Skupščinska gradiva dobivamo po Poslovniku skupščine občine Ptuj. Nekaj problemov je še z gradivi za delegacije SIS. Čas sklicevanja sej delegacij je prilagojen izmenske- mu delu, zaradi tega, ker je večina članov delegacij iz več izmen. Da bi bila sklepčnost na sejah delegacij zagotovljena, so seje sklicane tako, da je omogočena največjemu številu članov nemotena udeležba. Da bi člani delegacij bili čim bolje seznanjeni s skupščinskim gradivom, gradiva oziroma grafdivo posredujemo članom v izmene. Tako, da so člani pred sejo delegacij seznanjeni z vsebino skupščinskega gradiva, ter obravnava lažje in hitreje teče. Ko pa je izmena prosta, posredovanje gradiva je otež-kočena na vreme. Pomoč družbenopolitičnih organizacij v TOZD delegatom oziroma delegacijam še ni tako kakor je to potrebno in zaželjeno. Prav zaradi tega smo na, zgoraj omenjenem, razgovoru kritično ispostavili vprašanje zakaj še ni. Razjasnili vprašanje kako naj bi se družbenopolitične organizacije v TOZD Predelava aluminija vključevale v delo temeljnih delegacij, posebej še pri vključevanju mladine. Vključevanje naj bi bilo v obliki or-ganzirane pomoči delegatom oziroma delegacijam, kot preko sindikata kot frontne organizacije v temeljni organizaciji združenega dela. Mi delegati lahko rečemo, da je s tem razgovorom led prebit. Čuti se večja prisotnost delegatov, kakor tudi večja soodgovornost vseh nas za uspešnejše delo in delovanje delegatskega sistema. Moramo pa reči, da konferenca delegacij temeljnih delegacij proizvodnje in predelave aluminija ni zaživela tako kot ie potrebno. Namreč, zaradi izmenskega dela ni mogoče v tolikšni meri uskladiti čas sklicevanja sej konference delegacij, da bi bila sklepčnost zagotovljena. Zaradi tega vsaka temeljna delegacija zbora združenega dela sklicuje seje posebej za obravnavo su kot je to najbolj primer-skupščinskega gradiva v cono. Vodje temeljnih delegacij se udeležujejo ene ali druge seje temeljne delegacije, ter tako usklajujejo stališča ali pripombe do skupščinskih zadev. Prav zaradi problema s konferenco-, delegacij, na prej omenjenem razgovoru v TOZD Predelava aluminija, je bila izražena želja da bi v tej delegaciji imeli direktne delegate. V zvezi s tem je bilo na razgovoru izoblikovano stališče, da za zdaj še ne bi vodili akcije v tej smeri, ampak v naslednjem mandatnem obdobju. Na nivoju delovne organizacije pa delegati iz TGA pogrešamo organizirano pomoč delegatom in delegacijam. V prejšnjem mandatnem obdobju je bila organizirana konferenca delegacij na nivoju delovne organizacije, zdaj pa tega nimamo, ali zelo malo. Posebej pa delegati pogrešamo pomoč s strani družbenopolitičnih organizacij TGA. Nekaj malenkostne pomoči dobivamo s strani strokovnih služb. Mi delegati pa smo večkrat zahtevali organizirano pomoč na nivoju delovne organizacije. Do sedaj še v tem nismo uspeli. Priznati pa moramo tudi to, da delni neuspeh leži tudi na nas delegatih, ker nismo bili bolj aktivni, v določenih trenutkih pa tudi bolj vztrajni. V zaključku omenjenega razgovora v TOZD Predelava aluminija je napisano, da naj tovarniška konferenca sindikata TGA takoj pristopi k izvrševanju sklepa letne konference sindikata naše delovne organizacije v zvezi z delovanjem in organiziranostjo delegatskega sistema v TGA. Delegati iz TGA pa u-pamo, da bo poročilo, kot skupščinsko gradivo,' tudi prispevalo k hitrejšemu reševanju organiziranosti delegacij na nivoju delovne organizacije, kot je to potrebno, kakor tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Imre Varju Naši petdeset- letniki Tudi v mesecu juliju bo več naših sodelavcev praznovalo jubilejni 50. rojstni dan. To so: Ciril Brunčič, Vinko Lepej in Jakob Petrovič iz tozda Tovarna glinice. Franc Lah in Martin Ha-zenmali iz tozda Promet. Viktor Zupanič iz tozda Vzdrževanje in Dragica Habjanič iz DSSS. Jakob Fakin iz tozda Vzdrževanje pa je dopolnil 60 let. Vsem iskreno čestitamo in želimo še veliko srečnih dni v službi in družinskem krogu. Polproizvod Dobitniki znaka Za to številko sem pripravila razgovor z Antonom Brglezem iz DSSS in Otom Težakom iz tozda Tovarna glinice, žal ne moremo objaviti njunih fotografij, ker je bil naš mojster fotografije, Stojan Kerbler službeno odsoten in nismo pravočasno dobili posnetkov. O-pravičujem se mojima sogovornikoma in bralcem ter obljubljam, da bomo njuni fotografiji objavili v naslednji številki Aluminija. Kai vam pomeni zlati znak? BRGLEZ: Mislim, da je to priznanje, ki sem ga sprejel kot zahvalo za trud, ki ga vlagam v delo v naši tovarni že več kot trideset let.« TEŽAK: »Nisem ga pričakoval. Mislim, da bi zlati znak pripadal vsem delavcem, predvsem izmencem, ki delajo v tovarni že od začetka.« Kdaj ste prišli v TGA in kakšna dela vse ste opravljali? BRGLEZ: »Prišel sem 1945 leta. Kmalu za tem sem šel služit vojaški rok in se 1948 vrnil v TGA. Takrat nas je bilo približno 160 zaposlenih. V najlepšem spominu so mi ostala prav ta povojna leta, ko smo imeli mladi le skupne cilje: čimprej obnoviti domovino in zgraditi tovarno. Na osebni standard nismo mislili, pa tudi možnosti ni bilo, da bi si kaj privoščili. Bili smo si približno enaki in to nas je družilo. Veliko smo naredili v popoldanskem času — v tovarni, naselju, na poljih ... Ob vsem tem smo znali poskrbeti tudi za razvedrilo. Ni bilo televizije, tudi radio je bil še redkost. Mi pa smo ustanovili pevski zbor, tamburaški orkester in dramsko skupino. Bili smo vesela družina, ki se je velikokrat odpravila v okoliške kraje na gostovanja. Ponavadi smo se vozili s starim tovarniškim tovornjakom, včasih pa tudi z vozom. Spominjam se ,kako smo si fantje čez celo leto nabirali točke, da smo si ob otvoritvi nove restavracije lahko kupili nove črne obleke. Kako so nam pristajale! Vzdušje v novi menzi pa ni bilo tako kot prej v starih prostorih na gradu. Na gradu je bil tudi sedež ekonomije, ki se je kmalu ločila od tovarne in jaz sem tako prišel na novo delovno mesto v plačilni oddelek, od tam pa čez čas v finančno službo, kjer sem zdaj že več kot deset let vodja oddelka kontinuirane inventure. Z delom sem zadovoljen, saj sem tudi na TGA zelo navezan in ne bi hotel drugam. aluminij zlatega TEŽAK: »V TGA sem prišel 30. avgusta 1948. leta Takoj so me poslali na e-noletni tečaj za kemijskega laboranta v Lozovac pri Šibeniku. Ko sem se vrnil sem delal nekaj časa pri analizah v laboratoriju, za tem pa sem ponovno šel na tečaj v Moste pri Ljubljani (tam je bila takrat najstarejša tovarna glinice). V Mostah smo bili štirje delavci, od teh sva v TGA le še Štefan Verbek in jaz. Po vrnitvi sem delal na montaži katod v elektrolizi hale A, ko pa so začeli pripravljati glinico za pogon, sem prišel v mešalnico in tako v glinici ostal do danes, ko sem vodja izmene rdečega dela glinice. Velikokrat sem razmišljal, da bi bilo bolje, če bi delal v dnevni izmeni, a kaj, ko so me leta prehitela in nimam več možnosti izbire V Začetnih letih je bilo drugače kot danes, ko mladi lahko izbirajo službo. Mi pa smo se prav pulili za delo, predvsem izmensko, ker je bilo bolje plačano. No, pa sem vseeno zadovoljen. Moram reči, da tudi zlati znak ni le moj, ampak je to priznanje celotni izmeni. Če skupina ne bi bila delovna in vestna, potem tudi moje delo ne bi pomenilo nič. To je teamsko delo. Skrbi pa me,, kaj bo čez čas, ko bomo tudi mi že v pokoju, saj imamo zelo malo mladega kadra. Kdo bo potem vpeljal mlade? V glinici so nekatera zahtevna dela, kjer je potrebno tudi tri leta sodelovati in se učiti, da lahko dalje delaš sam.« Kaj menite o trenutnem stanju naše delovne organizacije? BRGLEZ: »Rekel bi tole: obnašamo se preveč nesta-bilizacijsko, preveč tozdov-sko, preveč imamo administrativnih moči in modernizacija je nujna.« TEŽAK: »Dobra leta TGA so že davno mimo. Najboljše obdobje je bilo po prvi rekonstrukciji. Zdaj pa smo res v krizi. Če gledam samo glinico, lahko rečem, da moramo ob tem pomanjkanju surovin vlagati ogromne napore, da iz tega kar dobimo, naredimo čimveč. Tudi glinico bi morali obnoviti — stroji in ostale naprave so že dotrajane.« Kako preživite prosti čas? BRGLEZ: »Prostega časa nimam, sploh zdaj ne, ko gradim hišo. Ogromno prostega časa posvetim kulturno prosvetnemu društvu v Cirkovcah, saj sem predsednik društva že dvajset (Nadaljevanje na 7. strani) Elektroliza Elektroliza B Peči s predpečno anodo 6 Rezultati in nove naloge civilne zaščite v TG A Duet Civilna zaščita v TGA je organizirana v skladu s potrebami reševanja in zaščite delavcev in materialnih dobrin v slučaju naravnih ali drugih nesreč in v vojni. Za izvajanje nalog CZ imamo v TGA organizirane specializirane enote, ki so posebno v tem srednjeročnem obdobju dosegle visoko stopnjo osposobljenosti in opremljenosti. S ponosom lahko ugotavljamo, da so naše enote strokovno usposobljene -za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja ljudi, materialnih in drugih dobrin v vseh razmerah ob naravnih ali drugih nesrečah ali ob vojnih akcijah, kar so že večkrat dokazale na praktično reševalnih vajah, ki jih organiziramo v TGA v okviru srednjeročnega plana razvoja CZ vsako leto v drugi TOZD in na_ vajah sosednjih KS in občinskih tekmovanjih, ki smo se jih redno udeleževa- li. Najpomembnejše naloge, ki smo jih opravili so predvsem naslednje: 1. Vzgoja in izobraževanje pripadnikov civilne zaščite. Vzgojr in izobraževanju pripadnikov CZ posvečamo v TGA že vrsto iet posebno pozornost. V ta namen smo leta 1979 in 1980 organizirali tečaje RBK, organizirali tečaje za RBK, PMP in gasilce. V programu imamo še organizacijo osnovnih tečajev za pripadnike enote za reševanje izpod ruševin, enote reda in enote za zaklanjanje ljudi, vendar je izvedba navedenih tečajev odvisna od občinskega štaba, saj sami za navedene tečaje ne moremo zagotoviti predavateljskega kadra. Poleg izobraževanja v osnovnih in dopolnilnih tečajih vsako četrto leto, smo letos v programu izobraževanja pripadnikov CZ predvideli tudi dodatno predvsem praktično vzgojo pripadnikov CZ v 8 urnih tečajih z željo, da bi dosegli še boljšo strokovno usposobljenost pripadnikov vseh enot CZ v TGA. Pripadniki PMP so letos navedeni tečaj že opravili ob pripravah na občinsko tekmovanje enot PMP. Razen na tečajih se naši predstavniki CZ usposabljajo tudi na praktično-re-ševalnih vajah, ki jih po sprejetem planu usposabljanja vsako leto izvajamo v drugi TOZD. Lahko rečemo, da so praktično reševalne vaje izrednega pomena za praktično usposabljanje vseh pripadnikov enot in štaba CZ in za utrjevanje v tečajih pridobljenega znanja. Da je temu tako, je pokazala tudi mobilizacijska vaja in druge akcije, ki smo jih organizirali v septembru lanskega leta ob zaključku akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Mislim, da je danes primeren trenutek, da izrečemo vsem pripadnikom CZ in štabu CZ TGA zahvalo za uspešno opravljene naloge, za požrtvovalnost in visoko socialistično zavest, ki so jo pokazali na tej in vseh ostalih vajah pri katerih so sodelovali. Poleg udeležbe na prak-tično-reševalnih vajah v TGA so pripadniki posameznih naših enot sodelovali v letu 1979 tudi na vajah sosednjih KS in na republiški vaji Koprivnica 79. V letošnjem letu smo z ekipo PMP sodelovali tudi na občinskem tekmovanju ekip PMP in na pohodu »Po poteh revolucije 1980« v Mostje. 2. Opremljenost enot CZ Opremljenost enot CZ izvajamo v TGA po sprejetem srednjeročnem planu in letnih programih dela. Analiza opremljenosti naših enot CZ kaže, da je le ta vsklajena z materialno formacijo, ki je predpisana s strani pristojnih organov. V letu 1979 in v letošnjem letu smo nabavili še manjkajočo opremo za RBK (radiološke detektorje) in za enoto za reševanje izpod ruševin (geofon), ter opremo za zamenjavo in dopolnitev za vse enote. Do konca leta bomo nabavili še potrebno dodat- no opremo za vzdrževanje zvez in s tem dosegli zahtevano organiziranost in opremljenost naših enot za delovanje v izrednih razmerah. Sredstva, ki jih vlagajo delavci TGA za usposabljanje in opremljanje enot CZ niso majhna, saj se gibljejo od 200.000.— do 500.000.— din letno. Poleg navedenih sredstev združujemo v TGA še dodatna sredstva za nabavo opreme za gasilsko službo, za zaklonišča, protipožarne vodnjake itd., obenem pa po posebnem SS odvajamo del sredstev tudi za širše občinske potrebe. V štabu CZ smo pripravili smernice razvoja CZ, ki zajemajo naslednja področja dejavnosti: — Organiziranje osnovnih tečajev za enoto reda, enoto za zaklanjanje in enoto za reševanje izpod ruševin. — Organiziranje 20 in 8 urnih dopolnilnih tečajev za vse enote CZ. — Organiziranje praktično reševalnih vaj na območju delovne organizacije. — Sodelovanje na tekmovanjih pripadnikov enot CZ. — Organiziranje in izvedba vzgoje za izvajanje samozaščitnih ukrepov za vse delavce v TGA, ki niso vključeni v redne enote CZ. — Stalno dopolnjevanje enot CZ z novimi pripadniki tako, da bo v enote CZ koncem leta 1985 vključenih najmanj 15 % zaposlenih. — Nabava manjkajoče opreme — cisterne za potrebe RBK enote in gasilcev, dveh šotorov za PMP, geofona za enoto za reševanje izpod ruševin, uniform za novo spre- (Nadaljevanje s 6. strani) let in toliko časa vodim tudi folklorno skupino.« TEŽAK: »Včasih, ko sem še gradil hišo, ni bilo prostega časa in tudi zdaj se vedno najdejo kakšna drobna o-pravila, ki jih je potrebno postoriti pri hiši. Kadar sem res prost, rad preberem kakšno dobro knjigo.« Kje boste preživeli dopust? BRGLEZ: »Prvi del je že za menoj. Saj veste, kar se brez mojstra da narediti pri hiši, naredim sam. Preveč bi me stalo, če bi moral vse plačati. jete pripadnike CZ, sredstva za zveze in opremo za nadomestitev dotrajane opreme vseh enot. — Ureditev zatemnitve objektov skupno s komiteji za LO in DS TOZD. — Izgradnja zaklonišča in proti požarnega vodnjaka. — Sprotno ažuriranje načrtov delovanja civilne zaščite. — Razvijanje sodelovanja s štabom CZ KS Kidričevo in sosednjih KS ter občinskim štabom CZ. Za izvedbo navedenih nalog bo potrebno združiti približno 7 milijonov dinarjev. Navedene smernice smo pripravili kot izhodišče za širšo razpravo, ki naj pomaga dokončno izoblikovati nadaljni razvoj CZ v TGA v obdobju 1981/85. Nekaj dni si vsako leto prihranim za gostovanjaT Naša folklorna skupina bo prihodnje leto praznovala 50 let obstoja in v vseh teh letih, predvsem pa v zadnjem času, smo zastopali Jugoslavijo na raznih festivalih in prepotovali lep kos domovine in tujine. Sreča, da smo pri Svobodi vključeni vsi: žena, sin in hčerka, tako, da smo na potovanjih vedno skupaj in jih jemljemo kot nekakšen dopust.« TEŽAK: »Nisem se še odločil, kje in kako bom preživel dopust.« V. P. mm 11 Dobitniki zlatega znaka Skladišče aluminij 7 Kako smo poslovali ? Iz tabele I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1980. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKS FIZIČNEGA OBSEGA PLAN 1980 DOSEŽENO INDEKS TOZD Proizvod Enota mere VI l-VI 1979 1980 1980/1979 1980 VI l-VI VI l-VI 7:5 CO 00 7:3 00 4* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat AI203 t 10.200 59.522 11.035 61.914 9.280 58.534 84 95 91 98 — Kalcinirana glinica t 8.820 53.508 9.200 53.326 8.765 51.695 95 97 99 97 — Prodani hidrat AI203 t 1.100 6.127 1.941 8.479 526 5.883 27 69 48 98 — Skupaj (kal. gl. + prod. h.) 9.920 59.635 11.141 61.805 9.291 57.578 83 93 94 97 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA — Elektrolitski Al — hala A t 1.677 10.063 1.675 10.070 1.680 10.069 100 100 100 100 — Elektrolitski Al — hala B t 2.049 12.428 2.034 12.329 2.050 12.434 101 101 100 100 — Anodna masa t 2.464 14.503 2.537 14.465 2.005 13.864 79 96 81 96 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij t 352 2.137 278 1.615 244 1.912 88 118 69 89 — Al formati t 1.711 10.373 1.382 11.052 1.698 10.536 123 95 99 102 — Zlitine: gnetne t 607 3.685 287 1.545 764 3.455 266 224 126 94 livarske t 1.172 7.111 1.942 8.687 1.078 7.197 56 83 92 101 — Predzlitine: last. por. t 68 412 92 430 105 517 114 120 154 125 prodaja t 10 60 44 465 — 67 — 14 — 112 — Drogi za kline t 9 54 4 70 — 103 — 147 — 191 — Stikala t 1 4 — 11 — — — — — — Livarna skupaj: t 3.930 23.841 4.029 23.875 3.889 23.786 97 100 99 100 — Pretapljanje Al t 123 746 107 771 20 383 19 50 16 51 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu juniju smo proizvedli 9.280 ton Al hidrata AI203, kar je za 920 ton manj, kot je predvideno v letnem planu poslovanja (indeks 91) in za 1.755 ton manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 84). Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi z načrtovano manjša za 55 ton (indeks 99), v primerjavi s preteklim letom pa za 435 ton (indeks 95). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v tej TODZ odvisna od trenutnih možnosti prodaje in tako smo v obdobju I - VI proizvedli 3% manj kalcinirane glinice in 4% manj Al hidrata AI203, kot je predvideno v letnem planu proizvodnje. Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata AI203 večja poraba boksita (indeks 102), NaOH 100% (indeks 136), pare (indeks 105), el. energije (indeks 103) in hidriranega apna (indeks 104). Pri proizvodnji kalcirinane glinice je prekoračena poraba mazuta (indeks 106), pare (indeks 111), in el. energije (indeks 120). TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu, juniju proizvedli 1.680 ton el. aluminija, kar je za 3 tone več kot smo planirali in 5 ton več kot isti mesec preteklega leta. V elektrolizi B smo proizvedli 2.050 ton in tako dosegli planirano proizvodnjo (indeks 100). Glede na lansko leto pa smo proizvedli 16 ton oz. 1 % več el. aluminija. Proizvodni rezultati obeh elektroliz so v obdobju I - VI takšni kot smo planirali. V mesecu juniju je poraba surovin v hali A večja od planirane samo pri el. energiji (indeks 101), manjša od načrtovane je pri anodni masi za 4 %, Al fluorida za 7 %, glinica in kriolit sta enaka planirani. Odstopanja oz. prekoračit-vse so tudi v hali B pri porabi kriolita (indeks 101) in električne energije (indeks 102). Poraba anodne mase in Al fluorida je od 1 — 10% nižja od plorinone. Proizvodnja anodne mase v juniju je v primerjavi z načrtovano manjša za 459 ton oz. 19%, v obdobju l-VI pa za 4%. Doseženi normativi porabe surovin so višji pri porabi katranske smole (indeks 101) in mazuta (indeks 107), poraba petrolkoksa je manjša za 1 %, el. energije pa za 8%. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni smo v mesecu juniju proizvedli 3.889 ton različnih livarniških proizvodov, kar je za 41 ton oz. 1 % manj kot smo planirali. Manjša je proizvodnja E aluminija (indeks 69), livarskih zlitin (indeks 92), večja pa je proizvodnja gnetnih zlitin (indeks 126) in predzlitin za domačo porabo (indeks 154). V obdobju l-VI je dosežena skupna proizvodnja 23.786 ton in je skoraj enaka planirani (indeks 100) in tudi doseženi v preteklem letu (indeks 100). II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Surovina Proizvod Enota mere Plan 1980 DOSEŽENO VI l-VI 4:3 INDEKS 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat Al 203 — boksit t *2,545 2,587 2,548 102 100 — NaOH — 100% t *0,08543 0,11581 0,0815 136 95 — Para Gcal 2,55006 2,66681 2,62015 105 103 — El. energija kWh 317,117 327,040 323,470 103 102 — Apno t 0,04367 0,04543 0,0470 104 103 Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo t 0,11994 0,12717 0,121815 106 102 — Para Gcal 0,02464 0,02726 0,02772 111 113 — Al fluorid t 0,00026 0,000171 0,00025 66 96 — El. energija kWh 26,812 32,289 33,455 120 125 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski al — hala A — Glinica t 1,920 1,919852 1,91984 100 100 — Anodna masa t 0,580 0,55864 0,58763 96 101 — Kriolit t 0,035 0,0351 0,03275 100 94 — Al fluorid t 0,035 0,0326 0,0349 93 100 — El. energija kWh 17.856 17.978 18.071 101 101 Elektrolitski al — hala B — Glinica t 1,920 1,91964 1,91975 100 100 — Anodna masa t 0,565 0,55734 0,56621 99 100 — Kriolit t 0,035 0,0353 0,0359 101 103 — Al fluorid t 0,035 0,03144 0,0300 90 86 — El. energija kWh 17.255 17.615 17.647 102 102 Anodna masa — Petrolkoks t 0,67165 0,66644 0,66573 99 93 — Katran, smola t 0,338015 0,34272 0,34394 101 102 — E. energija kWh 145 133 131 92 90 — Mazut t 0,0048 0,00514 0,00574 107 120 * programiran normativ aluminij s Nezgode v mesecu juniju 1980 na delu na poti skupaj TOZD Proizvodnja aluminija 8 — 8 TOZD Predelava aluminija 2 — 2 TOZD Glinica 3 — 3 TOZD Vzdrževanje 5 — 5 DS skupnih služb 1 J 1 SKUPAJ: VZROKI NEZGOD prebljalnlk, tlak v hali, stroj za čiščenje cevi, el. celica, žaga, livni stroj, ventil, cevovod, lestev, pločevina, el. peč, ročno orodje in lonec. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Vinko MATJAŠIČ, mat. št. 5345 iz hale B, se je poškodoval 7. junija. Ponesrečenec je na grugi D1, na peči 518 odklanjal anodni efekt. Ko je vstavil v peč leseni drog je prišlo do izbruha, ker je peč vsebovala precej plina. Ponesrečenec je pri tem utrpel opekline po prsih, rokah in obrazu, ker je uporabljal prekratek drog in je nepravilno pristopil k opravljanju dela. 2. Martin PINTARIČ, mat. št. 4145 iz hale A, se je poškodoval 7. junija. Ponesrečenec je odklanjal anodni efekt na elektrolitski celici z lesenim drogom, ki ga potisne v kopel celice. Pri tem se peč razburka in dvigne glinico, ker pa je pihal veter, mu je ta pihnil vročo glinico v obraz in prsa. Utrpel je poškodbo na desnem očesu. 3. Anton VIDOVIČ, mat. št. 4454 iz hale A, se je poškodoval 12. junija. Pone- 19 — 19 srečenec je opravljal delo na puljenju klinov. Ko je nastavil spono, ki drži klin in jo z zagozdo pritrdil je spona na predhodno vstavljenem klinu popustila in je klin zdrsnil v luknjo anode. Pri tem je raztopljena smola brizgnila kvišku in ga popekla po obrazu, kjer je dobil lažje opekline. 4. Janez FURMAN, mat. št. 4242 iz hale A, se je poškodoval 16. junija. Ponesrečenec je posluževal elektrolitsko peč št. 312 in se je spotaknil ob ploščo, ki pokriva jašek, pri tem je padel na desni bok. Na tleh je bil razkropljen aluminij in se je pri padcu vbodel na desnem kolku na koščku aluminija. 5. Franc KODRIČ, mat. št. 1790 iz hale B, se je poškodoval 19. junija. Ponesrečenec je v peč 630 potapljal sodo, zato se je peč močno razburkala in je prišlo do eksplozije. Ponesrečenec je sunkovi-vito reagiral z glavo, pri tem pa mu je čelada spadla skupaj s ščitnikom na tla. V trenutku, ko je pobiral čelado je prišlo do ponovne eksplozije in je ponesrečenca poškropilo talilo po čelu in glavi. 6. Franc MIKOLIČ, mat. št. 4170 iz hale A, se je po- Tesnila Vedro škodoval 19. junija. Ponesrečenec je čistil zamaščene cevi za črpanje aluminija. Cev je dvignil kvišku, ko je hotel vstaviti sveder se je snela in padla ponesrečencu na palec leve noge. 7. Miran CAFUTA, mat. št. 4906 iz hale B, se je po- ' škodoval 29. junija. Ponesrečenec je moral umakniti prebijalnik iz 500 vrste na 600, ker je vrsto 500 prebijal z HENDRE prebi-jalnikom. Pri tem ni sedel na prebijalnik, ampak ga je pri vožnji spremljal peš, pri tem pa mu je kolo zapeljalo preko narta desne noge. 8. Janez KURBOS, mat. št. 4064 iz hale A, se je poškodoval 5. junija. Ponesrečenec je pomagal pri črpanju aluminija na celici 114. Ustavljal je šipko za merjenje nivoa in se pri tem držal za jermene naprave za dviganje sesalne cevi, med tem pa je sodelavec vključil napravo in so mu jermeni stisnili prste leve roke. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Jakob SMOLINGER, mat. št. 3503 iz Predelave aluminija, se je poškodoval 9. junija. Ponesrečenec je vlival na horizontalnem livnem stroju 5 kg hlebčke na 6 t indukcijski peči. Med normalnim vlivanjem je v času 3.10 min. po dov. kanalu pritekla večja količina tekočega aluminija, ki je prelil kokilo in se zlil v posodo v kateri je bila manjša količina vode, zato je prišlo do eksplozije in je ponesrečenca oprskalo po rokah, prsih in vratu. 2. Rudolf GAJŠT, mat. št. 3299, iz Predelave aluminija, se ie poškodoval 26. junija. Ponesrečenec je žagal okroglice 0 125. Med delom se je eden od komadov skotalil po doda-jalni mizi in mu stisnil mezinec na desni roki ob rob dodajalne mize. TOZD GLINICA 1. Jurij KURBOS, mat. št. 866 iz belega dela, se je poškodoval 1. junija. Pri vzpenjanju po lestvi v kalcinaciji II. je ponesrečenec nerodno stopil pri čemer si je zvil levo nogo v gležnju. 2. Franc MESARIČ, mat. št. 4049 iz belega dela, se je poškodoval 1. junija. Ponesrečenec je čistil cevovod za aluminatni lug. Pri tem se je cevovod pomaknil, pri čemer je ponesrečencu stisnilo levo roko v podlakti med cevovodom in konstrukcijo. 3. Milislav JANKOVIČ, mat. št. 5019 iz tekočega vzdrževanja, se je poškodoval 16. junija. Ponesrečenec je s sodelavcem menjaval ventil 0 150 v prizidku vparilnice. Pri vstavljanju vijakov mu je ventil spodrsnil, pri čemer je ponesrečencu stisnilo kazalec leve roke med ventil in cevjo. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Franc GRABAR, mat. št. 4602 iz Vzdrževanja, se je poškodoval 3. julija. Ponesrečenec je s kladivom zabijal zagozdo na objemki anodnega klina, pri tem pa mu je slabo nasajeno kladivo izpadlo ter mu poškodovalo levo nogo v predelu stopala. 2. Janez PEKLIČ, mat. št. 5259 iz Vzdrževanja, se je poškodoval 5. junija. Ponesrečenec je rezal ploščo el. celice. Pri tem se je hitro obrnil in s komolcem leve roke udaril ob oster rob plošče. Utrpel je vrezlino komolca leve roke. 3. Stanko SOK, mat. št. 1341 iz Vzdrževanja, se je poškodoval 9. junija. Ponesrečenec je vodil dela na vstavljanju katodnega korita, ki ga je bilo treba privezati na jeklene vrvi in dvigniti z dvigalom. Ko je stopal čez rob celice mu je spodrsnilo in je udaril z desno stranjo reber po robu korita. 4. Ivan PIŠEK, mat. št. 512 iz Vzdrževanja — str. al., se je poškodoval 10. junija. Ponesrečeni je hotel vzeti iz kota, kjer so naložene klešče za odstranjevanje mulja iz el. celic grebljico, pri tem pa so se prevrnile klešče in ga u-darile pod desnim očesom. 5. Zvonko MOHORKO, mat. št. 5074 iz strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 25. junija. Ponesrečenec je z avtogenim aparatom rezal iz pločevine segmente za polže, pri čemer mu je vroči odpadni del odrezane pločevine nepričakovano izpadel iz ostale pločevine in se mu zapičil v desno nogo pod kolenom. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Bernarda KMETEC, mat. št. 4913 iz obrata družbene prehrane, se je poškodovala 23. junija. Bojler za gretje vode v pomivalnici ni grel, zato smo vodo za pomivanje posode segreli na štedilniku. Potem sva s tov. LENART Marijo nesli vročo vodo v loncu v pomivalnico, kjer sta na vratih nekoliko nagnili lonec in me je vroča voda opekla po levi nogi. Majda LAMPRET aluminij 9 Krvodajalci so velika humana družina Ste kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo, če ne bi i-meli krvodajalcev, ki združeni v veliko družino humanih ljudi, pomagajo vsakomur, neglede na spol, raso, poklic... Tudi v TGA se lahko pohvalimo z aktivom, ki šteje okrog 550 ljudi, že vrsto let deluje v sklopu sindikata in je med največjimi darovalci krvi v ptujski občini. Z veseljem ugotavljamo, da vsako leto stopa v to najbolj humano akcijo več mladih ljudi, a vseeno bi bilo verjetno prav, da bi o pomenu krvodajalstva spregovorili morda tudi na sestanku mladinske organizacije. Krvodajalec lahko postane vsak zdrav človek, le dobro voljo mora pokazati in malce odločnosti. Strah pred pikom je v trenutku pozabljen, če pomislimo, da smo s svojo krvjo morda rešili življenje. Pa ne samo v miru, tudi v elementarnih nesrečah ali morebitni vojni, so krvodajalci tisti, ki prvi opravljajo svoje humano poslanstvo. Da bi se na nek način oddolžili našim krvodajalcem, imamo v našem statutu zapisano, da jim pripada vsako leto tridnevna rekreacija. To pot so se odločili, da člane aktiva, po določenih kriterijih, razdelijo v štiri skupine, ki bodo vsaka zase od 8. do 17. septembra 1980 prebile v Crikvenici. V. P. Kanalska skupina Disciplinski 1. Jeza Mihael, mat. št. 975 TOZD Vzdrževanje, 6 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja pogojno na 6 mesecev, 2. Kovačec Marjan, mat. št. 5189 TOZD Vzdrževanje, 4 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz naloge za dobo 3 mesecev, 3. Peklič Janez, mat. št. 5259 TOZD Vzdrževanje, 5. 1. 1980 odšel samovoljno z dela brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz naloge za en mesec, 4. Lukman Branko, mat. št. 5216 TOZD Predelava al., 4 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga ukrepi dela oz. naloge za dobo 3 mesecev, 5. Nahberger Daniel, mat. št. 3019 TOZD Proizvodnja al., dne 23. 1. 1980 neopravičeno odklonil dela — izrečen ukrep javni opomin, 6. Mojzer Franc, mat. št-4314 TOZD Predelava al., 6. 11. 1979 povzročil pretep oz. nered v TOZD, 6. 11. 1979 opravljal dela v vinjenem stanju, odposlan domov, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer 10% zneska enomesečne akontacije OD, 7. Ivančič Franc, mat. št. 3836 TOZD Predelava al., 17. 1. 1980 samovoljno zapustil delo ob 21. uri, 29. 1. 1980 razžalil Antona Angela, izrečen ukrep — javni opomin, 8. Pantič Dobrivoj, mat. št. 5169 TOZD Proizvodnja aluminija, od 26. februarja 1980 izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja. 9. Petek Drago, mat. št. 4213 TOZD Proizvodnja al., od 8. marca 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja. 10. Mohorič Štefan, mat. št. 5171 TOZD Proizvodnja aluminija, 3 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na dela oz. naloge 211-11-05 za tri mesece, 11. Ličina Gojko, mat. št. 4990 TOZD Proizvodnja aluminija, 4 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz. naloge za 4 mesece, 12. Lašič Milan, mat. št. 5206 TOZD Proizvodnja aluminija, od 1. 4. 1980 ne prihaja več na delo, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, Razmišljanje o tem ali je radovednost firbec Ne bom govorila o radovednosti, ki jo vzbudijo skriti zakladi, neraziskani planeti —• govorila bom o radovednosti današnjega časa. Zaradi reda so se uredili jeziki, postavili zakoni, izmislili bonton in še kaj — toda vse zaradi reda. Vse to zaradi reda se prilagaja času in okolju. Kljub velikim spremembam, bonton nekako ostaja skozi stoletja — je vkoreninjen, nekako vcepljen in zato se z njim izsiljuje, manipulira. Tokrat govorim o eni izmed vrlin, ki se smatra za nevrlino. Reklo pravi: »Radovednost ni lepa čednost.« Želim govoriti o pravi, zdravi radovednosti — ne o firbcu! Današnji čas terja, da so ljudje zelo zelo radovedni, ker brez radovednosti ne bi bilo napredka, ostali bi omejeni in revni. Malo je ljudi, ki niso radovedni — to so po navadi topi, leni in celo domišljavi ljudje, ki so dovolj sami sebi ali prepričani, da nič ni tako važno kot oni sami. Kaj v ljudeh najbolj vzbudi radovednost? Mislim, da nekaj skritega, skrivnostnega in še nerazčiščenega. Vemo, da nas vlečejo prepovedane stvari. Zato ni nič tako skrito, da ne bi bilo očitno. Ko razmišljamo, kako bi kaj skrili, lahko postanemo od tega obsedeni, ker vemo, da se ravno skrite stvari kaj hitro odkrijejo in to ravno zaradi radovednosti. Skrito zbu- di v nas občutek jeze in zato brskamo, dokler ne najdemo, in šele potem smo mirni. Res je, da se za radovednostjo včasih skrivajo tudi špekulacije in intrige — to mislim na določene skrivnosti, ki še vedno obstajajo v interesu ljudi — poslovne, državne in podobne tajne, katere vsi odobravamo in po njih ne brskamo. Presneto dobro jih znamo ločiti od namensko zatuškanih skrivnosti, ki skrivajo večina v sebi nepoštenost, ker sicer zakaj skrivati. Tu ga postane brskanje močnejše in po navadi je uspešno, zato je treba premisliti, kaj je skrivnost in pred kom naj skrivamo, ali je to domači človek ali tujec in če ne bi bilo lažje, če bi poklonili več zaupanja, kot da imamo strah zaradi skrivanja. Večina razmišljujočih ljudi si radovednost lahko šteje med pozitivne lastnosti, ki z bontonom nima nič skupnega. So pa ljudje, ki vedno nekaj skrivajo, celo pred seboj in živijo kot noji. Ni jim pomemben današnji čas, mislijo, da je to njih pravica, nočejo vedeti, da se je človek toliko razvil, da mu te pravice ne priznava — in tu glave trčijo. Iz navadne reči naredijo skrivnost, ljudi pa okarakterizi-rajo z firbci. Vsi vemo, da je tako početje nesmisel, saj je danes biti radoveden in obveščen nujnost in naša pravica! Ana 13. Krajnc Miran, mat. št. 5419 TOZD Proizvodnja al., od 14. 4. 1980 ne prihaja več na delo, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja v TOZD Proizvodnja al., 14. Mlakar Janez, mat. št. 2723 TOZD Predelava al., 13. 2. 1980 izostal z dela, izrečen ukrep — javni o-pomin, 15. Mlakar Alojz, mat. št. 4395 TOZD Predelava al., 26. 6. 1979 povračil nered in pretep v TOZD, odšel predčasno z dela, 2 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — denarna kazen, in sicer 10 % zneska enomesečne akontacije OD. Za tajništvo disciplinske komisije Anica Šalamun aluminij 10 Iz strojne delavnice Najdražja mesta sveta Najdražja mesta na svetu so danes v naftnih državah Bližnjega vzhoda, vendar jim prav kmalu sledijo že tudi nekatere evropske metropole. Tako sta na primer Ženeva in Zürich že na šestem in osmem mestu. Največje dohodke imajo zaposleni v velikih švicarskih in ameriških mestih, pri čemer pa si za ta denar lahko prebivalci ameriških velemest privoščijo precej več. O tem govori knjiga »Cene in plače po svetu«, ki jo je nedavno izdala neka velika švicarska banka. Razen kakšnih 18.000 konkretnih podatkov o mezdah in cenah odgovarja še na vprašanje, kot so: Kje so mezde najvišje? Katera so najdražja in katera naj-cenejša velemesta na svetu? Katera mesta vodijo v mednarodni primerjavi kupne moči? Džida, Abu Dhabi in Manama v Bahrainu so po teh podatkih najdražia mesta. Cene po potrošniških navadah prilagojene košare blaga in storitev z več kot 100 posamičnimi postavkami so na primer v Džidi za 75 odst. višje, v Abu Dhabiju in Manami pa za polovico višje od mednarodnega povprečja. Naslednja mesta zavzemajo Tokio, Oslo, Ženeva, Kopenhagen, Zürich in Düsseldorf. Najceneje pa je mogoče živeti v Manili, Lizboni, Istam-bulu, Meksiko Cityju in Bogoti. Štiri mesta iz Združenih držav, ki so tudi zajeta v primerjavi, so nekje v sredini. Tako je New York kot najdražje severnoameriško mesto v tem seznamu šele na 16. mestu. Los Angeles pa celo šele na 29. Največ pa zaslužijo ljudje na splošno v švicarskih velikih mestih, v Združenih državah in še nekaterih evropskih mestih. Po dohodkih dvanajstih upoštevanih poklicev izračunana bruto mezda na uro je najvišja v Zürichu, sledijo pa Ženeva, Kopenhagen, Chichago, San Francisco, New York, Düsseldorf in Amsterdam. Mezde in plače so v teh mestih za 60 do 100 odst. nad povprečjem 45 mest. Po odbitju visokih davkov in socialnih dajatev pa v primer- javi na primer Amsterdam in Kopenhagen na lestvici že zdrsita nekaj mest nižje, 60 do 70 odst. pod povprečjem pa zaslužijo zaposleni v Manili, Džakarti, Bangkoku in Bogoti. Primerjava navaja še, kaj si lahko zaposleni v posameznih mestih s svojimi dohodki pri-ščijo oziroma koliko časa je treba kupijo določene stva-lahko kupijo določene stvari? Zaposleni v Chicagu. New Yorku, Los Angelesu in San Franciscu morajo delati le 76 do 85 ur, da si lahko kupijo določen paket blaga ali storitev, za katerega morajo na primer delati v Zürichu ali Ženevi 84 oziroma 92 ur. V Manili ali pa v Džakarti pa morajo zaradi nizkih mezd za enak nakup delati več kot 500 ur kljub temu, da so cene v teh mestih mnogo nižje. Zaradi visokih mezd ob zmernih cenah vodijo po kupni moči še vedno ameriška mesta Chichago, Los Angeles in San Francisco, ki so na prvih treh mestih na seznamu najmočnejših po kupni moči. Naslednja mesta zavzemajo Amsterdam, Zürich, New York, Montreal, Toronto, Sydney, Luksemburg, Kopenhagen in Ženeva. Primerjava cen zajema med drugim košaro živil in poživil pa še oblačil, gospodinjskih aparatov, najemnin, avtomobilov, javnih prometnih sredstev in raznih storitev. Razen tega so še upoštevani bruto in neto dohodki, tedenski delovni čas in pravice do letnih dopustov v dvanajstih poklicnih kategorijah. Iz Gospodarskega vestnika Začasno skladišče Zahvala ob odhodu v pokoj Podpisani JOŽE KANCLER, zaposlen v DS SS TG A se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in organizaciji sindikata DS SS za podarjeno darilo ob mojem odhodu v pokoj. Srčna hvala vsem, ki so se me spomnili ob mojem slovesu, zavedajoč se, da smo leta in leta prebili skupaj ter delili dobre in tudi slabe trenutke v našem skupnem delu. Srčna hvala vsem sodelavcem in ostalim, ki so moj odhod iz delovne organizacije pospremili z mislijo, da bodo še ostali nekaj časa na svojih delov- nih mestih in nadaljevali delo. Vedno in povsod se bom spominjal tistih dni, ki sem jih preživel v njihovi sredini. Rad se bom spominjal preživetih dni in se udeležil skupnih srečanj na katerih se bomo spomnili naših skupnih dni. Še enkrat lepe želje ter iskrena zahvala vsern sodelavcem in ostalim v TGA, katerim želim mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Tovariško vas pozdravljam in tudi v bodoče ostajam Vaš sodelavec — čeprav v pokoju. Jože Kancler ZAHVALA Ob težki in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta Antona Kovača iz Kidričevega 27, se najiskreneje zahvaljujemo vsem sodelavcem iz DSSS in TOZD Proizvodnja aluminija, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu prinesli zadnje cvetje. Zahvaljujemo se pevskemu zboru in godbi TGA, pevskemu zboru Društva upokojencev iz Kidričevega, tabornikom in obema govornikoma za izrečene besede ob slovesu. Prosimo tihega sožalja! Žena Betka, sin in hčerka z družinami in sorodniki ZAHVALA Ob nenadni smrti našega brata ter strica Ivana Kranjca iz Kidričevega št. 9, se iskreno zahvaljujemo sindikatu TGA, govorniku tovarišu Ivanu Elsnerju, pevkam društva upokojencev, stanovalcem za venec in vsem, ki ste se udeležili njegove zadnje poti na Hajdinskem pokopališču. Hvala tudi društvu upokojencev za vso pomoč pri vseh opravilih ob pogrebu: Repec Ivanu, Elsner Ivanu ter vsem ostalim. Iskrena hvala in prosimo tihega sožalja. Žalujoči brat in sestre ter ostalo sododstvo aluminij n Jugoslavija Od Vardara pa do Triglava, od Džerdapa pa do Jadrana, kao niska sjajnog džerdana, svetlim suncem obasjana, ponosito sred Balkana, Jugoslavijo, Jugoslavijo. širom sveta put me vodio, za sudbom sam svojom hodio, u srcu sam tebe nosio, uvjek si mi draga bila, domovino moja mila, Jugoslavijo, Jugoslavijo. Volim tvoje reke i gore, tvoje šume, polja i more, volim tvoje ljude ponosne, i ratara i pastira, u frulicu kad zasvira Jugoslavijo, Jugoslavijo. Krv se mnoga zate prolila, borba te je naša rodila, radnička te ruka stvorila, živi srečna u slobodi ljubav naša nek te vodi Jugoslavijo, Jugoslavijo. ENOSTAVNO Nekateri naši samoupravni akti se od časa do časa novelirajo, njihove obrazložitve pa ROMANizirajo. VSE ZA DOMAČEGA TURISTA Turistične agencije obveščajo domače turiste, da bodo ponudbe s podrobnimi podatki o prostih hotelskih kapacitetah na Jadranu za letošnjo sezono dostopne že sredi avgusta. NOVA MATEMATIKA Kdo pravi, da se je dinar v primerjavi z dolarjem zmanjšal, če pa se sedaj dobi več dinarjev za en dolar kot prej. KADROVANJE Nogometni klub »Zagrebački plavi«, ki tekmuje v nogometni ligi Hrvaške, se je vedno pritoževal, da mu gre slabo, ker nima pravega prednjega centra, takoimenovano devetko. Zadnjič jo je dobil v Dubrovniku. INOVACIJE Povsod se govori in piše, da je v trenutni ekonomski situaciji potrebno spremeniti obnašanje. Pred kratkim je izšla že ne vem katera izdaja BONTONA. Kaj, če bi se nekdo spomnil, pa bi napisal še Ekonomski BONTON. ENERGETSKA KRIZA Pred kratkim sem v časopisu prebral, da mlad moški izdaja SUPER opremljeno sobo za študentko s centralnim ogrevanjem. Dober prispevek k rešitvi energetske krize. RECEPT K zdravniku pride oče in potoži, da ima predebelega otroka. — »Kaj ste po poklicu?« ga je vprašal zdravnik. — »Sanitarni inšpektor.« — »Priporočam vam, da zamenjate poklic. Iz izkušenj vem, da sanitarni inšpektorji dobijo od trgovcev večje količine vzorcev hrane kot je potrebno.« IGRE BREZ MEJA, NA DOMAČEM TERENU Pri nas že nekaj let govorimo in pišemo o modernizaciji elektrolize in povečanju kapacitet, stimulativnem nagrajevanju po delu in povečanju produktivnosti. Za enkrat še vedno gre po starem. Mogoče bi bilo dobro, da organiziramo delavske »Igre brez meja.« SAMOZAŠČITA Da bi preprečili »črnolov« rib, ki se je razširil v času drstenja, se je ribiška družina odločila, da vsakega člana-ribiča pooblasti za čuvaja. Takoj po sprejetju tega odloka, ni več nobeden ribič nič ujel. KDOR ČAKA, DOČAKA Vse kaže, da bo naša dolgotrajna želja po investiciji elektrolize A uresničena. — »Po čem pa to sodite?« me je vprašal sodelavec. — »Po številu prijavljenih kandidatov za razpis direktorja sektorja za investicije,« sem mu odgovoril. — »Saj smo razpis že nekajkrat ponovili, pa se ni nihče prijavil.« »»Potrebno je vztrajati ta-tako dolgo, da uspeš,« sem mu odgovoril. Rajko M. Srečanje Montaža Letos imajo res malo užitka aluminij lzda|a delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavl|a|o: Janez Bedrač — predsednik, Franc Vreže. Lili Hojnik, Pavla Metličar. Vlktoii|a Petauer, Ivan Obran, Anton Zadravec, Franc Sellnšek, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tenhlčnl urednik Franček štefanec — Tisk ZGEP »Pomurski tisk«. TOZD tiskarna. Murska Sobota — člani kolektiva in upokojenci dobivalo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 2.700 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnerju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.