StSMNfKt KVIMRNB AK od vseh drugih skupnosti razHčna skupnost, temveč se Pnedvsem strne v bitni naravnavi na — sprva samo v splošnih obrisih določene — samo skupnosti lastni skupni Vrednotni smisel, skupni blagor, ■^upno blaginjo. Z vrednotno Vsebino skupne blaginje, ki jo je nasledek družbene u-j ^be. Kjer je državna uredba, ^ m ie državlna oblast. Kon-k elna država je ustanovljena, ^ J^Jmjikretna skupnost hoče. L^*tiili4e']j)olinar, Slovenska '^nPnliŠfe obzorja, str. 179) ončno je izšlo Meddobje XXV, 3-4. Prva dvojna številka 25. letnika se je • ^ pojavila točno pred enim letom. Namen tako odlašanega izdanja prav gotovo ni v želji po podaljšanju jubilejnega letnika. Samoumevne so težave, ki jih ima emigrantsko publiciranje. Zato je izid, čeprav zakasnele številke, resnični praznik. Veseli smo ga! Ob pregledu 36 let izdajanja revije Meddobje moremo zapisati letnice, s katerimi se je zaključil vsak letnik, do 25. vključno. In sicer: 1955, 1956, 1957, 1958, 1960, 1962, 1963, 1965, 1966, 1969. 1970, 1972, 1973, 1975. 1976, 1978, 1981, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, ,1988, 1989, 1991. število strani je bilo več ali manj enako v vseh letnikih in če izvzamemo kvaliteto kot kriterij, je bil tudi ta presledek v izdajanju del tradicije. Tokratno Meddobje obsega 160 strani. Pesmi objavljajo Vladimir Kos, Milena Merlak, Joža J. Lovrenčič in Angela Cukjati (v španščini). Tudi v prozi je več avtorjev. Andrej Prebil v črtici Pod hrastom opisuje srečanje duhovnika z znancema, s katerima obnovi spomine, črtica je bila nagrajena na zadnjem literarnem natečaju SKA. France Papež v Atlantski kroniki prikaže pisatelja, ki se ob naselitvi v Buenos Airesu sreča s pisateljico Marto Lynch, opisuje zgodbo njene družine in avtorjeve reminiscence. Lev Detela v realističnem slogu pričara Stražo ob Dravi. Tine Kovačič opisuje Srečanje na Koreji, srečanje dveh Slovencev v korejski vojni. Tone Brulc: Sedem dni prahe Matica Poklju-karja v jarmičku. Poskus slovenske pikareske v tujini. Maticev jarem so konji in brezplodna vsakdanjost. Pod rubriko eseji in razprave' objavlja Vladimir Kos esej z naslovom: Kartezijansko-kantovski sledovi v Janeza Janžekoviča nauku o spoznanju. Gre za pismo v onostranstvo J. Janžekoviču, v katerem avtor prikazuje usodno zgrešenost kartezijanske zasnove spoznanja. Veronika Kremžar-Rožančeva je prispevala temeljito študijo Zapiski k naselitvi Slovencev v Argentini. Prvi naseljenci v Formosi in Cerrito. Prav tako temeljito in analitično razpravo je prispeval Jože Rant: Po drugačnih poteh nadaljuje filozofsko razmišljanje o božjem bivanju. Pod zaglavjem Zapisi prinaša Meddobje dvoje izrednih dokumentacij: Jubilejno elegijo dr. Jožeta Lovrenčiča s pismom hčerki Nini ob priliki svoje šestdesetletnice, 2. marca 1950. Izvirno gradivo z uvodom in opombami je opremil dr. Rado L. Lenček. Tone Brulc pa pod naslovom: čut časti v značaju pesnika Ivana Hribovška uvaja zbirko pisem Ivana Hribovška svoji zaročenki. Besedila so bila sicer že objavljena v Novi reviji 83/84, vendar brez časovnega zaporedja n v zadnjem pismu je bil bistven del besedila okrnjen. In končno, tudi izpod peresa Toneta Brulca, je še ocena Franceta Bučarja Resničnost in utvara. V tiskarni je ostalo še mnogo materiala za prihodnjo številko. Med brskanjem po gradivu zasledim več črtic: Vžigalice (Ted Kramolc), Gobarjeva jesen (T. Brulc), Izgubljeni dom (Lev Detela), V tihi dolini (Maks Osojnik) pa še razprave in eseje Rudolfa čuješa, Avgusta Horvata, Leva Detela, pesmi Jožeta Cukaleta, Vladimirja Kosa, Lojzeta Krakarja, Toneta Kuntnerja in še. Dovolj gradiva za 26. letnik. Izšel bo v najkrajšem času, za zdaj pa pri SKA trkamo na vrata bralcev in prijateljev, saj do sedaj še nikdar nismo bili razočarani. Prepričani smo, da kdor trka, se mu tudi odpre. A. R. IZŠLI STA PESNIŠKI ZBIRKI VLADIMIR KOS - TISOČ IN DVA VERZA TONE RODE - ZENICE Naročiti ju morete na naslov SKA: Ramon L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina Cena za vsako knjigo je USA 10.- ali ustrezna vsota v drugih valutah. Najhujše orožje naše dobe Mislim, da je Francois Genet pred kratkim ugotovil, da je najhujše orožje naše dobe laž. Tudi drugi, ki je postal slaven za obletnico francoske revolucije, ker je o njej pisal s stališča resnice in laži, je bil Francoz —- Furet. Vendar sta se laž in resnica takrat še mešali, laž še ni prevladovala nad resnico. New age, doba komunikacij, informatike, soft in hardwara, satelitov, združevanj in ločevanj dežel, vse se je začelo v znamenju laži. Ni se nam treba ozirati daleč nazaj in naokoli, poglejmo samo malo naokoli okrog sebe, čeprav bom za pravo oznako laži posegel drugam. Živimo v dobi kulture laži in ubogi naši potomci, ki jo bodo morali živeti do konca svojih dni, mi smo imeli priliko, da smo vsaj delno še poznali dobo resnice, čeprav ta ni bila Več upoštevana. Ne bodo se mogli rešiti v Ameriko iz Ev--rope, ne iz Amerike v Afriko ali Azijo — kultura laži se je razpasla že povsod, tako da lahko govorimo že o globalni kulturi laži, ki je .zavzela v kratkem času ves svet. Predvojni ruski misleci Solovjev, Berdjajev, Ivanov, se niso toliko bali komunizma, kakor tistega, kar bo nastalo po ttjem, in danes vidimo, da se niso motili: laž, komaj rahlo prevlečena s hinavščino, včasih te niti ni treba, ker ne čutimo več potrebe, da bi hinavčili, ker je laž že toliko v navadi; da ni treba „lagati z umitim obrazom". Za laganje se Ham ne bo treba več umivati, kar je tudi prednost našega časa. Ne vem, kako je zalezla k meni revija Komunistična iskra št. 1-2, oktober in november 1990 in 3-4, december in januar 1991. Beograd.' Znašla se je pri meni in kot bi me čakala s svojo rdečo barvo, srpom in kladivom ter: „Pro-letarci svih zemalja, ujedinite se!“ V podnaslovu pa še enkrat: „Dvignite se prezreni sveta! Vi sužnji, ki vas mori lakota!" Celo notni zapis z besedilom v srbohrvaščini in hrvaško srbščini se mi je ponujal, tako da si napev lahko zabrudaš ob tihih večerih, ko se otepaš komarjev in poslušaš napovedovalca nogometa; komarji v Argentini decembra januarja niso laž, ampak žalostna resnica, medtem ko je nogomet skupek, laži, goljufije, podkupovanja, mamil In nečedne trgovine skozi celo leto. Izbirati moraš med laž-nh politike, športa in solzavimi seks-novelami na televiziji. Nihče, ki še gleda TV ali posluša radio, more trditi, da je Izbira velika. Zmaga razuma! z velikimi črkami in klicajem stoji v uvodniku. Za umsko slabo razvite poskrbi komentar: „Zmaga cvice v Srbiji in črni gori je dokaz zrelosti naroda, ki se ni dal preslepiti z lažnimi obljubami reformatorjev, samozvanih vojvod in ujediniteljev, napadalnih nacionalistov in npjalistov, ki so svoj program zasnovali predvsem na pro-ikomunizmu. Sedaj, ko so volilne tekme zaključene, lahko svobodno rečemo, da je zmagal narod". Xse lepo in prav; torej so' komunisti premagali protikomu-lste. So protikomunisti, ki niso protikomunisti, morda sa-nm začasno, so spet spreobrnjeni komunisti, ki niso pravi Protikomunisti, kaj jim moreš, tretji so protikomunisti iz Prepričanja, skoraj bi rekel, da so protikomunizem podedo-Vali, četrti iz koristoljubja, petS ... 9e ie tako zapleteno poglavje o protikomunistih, kako je pele o komunistih! V političnem eseju urednika KI Mom-,a Jakiča „Politika kot zločin" izvemo presenetljivo no-^co: KOMUNISTI NISO NIKDAR VLADALI TEJ ZEMLJI IN TEMU NARODU! se, kar se je zgodilo po letu 1948 in še prej, so bili osebni acuni med Kominterno, pravzaprav s Stalinom in jugoslovansko kliko banditov: Titom, Rankovičem, Djilasom, Ba-ariceni in Kardeljem (po takšnem vrstnem redu, prej je v samoupravljanju bil prvi Kardelj!). Ti bi s svojimi ostav-arni lahko rešili Jugoslavijo 1. 1948. Zazrimo se za dobrih štirideset let nazaj. Po Komunistički 'ri se je jugoslovanski vrh odrekel že 1. 1948 internacio-Jpp vavantgardi delavskega razreda, zavzel nacionalistična _a isca, prešel v tabor protikomunizma in svetovne reak-le, KPJ je bila razpuščena, na njeno mesto je stopila Jugoslovanov, češ da so izdajalci-informbirojevci, pobitih je bilo 8.000 španskih borcev, iz vrst vojske je bilo 55.000 zaprtih, od teh je sedaj 26.000 invalidov in še in še: o Golem otoku, Grgurju, Sremski Mitroviči, Ugljanu, Stari Gradiški, Bileči, Stocu in o vseh cvetkah jugoslovanskega socializma. KI pravi socialističnega, samoupravljanja, vendar tega takrat še ni bilo, potem pa ko je prišlo, ga imenuje osebna diktatura, tiranija in politični banditizem. Pred 'njimi in nami so se dogajali ti dogodki, vendar so z lažjo tako spretno operirali (ali pa še operirajo!) da nismo opazili niti desetinke tega, kar se je dogajalo, kaj šele, da bi si znali razložiti nadaljnji potek ali predvidevati žalostni konec. Če je sploh pravi resnični konec že bil! Jugoslovanska neuvrščenost? Maska, da drugi-niso opazili, da so vladajoči sami podrepniki Amerike! Socialistično gospodarstvo? Tat na tatu jaha, tat pa poganja. (KI bi lahko vedela, da je isto zapisal že Gogolj!) Če smo za to izvedeli po štiridesetih letih, je skoraj gotovo da za podrobnosti o vojni v Perzijskem zalivu ne bomo izvedeli nikdar. Seveda človeštvo ne verjame, da so ga potegnili za nos. Kljub vsem tem številkam in dejstvom slepo veruje, da ga prihodnjič ne bodo več. Momčilo Jakič, urednik KI se veseli že danes: Posebno me raduje saznanje, da su formirani komiteji i od jelenja KPJ v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Kranju! Torej v Sloveniji najprej, ker so do sedaj pravoverni bili samo v Beogradu in Baru. Vsaj enkrat smo Slovenci prvi, če so nas že prej tako izigrali, da nismo imeli prilike spoznati pravega komunizma ne socializma ne vlade proletariata! Če si bo kdo zaželel res čistega komunizma, naj se vpiše pri Dragu Stamatoviču, Borisa Kidriča 6, 62.000 Maribor. Upajmo, da imena ulice še niso spremenili, ker je tudi Kidrič spadal med ameriške podrepnike po KI. Slovenski in jugoslovanski primer laži in prikrivanja, oglejmo si še drugega! „Če bi imel jaslice, bi mesto osla prihranil za Gregorja Sel-serja," je rekel zadnjič Octavio Paz, lanski Nobelov nagrajenec za literaturo. Selser je argentinski levičarski časnikar, medtem ko je mehiška levica udarila, po Octaviju Pazu, ki brani stališče Enriqueja Krauseja, zgodovinarja, ki kritizira levico v vprašanju, zalivske vojne. Ta je ločila ne samo mehiške intelektualce, ampak tudi prebivalce drugih dežel. Kdo ima prav? Nihče ne more soditi, ker nihče ničesar ne ve: vse je zavito v skrivnostno temo, vojaško cenzuro, obe strani lažeta, vsaka kaže samo svoj prav, propagandni stroji delujejo na možgane celega človeštva, etapa proselitizma se podaljšuje. Naslov zadnje knjige Octavia Paza se glasi „Pequena cro-nica de los grandes dias" (Mali letopis velikih dni), ker sluti, da, se dogajajo velike reči, toda nima kaj pisati o njih, ker nič ne ve o njih. Paz sluti, da smo na koncu neke dobe, družba zaključuje istočasno dva sistema, po katerih so ostale samo ruševine. Po skoraj polstoletnem poizkusu razbrzdanega kapitalizma, na eni strani in totalitarne birokra-cije-socializma na drugi, je že čas, da človeštvo napravi sintezo med obema. Toda kako napraviti sintezo, če pa nihče ničesar ne ve? Če manjka glavni člen, o katerem je toliko kokodakala prav demokracija — informacija, tako z ene kakor z druge strani ? Če bi zadrževali ali prikrivali informacije ali namene Arabci, bi bilo to še razumljivo. Pravim Arabci namesto Irak, ker tudi slabe stvari združujejo, imajo nekaj pozitivnega na sebi in prej ali slej bo zalivska vojna združila vse Arabce. Toda sedaj gre za prvoborce demokracije, ki prikrivajo svoje namene in informacije ter lažejo v skoraj vseh primerih. Zavajanju in zavijanju resnice niso vajeni mladi narodi, morda je to bolj poznano starejšim, ki so to imenovali diplomacijo nekdaj. Tudi demokracija dobiva čedalje večje razpoke. V časih Platona in Sokrata je Platon šel trikrat učit mladega, Gor-gija v Italijo demokracije — zastonj! Platonovi nauki niso koristili nikomur, mladi Gorgias je umrl v pouličnem pretepu in kaos v grških kolonijah se je nadaljeval. arnpak celo narašča. Vzemimo, da je bila Watergateska afe-samo notranja zadeva ZDA, bila pa je obenem že tudi dokaz, da je „nekaj gnilega v državi danski". Najemanje knilih južnoameriških vlad je postalo vsakdanja zadeva: kdo si bo mazal roke s tako umazanimi posli kot je dena-c>onalizacija tako v včerajšnjih socialističnih deželah Evro-Pe kot v bananskih republikah Južne Amerike? vprašanje: Imajo arabski narodi pravico, da samovoljno določajo cene petroleju? lahko zastavimo tudi drugače: Jtnajo zahodne, že itak preveč bogate države pravico, da °Pe določajo ceno petroleju? V temelju zadeva neomejene Pravice močnih do šibkih, če bodo zmagali pa s tem še ni dokazano nič drugega kot da je nastopil zakon džungle in da je besedičenje o tržnem gospodarstvu samo tema za ari-stokratske salone. Res, čudno pot je ubralo človeštvo, če ga ®Ploh lahko še tako imenujemo. Nova doba laži in hinavščine, prikrivanja, zavajanja in točenja krokodilskih solza ^ajbrž ne bo tako kratka, tudi človeštvo ne bo izšlo bolje lz riJ'e. T. B. Zborovodjo Andrej Jon pb koncu leta je zbor Nirios y Jovenes Cantores de Bari-' °che, ki ga vodi naš član Andrej Jan, imel več nastopov. V^jpomembnejši izmed njih je XXIII Navidad Coral. Bo-z‘cna nastopa v bariloški katedrali sta bila 15. in 16. de-Cenibra. V prvem delu je.zbor izvajal tri Gallusove skladbe (Obrneš de Saba, Ganite tuba in Syon, O admirabile com-^6rcium) in po eno delo C. Monteverdi, J. M. Nunes Garcia, " - A. Mozart, G. Ph. Telemann. V drugem delu je Jan iz-ral razne narodne priredbe božičnih pesmi, med njimi tudi Andreja Vavkna Pastirci, kam hitite. pri koncertih je sodeloval komorni zbor Gaudeamos, vijo- ter orgle. Orglarica je bila prof. Anica Amšek Magi- s,rova. obeh koncertih je bilo okrog tisoč petsto poslušalcev, imamo podatkov o ostalih koncertih, ki se jih ob °Pcu leta nabere kar dobro število. ^ blemški šoli (22. novembra), Melipal (24. novembra; tu a bili na programu tudi Gallusovi Angelus Domini des-CePdit in Lojzeta Bratuža Tantum ergo). -adnja nastopa pa sta bila 19. decembra v Hogar de An-ahos in Capilla San Ignacio. Pri vsem pa ima bistveno aslug° sodelovanje zborovodja Andreja Jana, ki od marca ' vodi zbor. Ta, je dosegel zavidljivo. raven in božični .P v katedrali je bil res veličasten. Janu pa je veljal ,fZlv »osebnost leta", ki ga daje program Sin mordaza fez primeža) nekaterim vidnim bariloškim odličnjakom, dio Del Lago je že četrtič snemal zborovo božično izva-le ter predvajal teme na sam božični dan. Cetinja s°boto 27. oktobra je bila v Slovenski hiši krstna pred-ejlVa dramskega dela v štirih slikah Svetinja. Avtor, Fran-Papež, je prikazal v njej usodo slovenske zastave in v. eh° poveličanje v teh dneh. Izvirno Papeževo delo je re-tl ''p Lojze Rezelj ob priliki proslave 29. oktobra, ki jo zad-p *e<;a SNO poimenuje tudi kot dan slovenske zastave. ^ peževa Svetinja je začrtana v stilu klasične gledališke (|j;^Izoritve, z realistično zasnovo, vendar pa simbolističnim ogom. Borba med domobranci in partizani se konča z si lk°m Protikomunističnih vrst. Mati je izgubila v boju n a domobranca, odnesla pa je s seboj v svet zastavo, v ero je bil zavit mrtev sin. Konec Papeževe drame je ^Plastičen razplet. Jjj Ze^eva uprizoritev je bila zvesta Papeževemu tekstu. 6rIa nastopajočih: Marcel Brula, Štefan Godec, Ciril Jan, Bo"fta Javoršek, Ana Klemen, Ciril Loboda, Miloš Mavrič, S an Magister, Jože Oblak, Gabrijel Petkovšek, Janez Petkovšek, Andrej Peršuh, Andrej Rode, Marko Rezelj, Lojze Rezelj ml., Marko Selan, Klavdij Selan, Marjeta Selan, Maks Skarlovnik, Alenka Smole. Dobro zamišljena in posrečena je bila scenografija, ki jo je pripravil Tone Oblak. Žal je nekatere motila realistična izvedba gledališkega dela in njegova domobranska tematika, tako-da je vodstvo Zedinjene Slovenije odpovedalo že napovedano ponovitev igre. Kljub temu čestitamo pisatelju, režiserju in scenografu, vsi trije so člani SKA, ter vsem nastopajočim za vestno in temeljito izvedbo. Slikar Božidar Kramolc Slikar Božidar Kramolc je lani junija razstavljal v novomeškem muzeju za razstavo slovenskih izseljenskih umetnikov. 1. in 2. decembra pa je razstavil 50 akvarelov v Franklin Carmichael Centre y Torontu. „Motivično obsega torontska razstava pokrajino, cvetlično tihožitje in figuraliko. Med pokrajinami so tudi vedute iz Ljubljane, Novega mesta in Dolenjskih toplic... Razstava B. Kramolca je bila deležna lepega obiska kot tudi finančnega uspeha." (Iz Slovenske države, dec. 1990,str. 11). V marcu pa bo slikar v' Ljubljani na odprtju razstave v Mestnem muzeju. Razstava Andrejke in Marjete Dolinar Članici in sodelavki Slovenske kulturne akcije- Andrejka in Marjeta Dolinar sta razstavljali v podružnici Banco de la Provincia v Ramos Mejiji svoja olja. Čepirav gre za sestri, tudi tematika je bila ista —- tihožitje — vendar ima vsaka svoj oseben slog, ki ju že sedaj loči eno od druge. Imeli smo že priliko ogledati si kataloge njunih del, kjer oljnate slike še niso bile vključene, zato je bilo ob ogledu razstave naše presenečenje še večje. Gre za dve mladi, obetavni slikarici, ki pa še nista imeli samostojni razstavi pri SKA, ki ju morda argentinska publika in umetnostna kritika bolje poznata kot slovenska, ki je imela priliko ogledati si njuna dela na argentinskih razstavah. Čestitamo! Pavel Štrukelj v reviji Literatura Revija Literatura št. 9 (vol. 4-5, leto 1990) je objavila šest kratkih črtic sodelavca. SKA Pavla štruklja, črtice so bile objavljene že pred leti v španščini in za nekatere je Štrukelj dobil literarne nagrade (Jutri, vsi skupaj, Neznana roka, Tri nerazlične smrti, Angelski časnikar, Zadnji pohod v puščavo, Vsakdanja kava). Kratek življenjepis in uvodno besedo je napisal prevodom iz. španščine Pavle Rot. Jože Krivec — petinsedemdesetletnik Eden izmed klasikov slovenske domačijske literature bo 16. marca praznoval 75 let. Po vstopu na .univerzo, kjer je napravil juridični doktorat, je dr. Jože Krivec bil sotrudnik Doma in sveta, Vigredi, Vrtca, Slovenčevega koledarja, Slovenskega doma, Domoljuba itd. Pri Slovenčevi knjižnici je izdal zbirko novel Dom med goricami (1942). Prispeval je tudi novelo v Zborniku zimske pomoči (1944). V emigraciji je urejeval list Svet in dom (v Serviglianu in Senigaliji). V Argentini pa je svoje literarne prispevke objavljal v Zbornikih Svobodne Slovenije, v Svobodni Sloveniji, Vrednotah, Duhovnem življenju, v Slovenski besedi, v Meddobju itd. Leta 1978 mu je SKA izdala zbirko črtic in novel Pij, fant, grenko pijačo. Dr. Jožetu Krivcu želimo zdravja in še na mnogo let! Primorani smo dvigniti naročnino pri SKA, ki je odslej U$S 35.— za letnik Meddobja in Glasa. Za letalsko pošiljanje pa je treba dodati še 15,— U$S. Tokijski pisemski eseji št. x + 10. (Od Novega leta nas loči le še 96 zimskih ur.) Dragi Glas! Oprosti, da Ti šele. zdaj voščim — Božič je za nama? a njegove milosti trajajo naprej, tako da si jih lahko izprosimo tudi celo prgišče; iz srca Ti jih želim, da boš tudi v Novem letu {ki ga pri nas tukaj imenujemo Hejsej 3) prijeten Glas v puščavi, to je, v puščavi nekulture, ki nas vse obdaja, kjerkoli se klatimo po svetu. In hvala Ti za vse težaško delo, ki si ga v tem Gospodovem letu 1990 opravil, da bi nam vsem bilo lepše in svetlejše v kulturno izboljšanem okolju! Nimam še vesti o našem, slovenskem plebiscitu, ki so ga nameravali izvesti 23. decembra in za čigar pozitiven izid sem iz srca prosil mogočho intervencijo naše ljube Gospe Brezijanske. Menim, da je z menoj prosilo dosti, dosti Slovencev po vsem svetu, saj gre za uresničenje naše tisočletne'težnje po resnično lastni in resnično neodvisni državi. Spoštujem mnenje, to je, spoštujem Slo-vence-nosHce mnenja, da naj ostane Slovenija v federativnem sklopu Jugoslavije, a dosti nas je Slovencev — najbrž smo večina —, ki tega nočemo, ker hočemo imeti usodo končno v svojih rokah. Nekatere članice Organizacije Združenih Narodov jmajp manj prebivalcev kot Slovenija in manj. kulturne in gospodarske zmogljivosti, sodeč po tem., kar so bili doslej ustvarili — in vendar jih mednarodna skupnost priznava kot državice, sicer bi ne mogle postati pmvomočne. članice OZN. Tukaj se dotikom političnih živcev, ki se prepletajo po celi Evropi in segajo na druge celine in sooblikujejo dogajanja doma. To je mogočen obtok in vanj se izlivajo osebne in narodne sebičnosti. Zato sem Ti omenil, da sem se z molitvijo odpravil v sama Nebesa, kjer vse te zamotane stvari pravilno ocenjujejo in kjer je dovolj sredstev za uresničenje pravičnosti —sam Božji Načrt Sveta Predvideva naše prošrije in jih upošteva. Najnovejše SKA-ino izdanje — herojski podvig v primeri z blazno argentinsko inflacijo —, Dolinarjevo knji- ■ 9o, težko pričakujem; rad bi jo vsem priporočil, ker vsebuje čvrsto in zdravo 'duševno hrano; po branju Dolinarjevih esejev sem se bil zmeraj čutil bogatejšega z ozirom na uvide. Imeti te eseje, sicer raztresene po celem svetu revij, zbrane v lično knjigo, je prava zakladnica. za naše knjižne police. Upam, da jih imamo; upam, da vsak izmed nas premore vsaj eno polico, pa čeprav je ,,scimpana“ iz odvrženega lesa ali starih ška-tclj; na takšni polici bi morali imeti svoje najzvestejše Prijatelje — dobre knjige, vsebinsko bogate knjige, sorodnice Večne Besede, ki je postala Človek in navdihnila eno najmogočnejših knjig sveta: Sveto pismo. Nragi prijatelj v Trstu mi je poslal tri knjige — bisere, M- bi jih rad priporočil vsakomur, ki mu je za razume-uanj.e našega protikomunističnega, boja v letih 194.1— 45, posebno z vidika osebnih doživetij, ki lahko osvetlijo prenekatero splošno trditev zgodovinarja. Te tri knjige so: France Špelič: Vrnil se bom k Očetu (Mohor-icyu, Celje 1990); Zdenko Zavadlav: Iz dnevniških zapiskov mariborskega oznovga (Založba za alter-nativno teorijo, Maribor 1990); in Janez Zdešar: Spomini na težke dni (Družina, Ljubljana 1990). Vsaka teh knjig Po svoje presune. Špeličevo pričevanje razkriva nekate-,-e„ stvari, o katerih mi, domobranci raztreseni po raz-hčnih enotah, nismo imeli pojma. Tudi če bi domobranci zmagali, bi te vrste nekrščanskih, to je, zverinskih vo-lakov, moralo obsoditi pristojno vojaško sodišče, tudi s smrtno kaznijo, če to zahteva pravičnost. Takšne zverinske izjeme — v kolikor gre za neovrgljivo zgodovi-710 ~ mečejo zverinsko-ostudno senco na boj proti komunizmu, a temeljne pravičnosti mu ne morejo vzeti. V dobi 2000 let so različni ljudje onesnažili Telo naše Lerkve, omeglili pogled nanjo, ga spremenili celo v so-vraštvo zaradi osebno doživetih krivic — objektivnemu m pretehtanemu pogledu pa je še zmeraj Cerkev naše-9a ljubljenega Odrešenika. Špeličevo pričevanje pa tur d} razodeva, kako so prenekateri partizani ostali dobri O udje kljub zločinsko neresnični ideologiji komunizma. Menim, da je mogoče izslediti dobre ljudi tudi med nacisti in fašisti, čeprav sta jih tako nacizem kot fašizem zavajala k Udi krm, človeka nevrddnim ocenjevanjem in dejanjem. Dan se nagiba; s ceste prihaja hrup, ki vsako leto oznanja vročične priprave milijonov’ ljudi na prihod Novega leta; kar se da še letos urediti, hočejo urediti; a ceste ostcujdjo ozke in tovorni in osebni avtomobili morajo kljub naglici zavirati. Mrzel veter tudi doprinaša svoj šum, čeprav so mu doslej debeli snežni oblaki zdrknili iz rok na obalo Japonskega morja. Zdi se, da razne politične spremembe niso mogle omiliti zime na kitajskih 'stepah; s svojim vplivom sega prav do naših otokov. S prisrčnimi pozdravi ostajam Tvoj daljnovzhodni pisar Montreal, 3. januarja 1991. V poročilu o srečanju v Otočcu g. Lenček pravi, da ga je razočaral moj referat o „Slovencih v Kanadi", ker je „o stvari veliko več vedel, kakor pa je povedal referent." Ker pač nisem govoril o Slovencih v Kanadi, ne dvomim, da ima g. Lenček prav. Upam pa, da bo razumel, zakaj je od mene tako malo zvedel, če mu povem, da naslov „Slovenci v Kanadi" ni bil moj, ampak so ta naslov mojemu govoru dali organizatorji. Niti ni to bila tema, o kateri so me povabili, naj govorim. Če pa so me povabili kot tipičnega kanadskega Slovenca, so se tudi zmotili. Kot sem povedal že v Otočcu, je za samotarja kot sem jaz (vsaj v tem sem podoben stricu) Pepe Žebot, vrtnar v St. Catharinesu, prav tako pomemben kot pokojni dr. Ciril; zato od mene ni bilo pričakovati kakšne uradne inačice slovenske stvarnosti v Kanadi, še zlasti pa ne opisovanja emigrantske folklore. Vsekakor me g. Lenček kara neupravičeno; upam, da se ne bi hudoval tudi nad človekom, ki bi pripravil govor o pomarančah, potem bi bil pa predstavljen kot poznavalec jabolk. Vendar pa razumem, da je težko razumeti kaj poslušaš, če pričakuješ referat, dobiš pa pesem (govorim o zvrsti, ne o kakovosti) in še citati so v angleščini. Sem pa govoril kot v Kanadi živeči Slovenec in s tega vidika razmišljal o položaju emigranta v letu čudežnih sprememb. Osrednja točka referata je bil argument proti uradni kanadski politiki do priseljencev. Povedal sem, kako naš uradni multikulturalizem pod krinko enakopravnosti getoi-zira novoprišlece. O tej temeljni hinavščini kanadske politike verjetno g. Lenček bolj malo ve, še manj pa o tem, kako teorijo multikulturalizma uporabljajo proti željam Quebeca za. narodno neodvisnost. G. Lenček o tem tako malo ve, da je prezrl bistvo mojega referata, ker pač emigrantski tisk v Kanadi, tudi slovenski, o tem nič ne reče, ker se ne razume, kako nesramno ga uradna kanadska politika zlorablja. Ali pa to dobro razume in se pusti podkupovati . z oglasi Ministrstva za multikulturalizem, brez katerih večina emigrantskih listov ne bi preživela. V referatu sem pokazal, kako so na primer Slovenci, ki hrepenijo po slovenski neodvisnosti, nehote in nevede uperjeni proti podobnim željam francoske Kanade. Boj proti teoriji multikulturalizma pa je bistvenega pomena za Slovence, ker se ista teorija uporablja proti Slovencem na Koroškem, češ, kako pa lahko vi zahtevate posebne pravice, ko pa je v Avstriji že toliko manjšin. Zato sem bil zelo vesel, da so mi povabljeni iz Koroške povedali, kako dobro so razumeli moje argumente. Tako tudi lažje prenašam, da g. Lenček mojega referata ni razumel ali je prezrl njegovo bistvo. To sem opisal v opozorilo, da ga bo treba v zborniku bolj skrbno prebrati, kot pa ga je g. Lenček poslušal. Referat je pravzaprav še kako govoril o kanadskih Slovencih. Lep pozdrav, Dr. Tom Ložar Slovenska izseljenska matica. ‘S prošnjo za objavo smo prejeli pismo novega predsednika Sl M dr. Mirka Juraka. Ker je pismo preveč obširno objavimo samo zadnji odstavek: ».Dragi rojaki! Upam, da Vas bomo z našimi dejanji pre-Mčali, da ‘dobro v srcu mislimo’ in da boste tudi Vi sprejeli našo odkritosrčno ponujeno roko za sodelovanje. Prepričan 8erti, da bomo skupaj lahko opravili pomembno delo pri ohranitvi slovenske samobitnosti, našega lepega in boga-jezika in v skupno dobro vseh nas doma in Vas v tu-hni. V novem letu želim Vam in vsem Vašim bližnjim obilo 2dravja, sreče in uspehov in Vas lepo pozdravljam! dr. Mirko Jurak Predsednik SIM v Ljubljani, dne 3. januarja 1991 še (nekaj odstavkov iz raznih pisem: ».želim Vam in Vašim sodelavcem v SKA lepo in uspešno ',0vo leto in Vas pozdravljam s koroško-slovenskim pozdra-v°m, Vdani Franc Kattnig, Vodja Mohorjeve založbe Plovec, 11. jan. 1991 »»Pred par dnevi sta nas presenetila Tomaž Mavrič in Cvet-. a Babič, ko sta nam pripeljala argentinske obiske. Kako eP° je bilo slišati slovensko petje. Pravi božič! Prejmite P°zdrave iz mrzle Kanade °žica in Tone Jemec *'Fontaine, 4. januarja. 1991 T,SOč IN DVA VERZA — n°Va pesniška zbirka Vladimirja Kosa esniki so posebna vrsta človeške narave. Ni jih mogoče t(.r P°Znati po naslovu, ki ga nosijo ali ki si ga celo neka-. ! Prisvajajo, temveč je narava tista, ki jim da pesniški cat. In njihovo delo. ne v.®^ovenci v zdomstvu imamo nekaj takih pesnikov, a ti Vi flvD0 nujno v Argentini. Na misel mi prideta takoj zdo^0 in Vladimir Kos, ki sta značilna slovenska v I18sLa pesnika ali po mnenju drugih- „argentinska“ slo-SeK ka Pesn’ha. Kaj pomeni to „argentinstvo“, kakšen po-en prizvok ima ta poenostavljeni pojem? BARA REMEC, ilustracija k Tisoč in dva verza Srž v štirih desetletjih skovane vsebine izpareva trdoživost, vztrajnost, doslednost, radikalnost in zakoreninjenost, ki hrani izvirnost slovenskega duha brez primesi. Prav tako izvirnost domače zemlje, čeprav z drobnimi vneski novih in neslovenskih elementov, izkazuje pesništvo Mirka Kunčiča. „Moj mož ni nikoli živel v Argentini, on je samo umrl v Argentini" (Tako zapisuje Tone Kuntner besede Kun-čičeve vdove). Vladimir Kos vnaša v svoje pesmi japonski element,' odkriva drugačne razsežnosti, odriva: tradicionalne strukture in neprenehoma ustvarja. Povsod pa je živo pričujoča usoda zdomca; pesnik se zaprede s slikovito orientalsko naravo, z eksotiko drugačnih melodij, v zapredku pa hrani najžlahtnejše in boleče reči: Slovenija, vera, ljubezen, lepota, revolucija, mati, vrnjeni domobranci ipd. Vladimir Kos se je rodil v Murski Soboti 2. junija 1924. „Prvo pesem so mi objavili v Jutru, ko sem bil v tretjem razredu ljudske šole v Mariboru" (Glas, sept. 1971). Po vojni so izšle njegove pesmi v Naši pesmi, prilogi revije slovenskih akademikov Nova doba. Leta 1955 je pri SKA izdal Križev pot prosečih. Leta 1960 je v samozaložbi izdal NAROČILNICA Slovenski kulturni akciji Ramon L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires Podpisani (-a) naročam Vaše tiskovine, objavljene na drugi strani te naročilnice, zaznamovane s križcem. Priloženo prilagam plačilo tega mojega naročila v čeku za U.S.A. dolarjev, oziroma v nakazilu za , avstralov. Prosim, da se mi naročeno pošilja oziroma pošlje na spodnji naslov: BARA REMEC, ilustracija k Tisoč in dva verza lastnoročni podpis Dober večer Tokio. Pesmi zate in zame. Na prvi strani piše: Vladimir Kos, član SKA. Izšla je zbirka Ljubezen in smrt. Im še nekaj (1971), Spev o naši gori (1981) in zdaj Tisoč in dva verza. Gre namreč točno za tisoč in dva verza. Poleg uvodne pesmi (Uvajanje v praznik) so še štiri kantate, za katere je Kos raje uporabil besedo kantilena. Prva kantilena nosi naslov: Slovo.noči od živalskega vrta v Ueno. Tu opisuje živali na prehodu iz noči v zoro v živalskem vrtu v Tokiu. Draga kantilena: Barvit oblak med oblaki. Kos poje o oblakih razne vrste, ki jih vidi na japonskem nebu. Tretja kantilena je naslovljena: Še mi zletimo na mesec. Je to himna prvemu poletu in pristanku človeka na luni. četrta kantilena: En del ceste v Hakata, kjer opisuje srečanje s Slovenko na japonskih tleh. Vsaki kantileni je dodana najbolj potrebna razlaga, a od bralca zavisi, če v prvi in četrti kantileni, poleg anekdotič-nosti, verzifikacije in pesniških prispodob zasluti globljo plast zakoreninjeno v hrepenenju po svobodi. Iz prve kan-tilene: Divje ptice stremijo skoz kletko v temo, odkoder bo zora prišla z vetrovi morja. Z mrežnice završijo in spretno zajadrajo v vrh prostora, kot da domov jih pelja. Ali: Panter stopa z neslišnimi gibi, stopa po kletki sem ter tja. Ribnikova megla v mesečini z roso hladi samici tla. Zdaj pa zdaj se neslišno ustavi, liže samici bol z glave. Tiho-gibčno se vrne k ograji, uram sledeč, da v noč beže ... V četrti kantileni je moč najti izraz človekovega, dostojanstva in v zvezi s hrepenenjem po svobodi tudi tisti pojem o argentinskem slovenstvu: Drugo kantileno sestavlja štirinajst sonetov in petnajsti, ki izhaja iz njih, je nekakšen magistrale. Posrečena zgradba, ki iz tradicije prevzema zahtevno obliko, a ji Kos nadene sodobno verzifikacijo, pri kateri pride do izraza vsebina in tudi ritem. Eden izmed teh oblakov v drugi kantileni je tisti, ki je človeško zakril našega Gospoda na dan Vnebohoda. Tisoč in dva verza povezuje japonsko okolje in nas spominja na privlačno število „tisoč in ene noči“. Tako kot so znani motivi, ki so jih okoli Bagdada zbrali v prečudovitem delu „Tisoč in ena noč“, tako so tudi znani motivi Kosovega Tisoč in dveh verzov. Preprosta vsebina je izražena s prefinjenim čustvovanjem in s smislom za močne vizuelne podobe, z občutkom za slikovito in predvsem za oblikovno sistematiko. Slovenec na Japonskem je v svet poslal nežno kantileno, šopek Tisoč in dva verza. Knjigo je z- izvirno diagramacijo in ilustracijami zamislila in izvedla slikarka Bara Remec. Njene ilustracije zadenejo v bistvo pesmi. Zarisane so s spretno in odločno črto, objavljene pa SO' z zanjo značilnimi primarnimi barvami. A. R. Iz pesmi Varloma Šalamova napisana v moskovski Lubianki. Bog živi zarjavelo mrežo, Bog živi ječe celiao, jaz komaj vaju bi zamenjal za radost žezla, za zlato. Zahvaljeni zapahi, ključi, zahvaljen ostri bajonet, modrost bi tako komaj našel, če bi nabiral jo sto let. „Zdaj sem kot Vi — politična begunka. . Hočem doštudirati. Potem bom šla v Argentino. V prosti svet Slovencev." Zdaj igrajo tango Frenesi. Revi. . ?a<(”Meddobje“ z „Glasom Slovenske kulturne 48 H6 320 + 16 strani v „Meddobju“ in strani v „Glasu“) ..........................35 USA dol. □ r>err,išek, „Zgodovina slovenskega Orla". ar.L stran> in priloga s fotografijami. Opremil Jure Vombergar.................... vezana: 13 USA dol. □ broširano: 10 USA dol. □ ni|r°les Terseglav, „Ladijski dnevnik". Pes-I^Vbirka. 172 strani. Opremil in ilustriral n Bukovec .................................. 8 USA dol. □ I^br'^ ^°^nar> »Slovenska katoliška obzorja". arn sPisi na 715 straneh obsežni knjigi. vezana: 30 USA dol. □ broširano: 25 USA dol. □ j. zWk>ir K°s, »Tisoč in dva verza". Pesniška Ka- Ilustrirala Bara Remec .................10 USA dol. □ v v Rode, »Zenice". Pesniška zbirka, 72 strani 10 USA dol. □ Zahvaljena svetiljka drobna, ležišče trdo, Bog s teboj, tako me nežno vanj polagaš kot mati dete v zibeljko. Pred včerajšnje radosti srečo ‘uho,zatiskam in oči, mi sonce, sonce, sonce sveti, ko duša z Bogom govori'. Ne trudim se, več ne poskušam, kako ozdraviti bridkost, poživljajo mi psalmi dušo, poslušam Siraha modrost. To gnezdo kač me več ne plaši, ne iščem zla, kje je, odkod? zdaj verujem v večno povabilo in upam, ljubim Te, Gospod... iz ruščine J. Cukale, d. j. Tole zanimivo poezijo mi je v ruščini napisal moj prijatelj Volodja. V. Šalamov je znani, a še ne priznani ruski poet; preložil sem jo za naše MEDDOBJE. Misijonski in literarni pozdrav Vaš Jože Cukale, d. j. ^'nko Brumen v Novi reviji ')fc,'emberska številka Nove revije (104) prinaša Pogovor 1 Finkom Brumnom (str. 1705-1708). Tine Hribar se je |)|eko Pavla Fajdiga, ki je tudi napisal uvodno informacijo' Brumnu, razgovarjal z zdomskim filozofom. Sledita od-j^vka Brumnovega odgovora na Hribarjevo vprašanje: atera je Vaš aosrednja filozofska misel? -Vej- Ša je moje prvo filozofsko zanimanje bilo posvečeno vpra- ^jem resnice in spoznanja, sem mogel dobiti pri Uše- v^n>ku dovolj opore in spodbude za svoje razmišljanje. Ušeničniku sem zavestno gradil tudi zato, ker sem se ^Sl; ^ avljal na rojake, ki so bili ali so vsaj menili, da so ^isti, čeprav so najčešče Tomaža poznali iz teoloških kočnikov, tuj pa jim je ostal njegov duh in filozofski “os. sem prebolel težave vživetja v drug svet, sem bil že ^ Petdesetih letih življenja, tako da sem imel pred seboj razmeroma kratko dobo filozofiranja, moja najlepša a so bila izgubljena. Bral sem brez. načrta, kar mi je nils|° v roke dostikrat le na posodo, pisal, kar sem uteg-^ zmogel. Pisal sem težko, trudil pa sem se, da bi „ °_ril jasno- in razumljivo in. o vprašanjih, ki mi jih je Vll naš izseljenski vsakdan. Bralcev nisem pridobil mno-. > takih, ki bi tudi umeli, kaj sem hotel povedati, pa je ®e manj. Ker se nisem imel in se še nimam za ge- k\o ij^^ga in še manj za nezmotljivega misleca, sem vedno v 1 in iskal sorazgovornika, s katerimi bi mogel razčišče-1 vprašanja, katerim sem se posvečal, pa mi ni uspelo ^ Sem bil obsojen na neko prisilno samohodstvo. Nisem v ®e mogel ogniti raznim sumničenjem in izkrivljanjem ^ hh misli. Nekaterim je drugačnost pomenila isto kot j. ,1Vost. Braniti sem se moral očitkov krivoverstva, ne le Poznega, tudi v politiki in še posebej v pojmovanju 2*0c!nosti. Zato sem toliko čistil vprašanja resnice in spo-!a. zato sem pisal o dialogu, o narodnosti, pa nazadnje Uk ° vPrašanju Boga, kar je bilo odgovor na razne kri-j(. 6 ‘n natolcevanja, zlasti pa neumevanja filozofije, ki P° svojem bistvu iskanje in ne vedenje resnice. Zmeraj fn hotel biti le iskalec in ne učitelj resnice in modrosti. T°kijski (n«-pi eseji: st. x + II. suni pod zimskimi oblaki). ra9i Glas! ^rii0e\Te Vrosim, da se lepo zahvališ SKA za ogromno ^nor.’ hi sem ga oni megleni dan prejel: Franceta Do-kje, j1'. Slovenska katolišlca obzorja, SKA-ino 142. izda-1 'le nie,ncki SKA spravilo čisto na rob, ki z njega '0 bi , e^aw° strmo navpično v finančno praznino. O, s e j p., koga prepričal o vrednosti te „mciklopedije k Se ^ . j- - - — - - — - -- - .. . . s°-y v ’ s,e zdaj se Franceta spominjam iz rimskih ča-čr-fii 0Udl*<1:. sva se zadnjič videla, je imel zavihan biajCe p^nik svoje sicer skromne 'duhovniške suknje in 2>a s jfCd je bil v obraz; „Na svidenje!“ sva si rekla, lis^°Va morala srečati šele v Nebesih, če Bog da. V° Pr e 250 ^ dragoceni knjigi, skoraj čujem njego- °Uvljajdarno’ a Preprosto slovenščino; velik duh ga je ^kko j- °^enem Pa je bil slovensko preprost. O, ko bi h j^v ‘°9a prepričal, da je knjigo vredno kupiti, ker ^opeh ”enc^kl°pedija slovenske uravnovešene kritike“! Hc0 J10. yrfdnost te knjige vidim v tem, da navaja obi<-^n- časoPisov iz Slovenije, posebno tja do 2. ^ ^ ^ se klatimo po svetu, ali In v ° ak jih ne poznamo ali pa smo nanje pozabili. !<*2Wie ji nam dajejo vpogled v prenekatere sedanje če rf. ma’ faj izhajajo iz preteklosti tako ali tako PreteM 1 ^^njost lahko pojasnila sebe brez ozira na °st, bi v tem trenutku morali reči: ta sedanjost nima preteklosti — večna je.. . Tako da zapis na str. 220-221 misliti (Še neuresničene slovenske ,,sanje" iz 1861): ,,Ni zameriti (Luki) Jeranu, da se ni dvignil nad svoje sodobnike, da ni znal primeniti Lacordairjeve politične filozofije: ,,Svobode se ne dobi v dar, svoboda se vzame", saj Slovenci še sto let pozneje (1961) nismo izoblikovali znanstvene etike narodne osvoboditve." AH pa zapis na str. 226 (Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918) :„Nehistorioni narod je narod, ki v zgodovini ni dejavno navzočen im uveljavljen, ker nima svoje lastne državne strukture, tako da si ni mogel ohraniti niti po sebi imenovane politično-teritorialne organizacije-, ki mu je ostala kot preostanek nekdanje lastne državnosti, ki bi nanjo mogel opreti svojo prizadeva za vnovično uveljavitev med narodi. V družbi narodov je brez zgodovinske legitimacije, ki mu jo more v odnosih med narodi izsklenjeno dati zgolj lastna država." Knjiga je odlično razdeljena, malce ovira Kazalo čisto na koncu knjige; morda se v tem zrcali francoska in latinsko-ameriška navada tiskanja; anglo-ameriške knjige imajo po navadi leazalo v začetku knjige. Oni dan sem obiskal prijatelja Japonca, nekdanjega arhitekta in ujetnika v Sibiriji, kamor so bili Sovjeti prignali japonske vojake in nevojake, kar so jih bili izne-nadili v Mandžuriji z nenadnim napadom na Japonsko 1945-, Arhitektu je zdaj 86 let; moči mu pešajo, a od časa do časa napiše pesem v slogu japonske tanka-pe-smi to je, s 5, 7, 5, 7 in 7 zlogi v zaporednih vrsticah. Sedela sva prdd toplo električno pečjo, zunaj je ta dan zgodaj zjutraj malce snežilo, a je kar hitro nehalo, vendar ga je spomnilo na pesem, ki mi jo je počasi recitiral; ugajala mi je, prepisal sem jo, in Ti jo tukaj podam v naši transkripciji, nato pa v prevodu: ■—• Cukdretaru mi o josedite šiberia no jozdmu ni ne-muru horjo no dditai —; K nočni hladnosti Sibirije se trudni udi jetnikov, mnogih vojnih jetnikov, stiskajo v sen. Če me uho ne vara, je glavni glas japonske pesmi —a—, kot da že sama trudno st narekuje ta samoglasnik. G. arhitekt mi je tudi zaupal, koliko Japoncev — ujetnikov je v Sibiriji pomrlo, posebno vojakov; on sam je bil civilist na gradbenem delu v Mandžuriji; kot ujetnika so ga rabili za cenena groidbena dela; ko so ga okrog. 1949 vrnili, mu je japonska KP trdila, da se ima njej zahvaliti za vrnitev in da zato pričakuje, da zvesto voli zanjo .. . Šele s ,,perestrojko" g. Gorbačova se je menda otresel tega zlega pritiska. Danes je četrti, dan Srednjevzhodne vojne. Japonci so zaskrbljeni, ker dobivajo 60 odstotkov petroleja, ki ga potrebujejo za svojo industrijo, iz Srednjega Vzhoda. Že napovedujejo razne omejitve. Doslej sem čul vsaj dva Japonca, ki sta branila iraškega predsednika kot žrtev ameriškega cowboya, češ iraški predsednik je hotel le rešiti (enkmt za vselej) arabski problem revščine. Ob teh besedah sem mislil na dobo okoli Hitlerja in skoraj zastokal: kako kratek je človekov spomin! Čez nekaj dni je praznik sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika vseh pišočih in objavljajočih katoličanov. Daroval bom sv. Daritev v njegovo čast in ga tudi letos prosil, da se za našo SKA krepko potegne -v Nebesih, tu!di v smislu finančne pomoči. Če si SKA lahko šteje v čast, da ima vplivne prijatelje na tem svetu, koliko bolj velja to za njene prijatelje v Nebesih, kjer ni prostora za ozkosrčnost! Če se strinjaš, bom odslej naslovil svoje „Tokijske eseje" kot,,Tokijska esejska pisma"; včasih je namreč analogija med esejem in Tokijskim esejem tako tenka, da skozi njo lahko vidim osebe, avtomobile, in drevesa na naši cesti; vendar hoče ostati pismo o raznih problemih v okviru časa in prostora, ki mi je odmerjen. Z daljnovzhodnim poklonom ostajam Tvoj vdani kC,. Nekaj opomb k Balantiču, Šarabonu, Špeliču in kazni za neposlušne književnike. Po vseh razočaranjih in krivicah, ki jih opisuje v svoji knjigi diakon France pelič (Vrnil se bom k očetu, Celjska Mohorjeva družba 1. 1990), omenja še zadnjo, ki pa se ni pripetila njemu, ampak njegovemu prijatelju pesniku Mitji Šarabonu. Pesnik Mitja Šarabon, Dominsvetovec kakor France Balantič, je svojemu sošolcu po smrti v Grahovem napisal poslovilno pesem, ki jo je objavil Domoljub. Menda — zame ni gotovo, da bi bil Kremžarjev odred že preoblečen v domobranske uniforme, najbrž so imeli še četniške, v Domoljubu da je izšla, nad šarabonovo pesmijo tudi slika Balantiča v domobranski častniški uniformi, kar je seveda obtožnica proti Šarabonu izrabila, da je „proslavljal“ domobrance. Za Šarabona je to predstavljalo seveda zapor, zaslišanje, kazenski bataljon, prisilno delo, telesne kazni, tako da je špeliču kasneje rekel dobesedno: „Mnogokrat sem bil tako sestradan in obrcan, da ni bilo niti ene naravne luknje v mojem telesu, da ne bi iz nje krvavel, da ne govorim o luknjah, ki so mi jih povzročili udarci in brce." Šarabon je umrl v pomanjkanju; samoti in razočaran nad redkimi, katerim je še kaj verjel. Njegove pesmi so zavračale vse založbe: Mohorjeva. Družina, tudi Tone Pavček jih je dobil v roke, vendar je Mitja, Šarabon umrl nepriznan, kot sumljiv, nezanesljiv, osumljen, zaznamovan, medtem ko je Balantič že zdavnaj rehabilitiran in je doživel že več izdaj v domovini. Lansko leto je celo prišel do spomenika, kar bi bilo menda preveč za Šarabona, čeprav je napisal samo poslovilno pesem prijatelju. Ob vseh netočnostih v knjigi bi bila netočnost o častniški domobranski uniformi Balantiča zadnja, ker Balantič ni bil častnik, uniformo pa je najbrž imel še četniško, kakršen je bil tudi odred, v katerem je služil. Tone Brulc Glasilo Katoliškega doma prosvete Dialog iz Tinj na Koroškem, najavlja v svoji zadnji številki januar-februar 1991 kar celo vrsto predavanj, ki so v zvezi z matično zgodovino in nedavno preteklostjo. 8- februarja bo razčlenil sedanji položaj večnarodne Jugoslavije univ. prof. dr. Arnold Suppan v predavanju Jugoslavija sedanjosti. 4. marca bo. imel predavanje o Janezu Ev. Kreku univ. prof. dr. Walter Lukan. 11. marca bo v ciklu Liki naše zgodovine predaval Feliks J- Bister o Antonu Korošcu. 26. marca bo predaval o partizanstvu in domobranstvu pod naslovom Državljanska vojna v Sloveniji 1945-1945 mag. Boris Mlakar z. Inštituta za najnovejšo zgodovino (Ljub-Uana). ^ 5. aprila bodo ob okrogli mizi diskutirali koroški partizani, domobranci in mag. Boris Mlakar o Spravi — ali je mogoča? Nekatera predavanja bodo v nemščini, druga v slovenščini, kakor je že navada v Tinjah. Serija o naših pomembnih možeh (Matija Majar Ziljski, Janez Ev. Krek in Anton Korošec) je nova za koroške Slovence in obiskovalce Tinj-skega doma Sodalitas, storila pa bo lahko veliko za boljše poznanje in razumevanje med koroškimi in matičnimi Slovenci. Vsekakor so pripravne teme za slovenski skupni kulturni prostor. O predavanjih dr. Spomenke Hribar ..Kongresna misel" ob zamisli in nastajanju Svetovnega slovenskega kongresa), Vinka Ošlaka. „Kdo mi pove, kaj sem?", p. Marka 'Rupnika „Narodna zvestoba iz Sv. Pisma in iz. nauka katoliške vere", dr. Alenke Rebula-Tuta o »Psihologiji identitetne stabilnosti", ne bomo pisali, ker so že za nami (2. in 3. januarja), čeprav so in bodo relevantna prav za naš čas, posebno pa še za prihodnost. Joža Lovrenčič in slovenska literarna zgodovina je naslov članku iz Naših razgledov (NR 21. december 1990), ki ga je napisal sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarno vedo pri SAZU Jože Faganel, ko so že minila slavja njemu na čast v njegovi vasi in na Sveti gori ob priliki 100-letnice njegovega rojstva. Po Faganelu je Lovrenčič prišel na Index librorum prohi-bitorum po nemarnosti slovenskih založb, čeprav ga omenja Grafenauer 1. 1919 v Kratki zgodovini slovenskega slovstva, Anton Slodnjak v Pregledu slovenskega slovstva 1934., v Slovenskem slovstvu iz 1. 1968 ga isti avtor znova kritično postavi pod lupo zaradi Trentarskega študenta in zatem ga je omenil na kratko v Obrazih in delih slovenskega slovstva 1. 1975, pred njim pa Linp Legiša 1. 1969 v Zgodovini slovenskega slovstva. Njegovo delo je ocenil Franc Zadravec 1. 1970, le Marja Borštnikova ga je preskočila v Pregledu slovenskega slovstva, česar seveda ne bi pričakovali od nje, saj je prav ona bila najbolj skrbna zbirateljica, ocenjevalka in širiteljica drugega velikega »zamolčanega" Stanka Majcena. Če je kdo vsaj z malo pozornosti prebral vse te zgodovine in preglede slovenskega slovstva, je lahko opazil, da so izhajale pri različnih založbah in v širokem časovnem razmiku. Vzrok, da Lovrenčič po letu 1945 ni več izšel, moramo iskati drugod: bil je kot toliki drugi postavljen nai indeks, za novo oblast ni več obstojal, zato tudi niso naštete bibliografske enote iz let 1942, 1943, 1944 na celotnem seznamu njegovih del. Lovrenčič je bil grešnik pred novo oblastjo, ker je prekršil kulturni molk, zapovedan po KP V teh letih. Tudi v obtožnici je bila to ena izmed obtožil-nih točk, ki je imela največ teže na Lovrenčičevo obsodbo. Škoda bi bilo sedaj metati krivdo na slovenske založbe, saj večina teh sploh ni obstojala, tiste pa ki so obstojale, so jih vodili ljudje, ki so prejemali ukaze od zgoraj. Na te bi bilo treba pokazati in na tiste od zgoraj, ki so to nekulturno dejanje zagrešili v dobi stalinizma, ki se je v Sloveniji predolgo raztegnila. Kljub temu, da je imel Lovrenčič močne botre za seboj, ni mogel po letu 1945 ničesar objaviti, prav tako kakor Kocbek po letu 1952. Poglejmo resnici v oči! Tista peščica pa. je bila tako majhna, da je skopnela v svobodi, ne da bi kdo opazil, da je ni več. .M. E D D O B J E Dvojni zvezek na 160 straneh Letna naročnina s 6 številkami Glasa U$A 35.— XXV., 3-4 ali ustrezna vsota v drugih valutah. GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Urejuje ga tajništvo (Tone Brulc). Tisk Editorial Baraga det Centro Misional Baraga, Colon 2544, 1826 Remedios de Escalada, Pcia. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na ime in naslov: Alojzij Rezelj, Ramon t. Falcon 4158, Buenos Aires 1 407, Argentina. - Editor responsable Slovenska kulturna akcija (Andres J. Rot), Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires 1407, Argentina. O 02 iž < TARIFA REDUCIDA CONCESION 232 Lig < »o . »S o R. P. 1. 201682