PoSlnina plačana v gotovini.
LETO VI.
LJUBU A ^A, 11. AVGUSTA 1928.
STEV. 29.
VlAgOČNlNA ZA JVOOSLA-VDO ČETRTLETHO DIN 15* CELOLETNO-DIN 6o/ZA* INOZEMSTVO 1EDODATI POjTNlNO/ OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA STEVILKA PO DIN I
RA&JN POŠT. HRANILNICE 13.188
obiun
A
/A
VBEDNl5TVO-IN*VPRAV4f V'VČITELJlKI*TIJKARHl/ pokopi ji • te • Ne • vr A-xajo/anonimni-do-
. 'Pljl * |B * NB * PRIOBČV -
L ieio/pojtnina-pla-
XANAV-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2»06
| + Stepai\Radič.
20. junij je zahtevat novo žrtev. Na posledicah zločinskega strela je umrl včeraj v Zagrebu predsednik KDK. dolgoletni voditelj hrvatskega naroda.
Burna politična preteklost tega politika je pustila naši državi močne utise. Kmalu po prevratu si je znal Stepan Radie pridobiti popolno za-upainje hrvatskih mas in jo imel sko-roda diktatorska moč nad hrvat-skim narodom. Izrabljajoč instinkte mase se je posluževal v svoji politični iboribi kot izboren poznavalec njene psihe sredstev, s katerimi je v oni vihailni dobi moral uspeti. Težko d °.c,enjevati danes, ko leži Stepan Radič na mrtvaškem' odru, njegovo Politično delo z našega nacijonalne-ga, jugoslovenskega stališča. Go tok vo pa je, da je s svojo destruktivno Politiko in strogo separatistično te-'zo v času, ko je bila najlepša prilika za konsolidacijo države, mnogo pripomogel k žalostnemu položaju, v katerem se inahaja danes naša država- Velesrbski separatizem, ki danes slavi svoje orgije, bi se nikdar ne razvil do te sile, ko bi ga ine metil Stepan Radič s hrvatskim separatizmom.
V	poslednjem času je Stepan Radič odstopil ;od isvoje separatistične politike ter kot predsednik KUK pogostokrat dajal izjave v popolnoma jugoslovanskem smislu. KDK im z nj;o v prvi vrsti Radič je stopila v ostro opozicijo proti samozvani, zagrizeni' vladi. Dosegla ni ničesar, a je bila stalno briskirana in to posebno iod Velesrbov, starih Radičevih sovražnikov. Boj med vlado in opozicijo je postajal vedno 'nasilnejši in brutalnejši in ta iboj. ki je rušil enotnost države vedno bolj, je s posebno vehemenco vodil uprav Radič sam. Pc/iitična in strankarska zagrizenost je postajala vedno neznosnejša; osebne .strasti so se razpaljevale do skrajnosti in parlamentarizem je moral stopiti v ozadje in po naravni zahtevi je moral v dčigled podivjanosti narodnih zastopnikov priti sramotni 20. junij, na čigar žalostnih posledicah je preminul včeraj Radič sam.
Tipke so misli 'nacij,onalno mislečemu človeku, ko stoji oib mrtvaškem odru tega velikega Hrvata, ki ni bil velik Jugosloven. A kdor resnično ljubi državo iin' domovino, temu je država veliko več nego življenje posameznega človeka.
JANEZ:
En narod, ena država, en vladar.
•; "Desetletne orgije partij so nas ciovedle tako daleč, da smo, kakor sem ze v prejšnji številki omenil, Prispeli po raznih vsakovrstnih križali do državne krize. Baš te dni pa c,tam v Beograjski »Politiki« članek g. Ljuibomira Stojanoviča pod naslovom »Bilans centralističkog urede-nja«, v katerem prihaja do senzacionalnega zaključka, da ne obstoja edinstven narod Srbov. Hrvatov in Slovencev, ampak da so to pravzaprav trije sorodni ,jiužnoslovanski
narodi !
Članek sam je precej zanimiv in jas prav veseli, da tudi Srbijanci Prihajajo do zaključka, da je država rpnfVe|a debacle rad: pretiranega ^entrahzma. partizanstva in krivega pojmovanj da je sedanja država le °tt0 nadaljevanje povečane Srbije, ifipniit' ■ partizanstvo, centralizem ni loei1fsirati z narodnim edinstvom, ako v«S!? Za nas merodajno, nas, ki kfi?,	2	as“ 1» fi
visoko da v se ne st°J>mo tako E zrelost? -™*11 sovorlti 0 P011'
ucm zrelosti In, trezmnsti    tpr ip
S,1'*" ‘«to demagoSkil, pot
li ni? fan!°V'.Tudi Za nas ni
tri r’ da obstoje danes morda kpr raz iia ^flna pojmovantja, v r je to le posledica stoletnega lojnega življenja in raznih kulturnih vplivov.
, -Mijiigoslovenski nacionalisti, ka-Jh starejši člani so bili med tvorci Stf^a edinstva, slej ko prej trdno n eomajno stojimo na stališču, da J ,,®’ edinstvc» — Pri tem še za-iTarnri poJcin trohnen narod — Varne »Yenski “d Trsta do fpm nnc „ *ri? ava do Soluna in o ji ?potriujejo izjave in ugoto-‘jvecjih duhov jugosloven-
Uda8’ Šantič? inStf[ossmayerja, Sker-uca, bantiui in drugih ter naših jezikoslovcev in narodopiscev
Mi samo praktično zamislimo, da smo trije, odnosno z Bolgari vred štirje, eventualno bodo še Makedonce šteli za poseben narod —.narodi ~~~~ odnosno kar pet. 1 o l>i potem moglo voditi samo do dveh solucij _______
ali ostati v tako urejeni državi koi smo — z večjo ali manjšo samoupravo poedinih predelov — ali pa Preiti na federacijo, ki ibi !bila vrlo rahla in labilna vez.
V	prvem slučaju bi v centralnem vodstvu še vedno vladala »hegemo-
nija«, ker če smo različni narodi, delili >bi oblast proporcionalno, a b' bili Srbi najjačji, kar bi zopet vedlo do novih borb in trzavic — druga rešitev pa bi bila zmožna pri centrifugalnem in razkrajajočem duhu našega političnega življenja kmalu dovesti do resničnega razsula države.
Zato ponavljamo mi, da ne gre za krizo države, še manj za krizo narodnega edinstva, ampak za polom trhlega parlamentarizma, povzročenega od nevidne borbe med cincarsko beograjsko čaršijo in či-futskim velekapitalom v pirečanskih krajih, ki se eden i drugi maskirata z navideznim nacionalizmom, ki se skrivata za poedine partije, ki so le njih izvršni in poslušni organi — a vodje in plačani hlapci — ki vodijo potema narod, ki ostaja zbegan po političnih modrostih naših »svetovnih« časopisov za vse pametno in dobro slep in plane nahujskan na onega, 'ki mu hoče dobro — v imaginarne borbe, od katerih ima najmanj koristi narod sam —!
Streti glavo kapitalistično židovsko - cincarski hijeni, ki pije kot vampir kri narodu, zapoditi plačane politične špekulante, ki se narodu vsiljujejo kot njegovi rešitelji — ter žive kot bogataši na račun narodovih žuljev —, kupujoč si posestva, avtomobile itd. — a so često plehki puhloglavci, vzgojeni v predvojni ozkosrčni lokalno-patriotski mentaliteti — uvesti red, moralo, delo, vzgojo, zdravo decentralizacijo in široke samouprave, socializacijo, sindikali-ziranje parlamenta in močan, odločen, zaveden in moralno čist — res jugoslovenski režim delavnih, nesebičnih in ljudi, ki malo govore in več delajo — to ;je zahteva nas jugoslo-venskih nacionalistov.
Naš destruktiven narod pa je treba vzgojiti v zaveden, civiliziran, visoko kulturen in konstruktiven rod, ki bo sposoben svoje od narave mu darovano bogastvo uživati in eksploatirati sam.
In v tej želji, da narod enkrat spregleda in da uvidijo tudi merodajni krogi usodnost naših gnilih razmer —• kličemo: očistimo nesnago brez sentimenta — a vsak naš nasprotnik v mejah države ali izven njih pa nai ve, da smo bilr, smo in bodemo v bodoče vedno boij en edinstven, velik in močan narod ju-
goslovanski, ki je danes še majhen otrok in kot tak otročji, da pa pride čas, ko doraste in postane tudi resen.
Mi Orjunaši pa bodimo neomajni znanilci ideje edinstva, prave enakopravnosti in bratstva, bodimo apostoli našega nacionalizma in socializma — ter nas naj niti en sam hip ne omaloduši grenko spoznanje, da smo v izvestnem trenotku osamljeni in smo sredi zavedene in nerazsodne mase klic Vpijočega v puščavi. Tudi
na Krista so kričali: križaj ga —pa je zmagal in preko žrtev in 'krvi je njegov nauk šel na zmagomosno pot. Mi sirno že dali žrtve iin! jih bomo še, a vztrajajmo, bodimo vitezi svobodnega duha in nacionalne ideje; pa pride dan, ko bomo poplačani, ne z denarjem, ampak s popolno zmago naših idej.
Zdaj pa bratje na delo!
vsi složno zopet
Na otročji poti.
Otroci so se skregali pri obloženi mizi, ker drug drugemu niso privoščili dobrih slaščic, stoječih na bogati mizi. In so se stepli in ozmerjali z najgorjimi psovkami. Konec tepeža in psovanja pa je bil. da so se tepeni umaknili za prvi vogal, kjer bistro in hudo kujejo črne naklepe proti onim vrstnikom, ki so jih na-bli, pa prevdarjajo, kako bi se maščevali in odgnali od mize one, ki se maste zdaj tudi z njihovimi sladkimi deleži. Z vso vnetostjo premišljujejo .n preudarjajo, a ne morejo priti do prave misli in do prave odločitve.
V	Beogradu vre in se igra otročji parlament, v Zagrebu se kujajo in hočejo tudi igrati otroški parlament. Naša polit.ka je prišla na otročjo stopnjo in njeni zastopniki se niti zavedati nočejo, da so postali otročji
— klavrne žrtve infantilnosti in senilnosti. Danes se smejejo, ker so morda pri nasprotnikih spoznali kako veliko nerodnost, jutri se jočejo, ker se jim dozdeva, da se jim bliža preoblečen anarh st, ki hoče na vsak način izvršiti nad njimi atentat.
Položaj na jugu in severu, v sredini in na koncih je resnično otročji, da b. se resen človek smejal, ako bi ne trpela zaradi otročje igre resna stvar — država sama, ki se kljub desetim letom ne more izviti iz otroških povojev, ker jo negujejo in varujejo otroci z nerodnimi rokami in mislijo, da imajo pred sabo samo mrtvo in umetno izobličeno igračo, ki nima nikakega smisla za pravo in resnično življenje.
Država in otroci, ali bolje rečeno
— otročji, od politične senilnosti zaslepljeni možje previjajo mladK) državo, a jim je ta posel skrajno neroden, ker nimajo smisla, kako je tre(ba ravnati z nebogljencem, Mlada država stoka in se zvija v tisočerih bolečinah in umira in hoče umreti, ker nima med nerodnimii skrbnki prijazne roke, ki bi jo znala ozdraviti in rešiti nezasluženih bolečin.
Skrbniki se kregajo in pretepajo okrog nje in še mar jim ni za njeno stanje. Vsak se bije za svojo osebnost in za svojo brado, ki bi jo rad imel vedno mastno. Nikjer ni reda, ker mislijo otroci, da so sami doma in ni nikjer nikogar, ki bi jih pošteno zgrabil za lase in jih razgnal na vse strani sveta.
Otroška slika — politična senilnost ... A narod ve vse to, narod, o katerem; mislijo, da se hoče in mora razcepiti na tri strani, pa ne vedo, da je narod troedin in nerazcepljiv, dasi ga hočejo otroci kot igračo razrezati na tri konce. Igrača ima dušo, prečiščeno vsled tisočletnega rob-stva, posvečeno od milijon svetih žrtev, ki so izkrvaveli svoje blagoslovljeno življenje, da so dali dušo tej igrači, ki se igrajo z njo neposvečeni svetniki in svečeniki našega naroda.
Duša države je svetejša nego svetinja, ki se sveti in gori v božjem hramu. Bogoskrunstvo je, če se dotaknejo te svetinje umazane roke. Bogoskrunstvo je še večje, če se dotaknejo narodne duše ljudje, ki so polni sebičnosti, politične blaznosti in popolne nezmožnosti, da bi gledali tej duši v svete oči. Narod se bo.maščeval; narod bo poteptal v svoji ogorčenosti te bogoskrunoe, če danes ne, jutri pa gotovo!
Stud in gnjus nad počenjanjem naše oficijelne politike postajata od' dneva do dneva silnejša. Vedno bolj se zgrinjajo resni ljudje in se strinjajo v odločno falango. In so pripravljeni, da končajo vendarle enkrat rc otročjo, brezmiselno in brezpomembno igro, ki nas sramoti po vsem kulturnem in nekulturnem svetu. Čemu vse to? In zakaj vse to? Pest mora pasti med otročje in (brezumne starce, ki nas smešijo doma in na tujem, da ni sramote ne konca in kraja! Pest mora zadeti one, ki hočejo narodovo dušo razkrojiti na tri kose, da bodo potem lažje in v miru vadljali za njene svetinje! Mora!
Duša nacionalizma je tesno zvezana z narodovo dušo, ki bi brez njega zamrla že prvi trenutek. Ta tesna vez bi obsodila tudi nas na smrt, ker je edini pogoj za naš obstanek. Ker se vadija za domovino, se vadija tudi za nas. A mi imamo še moči zadosti, da razženemo ljudi, ki so brez življenskega mozga in se igrajo z našo usodo na poti svoje brezglave politike in nadute domišljavosti. Naša moč naj plane med te prazne sence in postavi nebogljeni in trpinčeni domovini varuha, ki jo bo znal čuvati in jo bo tudi resnično ozdravil.
Partije so se pač lokavo vrgle tudi med nas, da bi nas po svojem vzorcu razdelile na dva soviažna tabora. No, njihov izpad je bil prazen in je ostal brez vseh posledic, dasi se je zagnal prav od tam, od koder smo ga najmanj pričakovali. Naša organizacija je kljub vsemu ostala edinstvena, tako trdno edinstvena, kakor še ni bila nikoli. Laži-parla-ment v Beogradu in otroška kljtibo-valnica v Zagrebu sta za nas pojma, ki sama na sebi nimata najmanjše resnosti, še manj pa upravičenosti, ker §ta produkt otročje domišljavosti in poleg tega še celo izrodek zlobne vlastihlepnosti.
Prepričani simo, da pojdejo vsi ti 6rni dnevi z brezobzirno časovno naglico mimo nas, dasi so zasekali narodu mnogo nepotrebno rano in so zategnili našo narodno konsolidacijo za dobršno mero v bodočnost. A duša naroda bdi kljub vsemu, saj niso še propadli oni, zaradii katerih čednosti in ljulbezni mora živeti. In pride dan — in tega dneva naj se že danes zavedajo Beograd in Zagreb in Ljubljana!
Za narodno obrambo v sedanjih trenutkih.
Italijanski listi poročajo, da se hoče fašistovska Italija v sedanjem času notranje jugoslovenske krize pokazati napram Jugoslaviji — velikodušno.
Jasno je, da nas hoče prekaniti in presenetiti sam bogve s čim, saj smo še vsakokrat, ko nam je Italija hotela pokazati svojo »velikodušnost«, to velikodušnost drago plačali. Tako se je zgodilo pri slovitem rimskem paktu, ki sta ga sklenila Ninčič in
Mussolini-. In tako je bilo tud; pri »reševanju« Srbije po zrušitvi in pri vseh prijateljsko vršenih razgovorih in dogovorih, kjer so se sklepali pakti in konvencije. Z besedami Italija še ni bila nikoli tako velikodušna kakor takrat, ko so se vodili dogovori, ki so nam prinesli nettunske konvencije.
Zdaj pa spet govore in hočejo, da so »velikodušni«. Pravijo, da nas nočejo forsirati, da se predlože nettun-
Vsem naročnikom!
Zadnji številki smo priložili položnice. Iz naslova je razvidno do kedaj imajo naročniki poravnano naročnino. Oni, kateri še niso poravnali prosimo da to store člmprej.
UPRAVA.
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
rpentm s
mmi
ske konvencije Narodni skupščini, in če bodo izglasovane do konca leta, hočejo avtomatsko podaljšali »pakt prijateljstva«. In še nekaj — prav lepo markirajo, da so zmanjšali svojo agresivnost v trenutkih notranje krize v Jugoslaviji.
To je »velikodušnost« od strani Italije. Seveda, v to velikodušnost ne veruje nihče. A potreba je, da dobro preudarimo, kaj se skriva za temi pridušenimi besedami in pod tem velikodušnim obljubovanjein prihodnjih dobrih odnošajev — za vsem tem se skriva samo tiha akeja za nadaljno prodiranje v zaupnem pričakovanju, da okrnjeni parlament ratificira nettunske konvencije. Izkoristit: hočejo dejstvo, da je v sedanjih prilikah ves interes jugoslovenske jav.nosti obrnjen na notranje borbe; računajo na jugoslovensko, v borbi strastno naravo, tiho se skrivajo za svojimi pripravami, da po sprejetju konvencij vržejo med rias svoj kapital in privedejo svojo sestradano služinčad in svojat. Politika dr. Marinkoviča v zadnjem času pospešuje in podpihuje to akcijo, vsaj v toliko, kolikor forsira koncesije Italijanom v Dalmaciji, najbrž v veri in mnenju, da se bo s tem naš odnošaj z Italijo in naš splošni zunanji položaj poenostavil.
In pri vsem tem menda računajo na obeh straneh na mentaliteto našega naroda, ki je po njihovih računih in mnenju v teh trenutkih splošno slep za vse, kar ni v zvezi z borbo vlade in opozicije.
Pa če imajo nazadnje tudi povod, da računajo tako, naši patiiotičnl elementi nikakor ne smejo dovoliti, da se ti računi realizirajo. Naj se tudi boj proti sistemu uprave naše domovine nadaljuje z največjo ostrostjo, nas ne sme pripraviti do omahovanja, pa tudi pozabiti ne smemo, da je tudi zunanji, moment nevaren posebno sedaj, in da je skrajno potrebno, da vsaj oni patriotični element!, ki niso angažirani v notranji borbi in tudi oni, ki so angažirani, a imajo smisla in voljo, da pokažejo svojo aktivnost tudi na narodno-obramb-iietn polju, posvetijo vse svoje energije obrambi narodnih interesov.
Apeliramo na vse patrijote v domovini, na neodvisne posebno, da ne puste teh trenutkov mimo brez kontrole in protiakcije. Kateri bi bili glavni argumenti za akcijo in kako naj se vodi v pravcu obrambe narodnih interesov, za take razgovore ni tu pravega mesta. Imamo nacio-
Stran 2.
»O R J U N A*
Stev. 29.
nalna in nacionalistična društva, v njih naj se razpravlja, odloča in za-počne vsa akcija. Zdaj je ravno pravi trenutek za njo, ker stojimo vsi pred nevarnostjo, da vlada izkoristi položaj v okrnjenem parlamentu in napravi v enem mesecu več škode narodni stvari nego vse dosedanje vlade v vseh desetih letih.
Povedali smo, če pa nihče noče slišati, pa pomenja, da smo vredni preziranja.
Železnato vino
lekarnarja dr O. Piccoli-Ja v Ljubija« I
krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Naročila točno po povzetju.
Kronika.
PETDESETLETNICA OKUPACIJE BOSNE IN HERCEGOVINE.
Te dni so se spominjali in se še spominjajo naši listi, kako se je vršila podrobna okupacija Bosne in Hercegovine po avstro-ogrskih četah. Prinašajo se celo slike posameznih bojev in še zdaj živečih veteranov, ki so se udeležili bojev z bosanskim' »vstaši«.
Ne bi imel nič proti temu, da se spominjajo časov nekdanje siromašne raje in samogoltnosti Avstrije; nimam nič proti temu, da prinašajo slike in življenjepise ljudi, ki so se morali udeležiti onega klavrnega pohoda. A iz nacionalnega stališča je sramotno, da nekako z zadovoljnostjo praznujejo jubilej, kakor da je to spomin na slavne dni našega naroda.
Z neko cinično samohvalo poročajo gotovi ljudje o pobijanju vsta-» šev po zasedah in o odprtem boju, a niti .malo ne pomislijo, kakšni so bili vzrdki, ki so prisilili vstaše, da so pograbili za orožje. Aneksijo Bosne smatrajo za nekak predhod k osamosvojitvi in osvoboditvi Jugoslo-venov, češ, da je samo okupacija Bosne mogla roditi odpor in zaroto nacionalnih omladincev proti avstrijskemu terorju.
Faktično pa so bili vstaši naši ljudje, bila je raja, ki je bojevala boj za osvoboditev izpod1 turškega jarma, da se svobodna nasloni na svobodno Srbijo. Avstrijske čete pa so imele edino ta namen, da udušijo ta pokret in se za vedno polaste bogatih pokrajin. Izpod turškega jarma so prišli Bosanci še pod hujši in sra-motnejši jarem, in pri tem so sodelovali tudi oni, ki se danes ponašajo javno, kako hrabro so se borili tam doli ob Jajcu in Livnu itd. in pobijali lastne brate.
Veterani so sicer častitljivi in zaslužijo radi- svoje 'starosti samo spoštovanje. A neokusno in naravnost zoperno je od listov, da jih vlačijo s slikami in prisiljenimi časnikarskimi izjavami pred javnost, kakor da bi mi živeli še davno v onih junaških avstrijskih časih, ko. sol po naših krajih paradirali veterani v sijajnih uniformah.
Naši listi bi bili bolje storili, da so prezrli to klavrno obletnico. Ce je pa že zaradi časnikarske srborite senzacionalnosti niso mogli prezreti, pa bi se naj bili vsaj spomnili, v katerem času pravzaprav živimo.
»Solunski prostovoljec in bivši komunistični poslanec« — tako smo čitali na smrtnem oznanilu ponesrečenega Lovra Klemenčiča. V dijaških letih je bil Klemenčič med najbolj agilnimi propagatorji jugoslovenske nacionalne misli in med voditelji »Preporoda«. Želja, da spozna slovanski svet, ga je gnala v Rusijo že pred vojno. Vojna ga je drugič zanesla tja in končno na solunsko fronto. Žal ni bil edini, kli je zavrgel ideale mladih let in stopil v službo komunistične propagande. V marsičem 'so temu krivi oni, kli skrbe za to, da Jugoslavija ni tista Jugoslavija, ki so o nji sanjali, zanjo delali in se borili naši najboljši ljudje.
Ob času največjega prometa ob naši Adriji se je zadnjič ustavil vlak na splitski železnici in štiri ure ni mogel ne naprej ne nazaj. Kakšna reklama za naš bujski promet! Naravno je, da so potniki zamudili vse zveze z brzovlaki in da se take stvari zvedo tudi za granlico. Kakor se sliši, je energični prometni mini-
ster uvedel strogo preiskave, od instance do instance, kdo je kriv. Odgovori -so bili zelo zanimivi: vlakovodja, prožni mojster, načelnik, direktor, šef — vse po vrsti so odgovarjali, da tračnice in stroj. Končni odgovor se je glasil: Vprašaite gospoda ministra!
Manjšinsko zborovanje v Haagu. Zadnje zborovanje Unije Lig za Društvo narodov je sprejelo tudi nekaj resolucij, ki ise tičejo manjšinskih vprašanj. V teh resolucijah se zahteva med drugim, da bi bile v pakt v Društvu narodov vzete pravne obveze, ki jih vsebujejo razni manjšinski dogovori, da bi Svet (društva narodov natančno preiskal manjšinski problem in njega sedanje stanje in končno naj ,bi se prejkoslej ustanovila manjšinska komisija Sveta društva narodov. — Tri druge resolucije se tičejo razorožitvenega vprašanja. — Proti resoluciji za narodne manjšine je kajpak glasoval italijanski delegat, ki je strašno grajal ves evropski tisk, ker nastopa proti edino pravem stališču fašistov-ske Italije. Prav posebno pa je ta delegat, ki se imenuje Gionnini, z vso fašistovsko odločnostjo nastopil proti slovenskim in tujim zagovornikom slovanske in nemške manjšine, ki živi kakor v Dantejevem paradižu v senci nedosegljive in božanske laške kulture.
ZNAČILNA FINANČNA MODROST.
Leta 1920. je naša finančna oblast kar na debelo plenila kronske bankovce, katerih žigosanje je bilo sumljivo. Mnogo milijonov ljudskega premoženja je šlo takrat v takozvani finančni depot oziroma depozit. Do tu je bila vsa stvar tudi v popolnem redu. Kajti, kakor so ob prvotnem žigosanju bankovcev uporabljali razni špekulanti naijneverjetnejše štampiljke, tako so se lotili tudi ponarejevanja poznejših markic za žigosanje takrat veljavnih bankovcev. Davčna oblast je tedaj kar križem plenila te bankovce in so bili udarjeni skoro vsi sloji, najbolj pa seveda štedljivi reveži. Marsikoga pa je obenem tolažilo dejstvo, da so za zaplenjene bankovce izdajali davčni uradi pobotnice. Ministrstvo financ je tudi zagotavljalo, da bodo vsi dobili svoječasno svoj denar v zakonito veljavni valuti nazaj.
Od tedaj je preteklo že celih osem let. In sedaj dobivajo imetniki teh bankovcev uradno vabilo davčnih uradov, naj pridejo ta in ta dan v svrho končne ureditve zadeve. Vsakdo se seveda rad odzove v trd-
ni nadi, da mu bodo vrnili vsaj tisto vsoto, ki jo je moral oddati. Prihranek, četudi neprostovoljen, pač vedno prav pride. A glej spaka! V smislu famozne uredbe ministrstva za finance se vračajo strankam — ravno-isti bankovci, čeprav so že davno iz prometa. Znano nam je več slučajev. Neki osebi so zaplenili vso dedščino v znesku 20.000 jugokron s tolažbo, da bo najpozneje tekom pol leta dobil denar nazaj oziroma enako vrednost istega, sedaj po osmih letih pa leži pred njim kopica leta 1920. oddanih bankovcev. Kaj naj stori z njimi. V drugem slučaju je nekdo prodal leta 1920. svojo hišo za 50.000 Kj. Vso kupnino je deponiral v davčni urad. Sedaj pa bo prejel svoje lastne bankovce nazaj ter jih lahko nalepi v svoji podstrešni sobici na stene. To je vsa vrednost tega denarja, ki je imeli ob času zaplembe vrednost takozvane jugokrone, katerih 4 predstavljajo 1 dinar. Ali ni to očitna pljačka ?
AKCIJA ZA ZEDINJENJE SOKOLSTVA.
Zagrebški 'listi javljajo, da se je v Splitu započela akcija, da se zedini jugoslovenski in hrvatski Sokol. O tej zadevi smo te dni čitali članek znanega sokolskega delavca dr. Laze Popoviča.
Nočemo, da se meritorno vtikamo v to zadevo, ker nismo poklicani za to, in tudi nočemo, da bi zaustavljali pokret in korake, ki so bili v ta namen podvzeti.
Toda ker je stvar postala javna in je nacionalnega značaja, je pač naša dolžnost, da jo registriramo in o nji izrečemo v najboljšem namenu nekaj besed.
Združitev vseh jugoslovenskih Sokolov v eno falango in v eno družino je iskrena in srčna želja vsakega Jugoslovena, pa naj je politično orijentiran na to ali ono stran. Radi tega želimo pripomniti samo to: Sokolstvo je velika slovanska misel. Jugoslovensfvo gre vzporedno s to veliko mislijo. Ideja izstopa iz jtigo-slovenskega okvira ne prihaja v korist slovanski misli.
Radi tega mislimo, da je iz slo vanskega in sokolskega stališča logična potreba, da se mora zedinjeni Sokol postaviti na široko nacionalno podlago jugoslovanstva.
Ce se doseže to, bo to za Sokola velika pridobitev. Če pa se tega ne namerava doseči, ne vemo, zakaj se hoče iti nazaj, a ne naprej.
S temi željami pozdravljamo akcijo za zedjnjenje sokolstva.
ZA POLETJE
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6.
Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
OJ o
h
>33
ce
h
<v
+->
W
>'č
a
T3
o
a
O
'V
o
</}
4)
JD
O
S
O
O
>
GG
Za manjšinske šole. Ljubljanski oblastni šolski nadzornik je odredil, da se morajo sprejemati otroci v one .šole, v katere jih hočejo starši vpisati. Pri tem se starše ne sme vprašati, ali so Nemci, Madžari ali Slovani. Ime staršev pri vpisovanju v manjšinske šole ne .sme igrati vloge. Če za en razred manjšinske šole ni zadostnega števila učencev, se lahko združita tudi dva razreda pod enim učiteljem, da se odstrani možnost, da bi se mogel zapreti manjšinski oddelek vsled prenizkega števila otroik. Kjer je dana potreba, da se ustanove manjšinske šole, sc morajo ustanoviti, in ministrstvo bo imenovalo potrebne učitelje. — Kakor vidimo, je Ljubljana v šolskem oziru velik kavalir. Celovec se vedno ponaša s svojo kavaiirščino. Zdaj je pravi moment, da stopi tudi Celovec naprej in naj se pokaže napram našemu narodu enakega kavalirja!
Amerikanski senatorji proti Kello-govemu paktu. Znani Kellogov mirovni pakt, ki so ga poslali Američani evropskim državam v podpis, je prišel Italijanom kaj prilično in so ga kot politični lisjaki podpisali na brzo roko. Svet se je čudil, da je bil Mussolini brez gest in običajnega govoričenja takoj pripravljen, da ga podpiše. A je že vedel, kaj mu prija v tem paktu, ki je menda pisan prav po njegovem duhu. Saj kakor nam javlja »Herald Tribune« iz Wa;shing-tona je skupina amerikauskih senatorjev trdno odločena, da protestira proti Kellogovemu paktu, ker ta pakt obvezuje Združene države, da priznavajo krivične meje, ki so nastale pri poljskem koridorju, na Južnem Tirolskem in tudi v Julijski Krajini. Protest je tu in fašizem ga bo po svoji navadi že znal obleči v lepo Obleko, da bo izgledal kakor nedolžno jagnje in še bolj pred svetom opravičil njegove svete aspiracije.
Sestanek v Karlovih Varih. V evropskih političnih krogih je zbudila veliko pozornost vest, da pride te dni v Karlove vare nemški zunanji minister Stresseinann in da pridejo tja tudi predsednik Masaryk, češki zunanji. minister Beneš, rumun,ski zunanji minister Titulescu ter avstrijski minister Marek. Sicer se trdi, da temu sestanku ni treba pripiso-vdti nikake politične važnosti, vcn.~
dar pa je vsa javnost prepričana, da se bo na sestanku razpravljalo o priključitvi Avstrije k Nemčiji in o stališču Nemčije napram Mali en-tepti. Vse zainteresirane države so zastopane, samo Jugoslavije ni nikjer, daisi se jasno opaža, da Čelio-slovaška in Rumunija napenjata vso diplomatsko možnost, da se čim tesneje približata Nemčiji, ker vidita, da postaja Nemčija v evropski politiki vedno izrazitejša sila.
Pri priključitvenem gibanju je Jugoslavija pač bolj zainteresirana nego ostali dve članici Male entente.
Zato pa je naravnost čudno, da se ne udeleži sestanka v Karlovih varih. Nerazumljivo je, da naša zunanja politika ne razumeva skrajno važ-
nega momenta, ki bo usodepoln zaj
vso našo bodočnost. Zakaj je pač tu r Ali res samo radi tega, da dvori] Musspliniju in fašistom in misli, da so samo ti naši prijatelji, a drugod jih ni, ker Mussolini ukazuje tako?] Zakaj je g. Marinkovič narodni minister, če še tega ne v'e, da se je ves narod izrekel za prijateljstvo z Nemčijo in se otresa Italijanov kot sestradanih pijavk? G. Marinkovič bi se pač že lahko .obrnil od, tam, kamor že davno, davno nihče več ne gleda. Kot zunanji minister bi pač lahka oipazil to.
Književnost.
»Boj in zmaga«. Pravljica. Spisal Gustav Strniša, ilustriral Justin. Kot 1L zvezek nove serije knjižnice »Svete vojske«, je izšla knjižica slovenski mladini dobro poznanega pisatelja. Pravljica je zelo napeta in se bo mladini priljubila. Knjižica je tako bogato ilustrirana, da se čudimo, kako jo more nuditi založba za nizko ceno 5 Din. Dajte ljubko knjižico { mladini v roke; hvaležna vam bo za ta dar.
Brezalkoholne sadne pijače. Spisal Josip Priol, izdala »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena breš. 10 Din, vez. 15 Din. — Knjižica obravnava na 80 straneh pripravljanje brezalkoholnih sokov v domačem gospodarstvu in večjih obratih. Pisatelj se je posluževal najnovejših virov in je vse sam preizkusil, tako da ne razklada kake suhoparne teorije, temveč praktična navodila v poljuidno-znan-stvenem tonu. Knjižica, po kateri je bilo že mnogo povpraševanja, bo gotovo mnogo pripomogla, da se pripravljanje in konizum brezalkoholnih pijač med našim narodom čim bolj razširita. Ker naklada ni velika, naj jo vsak interesent čimprej naroči.
prinaša svojim naročnikom zadnji »RAZGLED". Glavni pogoj je, da postanete naročnik. Zahtevajte brezplačno številko na ogled. Naročnina Din 80'— letno, Din 40'— polletno in Din 20' — četrtletno
Uprava Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II.
Naročnino lahko plačate pri vsakem poštnem uradu na čekovni račun št. 14.589.
TEODOR KORN
preje HENRIK KORN
LJUBLJANA, Poljanska cesta štev.8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posode iz pločevine ter litografija. — Ustanovljeno 1852.
RERIZ5AZBENZIT !
Bi**:.#?
PE R I HZ SA“BENZIT !
PERIIISAZBENZIT L
Kakšna muka! Zopet čiščenje oblek!
"Vrnil se je od dela z obleko polno mastnih in oljnatih madežev!,,
"Kaj se boste trudila 1 S krtačo in jedkimi kemikalijami kvarite samo blago in barve. Prepustite težko delo Benzit-NadmiluI „
Uporabljajte za omehčanje vode in namakanje perila TRI in za pranje Benzlt-Nad-milo. Deset minut zvečer Vam prihrani dve uri na dan pranja. V Benzit-Nadmilu nahajajoči se Bencit vso nesnago temeljito razkroji in je za kožo, barve in tkanine brezpogojno neškodljivo.
©
BenziT' Radmilo
TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR
P E R I ~ SAZZBENZIT !
F E R
S A CZ BENZIT !
P E R I Zn S AH: BENZIT !!
je najmodernejie .rejena ter IzvrSuj e vat tiskarnlška dela od najprlprn-stej&ega de najmodernejšega. - Tiska iolake, mladinske, Icposmrne ia znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tlskn. — Bretnre v tnalih in tudi najvefjlb nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
opitim islrir. Katalogov, [tolkli li . listov. Losloa Mta šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šolt Risanke, dnevniki in beležnice.
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.