Posamezna števttka Dia W St. 36. Uprovništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. it. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126. Račun poštne hranilnice, podruž. v LJubljani it. 10J11. Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvoi četrtletno 9, polletno 18, celo* letno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 1* polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dole* opovi grmijo svojo žalostno pesem Poljska, Anglija in Francija v vojni z Nemčijo Dolgo časa je trajalo napeto stanje med Nemčijo na eni in Poljsko, Anglijo in Francijo na drugi strani. Vsi poskusi, ki so šli za tem, da bi se državniki med seboj po pameti pogovorili, so se izjalovili. Zadnjega avgusta L bila politična napetost na višku. Nemški kancelar Hitler je postavil 16 točk, katerih »rsebina v glavnem je bila takojšnja prlpc.;i-ftev Gdanska k Nemčiji in ljudsko glasovanje tako zvanem poljskem koridoru. Ker Polj- - ska na to ni pristala, je nemški kancelar Hitler odredil, da mora zadevo rešiti orožje. Vojna se je začela 1. septembra. Nemške tete so začele vpadati na poljsko ozemlje ¡vzdolž vse poljsko-nemške in poljsko-slovaške Geje. Poljska se je takoj obrnila na Anglijo zahtevala od nje pomoč v smislu angleško" Eoljske pogodbe, češ da je postala žrtev ne-¡zvanega napada. Ze pred tem si je Anglija prizadevala rešiti mir, a zdaj je to poskusil storiti italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je stavil posredovalni predlog, naj se takoj ustavijo poljsko-nemški boji in se skliče posvet Poljake in velesil (brez Rusije). Anglija in Francija sta odgovorili, da cenita Mussolini j evo prizadevanje, toda zahtevali sta, da se nem-Ike čete prej umaknejo iz Poljske, preden se Začneta pogajati z Nemčijo. Angleška vlada $e v nedeljo 3. septembra dopoldne ob 9. po ■vojem veleposlaniku v Berlinu sporočila nemški vladi, da bo Anglija izvršila vse obveznosti do Poljske, če nemška vlada do 11. Ure dopoldne ne sporoči angleški, da je pripravljena umakniti vojaštvo s poljskega ©zemija. Ker se to ni zgodilo, je Anglija napovedala Nemčiji vojno. Enako zahtevo je - stavila Nemčiji Francija in sicer ob 12.30, in «ahtevala odgovor do 17. ure. Ker je Nemčija odklonila tudi francoski ultimat, je nastalo Vojno stanje tudi med Nemčijo in Francijo. Po objavi vojne je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain kratek nagovor po radiu. Dejal je, da gredo Angleži v vojno s čisto vestjo. Storili da so za mir vse, kar je , bilo v njihovih močeh. Takoj nato se je sestal angleški državni zbor, v katerem so vse stranke pozdravile odločitev vlade in ji izrekle popolno zaupanje. Ob 18. je imel pretresljiv govor na narode Velike Britanije angle-Ski kralj Jurij VI. Govor so prenašale vse radijske postaje na britanskem ozemlju in v . raznih drugih državah. Že prej pa je Chamberlain po radiu naslovil posebno poslanico nemškemu narodu in v njej razložil, zakaj je morala Anglija nasproti Nemčiji poseči po orožju in da proti nemškemu narodu nima ničesar. Tudi francoski ministrski predsednik Dala-dier je v nedeljo zvečer sporočil po radiu, da se je začela vojna med Francijo in Nemčijo. Utemeljil je francosko odločitev in pozval vse državljane francoskega imperija k slogi, odločnosti in vztrajnosti. Nemški kancelar Hitler je po objavi vojne Izdal štiri razglase, dva na nemški narod, tretjega na nacionalno-socialistično stranko in četrtega na nemško vojsko. V razglasih, ki so bili objavljeni po radiu, utemeljuje nemško stališče. Vso krivdo za vojno pripisuje Angliji, kateri očita, da hoče Nemčijo uničiti in da nemškemu narodu ne privošči dostojnega življenja. Naposled je sporočil, da poj de tudi sam na bojišče. Italijanska vlada še ni objavila kakšno stališče bo zavzela Italija. Male države okoli Nemčije pa so se vse izrekle za strogo nevtralnost. Na Poljskem je vest, da sta Anglija in Francija stopili v vojno na poljski strani, seveda zbudila zadoščenje in navdušenje. V Varšavi in drugih poljskih krajih so bile v nedeljo popoldne in zvečer velike manifestacije. Poljski zunanji minister Beck se je obema zaveznicama zahvalil v govoru po radiu. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je imel v nedeljo ponoči radijski nagovor na vse ameriške narode. V njem je obžaloval, da so ostala brez uspeha vsa prizadevanja za ohranitev miru. Sporočil je, da bosta on in njegova vlada, dokler bo le mogoče, skušala od Zedinjenih držav in drugih ameriških narodov odvrniti gorje vojne. Hkratu z Anglijo je tudi Avstralija napovedala Nemčiji vojno. Prav tako sta Kanada in Južna Afrika v vojnem stanju z Nemčijo. Na stran Anglije sta se postavila še Egipt na osnovi angleško-egiptske pogodbe, in Irak. Na nemško ofenzivo so Poljaki odgovorili s protioienzSvo Nemške čete so na nekaterih mestih prispele že precej daleč na poljsko ozemlje. Na obeh straneh imajo že ujetnike in se Nemci pritožujejo, da Poljaki ne postopajo lepo z njimi Nasprotno pa poljske vesti obtožujejo Nemce, da iz letal bombardirajo nezaščitena mesta in pobijajo civilno prebivalstvo. Po nemških vesteh so nemške čete prve dni zasedle vrsto poljskih mest, med njimi božjo pot Čenstohovo, Katovice, Ostrovo in Mlavo. Razen tega navajajo nemške vesti, da so bile že tri poljske podmornice potopljene. Koliko letal sta doslej izgubili obe vojskujoči se državi, se ne da razbrati iz nasprotujočih si vesti. Nemška poročila pravijo, da je izgubila Poljska veliko letal. Zadnje vesti iz Varšave poročajo o odločni poljski protiofenzivi pri Čenstohovi: Poljski vojski se je posrečilo, kljub nemški premoči pregnati sovražnika in spet osvoboditi Čenstohovo. Po isti vesti je poljska konjeniška brigada pri Kovalevu prekoračila mejo vzhodne Prusije in prisilila nemške čete k umiku. Brigada nadaljuje napredovanje v notranjost Vzhodne Prusije. V južni Poljski se nadaljujejo borbe. Enako tudi v poznanjskem voj-vodstvu. Nemški napad na Bialico je bil zavrnjen. Pri tem so po isti poljski vesti Poljaki zajeli dve motorizirani koloni, a v po- znanjski nižini preganjajo motorizirani in konjeniški oddelki umikajoče se Nemce v dolini Odre. Poljske čete so ponovno zavzele Zbašin in prekoračile nemško mejo. Po nemških vesteh je bila južno od Cen-stohove uničena poljska divizija in ujet tudi njen štab. Po isti vesti so nemške čete ponekod napredovale že do 100 km v poljsko ozemlje. Nemške čete, ki po isti vesti napredujejo iz južne Šlezije, so ujele že okoli 15 tisoč mož — Tudi vojna na zapadu se razpleta V ponedeljek je večje število angleških vojnih letal poletelo nad nemško ozemlje in zmetalo na tla nad šest milijonov letakov, s Chamberlainovo izjavo o krivdi za nastanek vojne. Razen tega so istega dne napadli angleški bombniki nemške luke Wilhelmshaven, Cuxhaven in Kiel. Nemška poročila navajajo, da letala niso napravila posebne škode. Pet do osem angleških letal je bilo po nemški vesti sestreljenih. Po angleških vesteh so nemški bombniki napravili veliko škodo na nemških vojnih ladjah v Wilhelmshavenu in Brunsbiittelu. Iz Pariza javljajo, da so se v ponedeljek začele vojne operacije na francosko-nemški meji. Z Maginotove črte (tako se imenujejo francoske utrdbe na nemški meji) je bil otvor-jen topovski ogenj na nemške utrdbe (tako zvano Siegfriedovo črto). Hkratu so nastopila francoska letala. V torek popoldne so otvo-rili Francozi na vsej Maginotovi črti tako zvani bobneči ogenj. Francozom se je po tej vesti posrečilo zasesti nekaj nemških postojank. Žrtve vojne so še številne trgovske, od-nosno potniške ladje. V angleških vodah je bil torpediran parnik »Athenia« z ameriškimi in kanadskimi potniki. Nemci zanikujejo, da bi bili oni to ladjo torpedirali. Potniki so bili pretežno rešeni. Bilo pa je okoli sto smrtnih žrtev. Dalje je angleška križarka »Ajax« potopila nemški parnik »Olindo«. Potnike in vso posadko so spravili na varno. Ob danski obali pa se je potopil grški parnik »Kosti«, ki je bil naletel na mino. Vsa posadka je rešena. Po vesti iz Londona so Nemci potopili angleško ladjo »Basnio«, a Angleži nemški trgovski parnik »Karl Fritzen«. Nemški trgovski parnik »Krištof Durnum« je bil po angleški vesti zaplenjen v Botwoodu v Novi Fundlandiji. Nemški veleparnik »Bremen« pa angleške vojne ladje še lovijo. Sodijo, da je zasidran v kaki nevtralni luki. Po Sloveniji gre glass »Domovina« je za nas Politične svoboščine se napovedujejo r Beograjska »Politika« piše, da bodo po sklenitvi sporazuma uvedene zdaj tudi politične svoboščine (svoboda tiska, zborovanja in glasoyainja). Mačkovo glasilo »Hrvatski ¡dnevnik« pravi, da je »Politika« s tem najbolje označila razpoloženje ljudstva. »V banovini Hrvatski, ki ima svoj poseben polo-fcaj, so politične svoboščine«, kakor piše »Hrvatski dnevnik«, »zajamčene že s tem, da ji je na čelu ban iz vrst Hrvatske seljaške stranke. Zdaj je reč taka, da se zajamčijo politične svoboščine tudi drugim krajem. Dr. Maček se tega prav dobro zaveda in je zato tudi naglasil v svoji izjavi beograjskim novinarjem, da srbski narod pričakuje od sporazuma uvedbo političnih svoboščin. Naglasil je, da bo zastavil vse svoje sile, da srbski narod v tem pričakovanju ne bo razočaran.« Tudi predsednik vlade g. Cvetkovič je nedavno v Nišu svečano izjavil, da bo sporazum prinesel politične svoboščine. f: Streljanje proti toči r- O streljanju proti toči smo že mnogo pisali Več 1 et pred vojno je bilo pri nas na Slovenskem marsikje v navadi. Zlasti so ■treljall proti toči na Kozjaku in po naših goricah ob meji. Poeneje so streljanje opustili, češ da je to početje nesmiselno. Tudi drugod po svetu se je to splošno opustilo kot bekako praznoverje, ki nima znanstvenega dognanja Nastopili so številni strokovnjaki itetr dokazovali, da je škoda smodnika, ki se «porablja proti hudournim oblakom, ki se kaj malo zmenijo za puhanje iz topičev. se spet uvaja Kljub vsemu temu zdaj ponovno uvajajo preganjanje hudournih oblakov s streljanjem. Začeli so pri Sv. Križu na Kozjaku na nekem velsposestvu. Napravili so že dva poskusa in sta se baje oba obnesla. Ker so po svetu to navado povsem opustili, kar je znamenje, da ne verjamejo v uspehe streljanja, bi bilo tudi pri nas umestno, če bi se oglasili strokovnjaki in povedali svoje. Naj se čisto strokovnjaško dožene, kaj je s to rečjo, da si ne bodo ljudje po nepotrebnem delali stroške. Uživanje grozdja bi moralo biti splošno ' Letos bo trta spet močno obrodila ln bo Spet mnogo vina. Kadar pa je mnogo vina, so cene slabe. Zato bi bilo kaj umestno, če bi se razpečalo čim več grozdja za uživanje. Od tega bi imeli dobiček vinogradniki, a na drugi strani ljudje, ker je uživanje grozdja zelo fcdravo. Ni dvoma, da vinogradnik več zasluži s prodajo grozdja kakor s prodajo vina. Tudi |>ri nizki ceni grozdju je zaslužek večji. Split- ski list »Novo doba« je objavil te dni članek, v katerem se ogreva za večje uživanje presnega grozdja. Med drugim pravi: »2e nekaj let se v vseh vinorodnih državah vršijo razne akcije za čim večje uživanje presnega grozdja. Zal se v Dalmaciji take akcije doslej niso vršile v večjem obsegu, čeprav je to nujno potrebno in se nudijo lepe prilike, posebno dokler traja poletna in zgodnja jesenska sezona. Kaj je treba storiti' v 25 Andrei Solar ROMAN a PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI PRIREDIL a R. »Zdaj pa bo čas, da gremo prosit za plesel« K sreči je bil drugi odbornik društva ju-tist in ta je o tem tako dolgo razpravljal, da je stopil v dvorano težko pričakovani Schratt. Silvester ga je hlastno pozdravil. »Mislil Sem že, da se boste zamudili. Zadnji čas je Še, da grem prosit za plese.« »Tako? No, kakšen prostor bom že še dobil Ali je ugledna Bizjakova družina že vsa prišla?« »Da.« »Kar poiščiva jo!« Gosipod Schratt se je tako mirnodušno približal Bizjakov! mizi, da ga je Silvester občudoval. Prijazno so ga sprejeli. In gospa Bizjakova je zadovoljno rekla: »Gospod Schratt, kdo bi si bil pa to mislil!« »To zveni skoraj kakor očitek in me v dno chiše boli. Saj dovolite, da vam predstavim svojega mladega prijatelja? Gospod visoko-Solec Silvester Markič.« »O. res, gospod Markič! Kako Je pa kaj z Vami? In zakaj ne pridete nikoli več k nam?« Gospod Bizjak je imel slab spomin in nI *nal prav krotiti svojih občutkov. Silvestru je tako prijateljsko stresel roko, kakor mu ne bi bil nikoli svetoval, naj bo previden. In mladega moža je brez zadrege vprašal, zakaj je tako iznenada nehal prihajati na obiske. Morda si bo s temi besedami doma nakopal jezo. Toda vse je kazalo, da se trenutno te nevarnosti ni zavedal. Gospa Zofija je bila dobrohotna, hčerka vesela in Silvester se je kar opogumil. Ko je zaigrala poloneza, je brez strahu ponudil dekletu roko in jo odvedel skozi vrsto gostov tako mimo, da se le Šinkovec kar čudil. On sam ni bil tako pri sebi. Dekle, ki mu je bilo izročeno v varstvo, je kar vlekel za sabo. Silvester je bil srečen. Toda zgovoren od sreče ni postal. Molče je stopal poleg svoje plesalke in se veselil, da čuti njeno roko na svoji lahti. Še niune oči so se srečale ln takrat sta I oba zardela. Čez nekaj časa je rekel Silvester: »Od tistega večera sem vas dvakrat videl.« Sonja se je nasmehnila. »Zadnjič na trgu.« »Saj sem vas hotel vprašati, kako je kaj z vami...« »Zakaj pa tega niste storili?« »Nisem bil sam in tudi vi ste bili takrat v družbi.« »Moja prijateljica Bojana je bila. Tudi danes1 je tu. Z njo morate še nocoj plesaiti.« »Prav rad.« »Ali zdaj že plešete? Nekoč ste mi rekli, da se še niste utegnili naučiti.« »Naučil sem se.« »Mama je bila menda hudo presenečena, ko vas je zagledala na plesu.« Pomagati si moramo sami. Treba je nuditi zdravo grozdje, ki ne sme biti predrago. Za siromašno ljudstvo so mestne cene grozdja od 3 do 6 din za kilogram previsoke. Ukiniti je treba ali vsaj na manjšo mero znižati mest» no trošarino, v tujsko-prometnih krajih pa bi morale občinske uprave nadzorovati cenet Gostinski obrati morajo nuditi čim več grozdja, ne da bi zahtevali zanj pretirane cena Grozdje mora biti vsakomur dostopno, postati mora vsakdanja hrana.« To so pametne besede. Znižati je treba cene, pa se bo grozdje splošno uživalo. Ze površno računanje nam pove, da bi vinogradnik več zaslužil s prodajo grozdja kakor $ prodajo vina, pa naj so cene grozdju tudi precej nizke. Nekdo bi moral vzeti to zadevd v roke že zaradi tega, ker bi pomenilo splošno uživanje presnega grozdja okrepitev na* rodnega zdravja, razen tega pa bi se pridelalo toliko manj vina, ki je na koncu koncev alkoholna pijača, v kateri se vtapljajo naši ljudje, ki po večini ne znajo piti vina po kozarcih, temveč ga vlivajo vase le po litrih, a čimer pa zastrupljajo telesa in duše. 350-letnica smrti Jurija Dalmatina Pred 350 leti je umrl eden izmed prviS oblikovalcev slovenskega književnega jezika, Jurij Dalmatin, ki je nadaljeval začeto delal Primoža Trubarja. Rojstno leto Jurija Dalmatina ni natančno ugotovljeno. Rodil se j« okrog L 1547. v Krškem. Vzgojen je bil t protestantskem duhu. Latinske šole je obiskoval v Nemčiji v Babenhausnu pri Tiibin-genu. Na vseučilišču v Tiibingenu je postal magister. Službo pridigarja v Ljubljani jfll prevzel 1. 1572., pozneje, to je od L 1575. d» mene. Zdelo se je, da je hotel Schratt namigniti, da vsak bogoslovec nazadnje ne postane župnik. To opazko je rekel gospod Schratf mimogrede, skoraj neopazno. Toda gospa Bizjakova je imela dobra uŠe« sa. Mihael Bizjak ne. Mihael Bizjak ni ni» česar slutil in si je prisegel, da ga nikakšndl klepetanje starih ujedljivih devic ne bi pripravilo do tega, da bi še kdaj branil priti H hišo pridnim, za glasbo nadarjenim mlade« • ničem. * V dvorani se je ples nadaljeval. Smola je ves zadovoljen ugotovil, da «a .tu Le pečar zna zložiti peč kakor more perilo čisto oproH le dobro milo. TerpenHnovo milo Zlatorog da gosto belo f eno, Id ; lahkoto odstrani vsako umazanijo, e malo truda - In perilo je snežno belo, prijetno poduhtevo In ostane dolgo trdno. TERPENTINOVO MILO ^tlatcrcu} Dalmatin najspretnejši protestantski slovenski pisec ter je izvrstno obvladal slovenščino. Tako je postala ta knjiga prva osnova razvijajoče se književne slovenščine. Zato se Spominjamo 3501etnice Dalmatinove smrti kot obletnice, kakršna ne sme biti prezrta v fcirfi javnosti. Jurij Dalmatin je razen Trubarja naš najpomembnejši prosvetni delavec iz prve dobe slovenskega prosvetnega življenj____________ CENA JAJCEM Letos spomladi pred veliko nočjo sta prijatelja Boltežar in Melhior iz Žabje mlake gledala v neki ljubljanski izložbi razglednice, na katerih so bila naslikana jajca. »Ali si videl, Boltežar,« je menil Melhior, »da prodajajo celo naslikana jajca po en dinar? Pravih jajc pa mi ne plača nihče po tej ceni... « Politični Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je IV Zagrebu dal novinarjem nekaj važnih izjav o naši politiki. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema Jugoslavija glede na obči politični položaj, je dejal: »V miru je treba po-čakati na razvoj evropskega položaja. Zavedati se je treba, da je krmilo države v rokah ljudi, ki so odločni poborniki miru in ki se ne bodo spuščali v nikake pustolovščine. Storili bomo vse, da ostanemo nevtralni, in živeli bomo v upanju, da bo Bog vendar razsvetlil um odgovornih evropskih državnikov. Uradno sporočilo kraljevske vlade o stali" Šču Jugoslavije v današnjem mednarodnem položaju se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo po svetu, nalagajo kraljevski vla-tii dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v cadnjih petih letih kraljevskega namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami, pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista prizadeti neodvisnost in neokrnjenost Jugoslavije. Kraljevska vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tu- pregled di v bodoče služila ne samo življenjskim koristim naroda in države, temveč da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti pomirjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kraljevska vlada računa v teh hudih časih s podporo vsega našega naroda. Tržaški »Piccolo« piše, da je v tem žalostnem trenutku Evrope najmirnejši prostor v območju Jadranskega morja. To je zasluga pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo ni sladkobno, kakor so mnoge druge pogodbe, ki zaradi tega vzbujajo dvom v svojo trdnost. Spominjamo se obiska jugoslovenskega predsednika vlade Cvetkovi.a v Trstu in izjave dr. Mačka, podpredsednika jugoslovenske vlade, ki je izjavil soglasje s politiko, ki sloni na prijateljstvu z Rimom. Še danes so nekateri, ki se dobrikajo Jugoslaviji zato, da bi zbujali dvome v Italijo. Albanija ni več v rokah pustolovcev in je Jugoslavija na tej meji prav tako varna kakor v svojih drugih mejah. Italija Seli močno Jugoslavijo, ki Je bila s sporazumom z dr. Mačkom iz" redno utrjena. Italija je to vedno želela, ker ve, da so Hrvati prav tako kakor Srbi za posten in trden mir, da bo mogla država čim bolj napredovati. Na koncu naglaSa tržaški »Piccolo«, da jc bil mir z Jugoslavijo od samega začetka eden izmed največjih smotrov Mussolinija, ki bo skrbno pazil na to. da prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo ne bo mogel nihče zastrupljati. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli debeli po 3.50 do 4.50, poldebeli po 3 do 3.50, plemenski po 4 do 5, biki za klanje po 3 do 5, krave klavne, debele po 3.75 do 4.25, plemenske po 3.50 do 4.50, klobasarice po 2 do 2.75, molzne po 3.75 do 4.50, breje po 3.75 do 4.25, mlada živina po 3.50 do 4.75, teleta po 4 do 5.50 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v. ljubljanski okolici: špeharji po 9 do 9.50, pr-šutarji po 8 do 9, v Slovenjem Gradcu: špe- i harji in pršutarji po okoli 7, v Konjicah špeharji po 8, pršutarji po 7 din. Prasci so bili v Mariboru 5 do 9 tednov stari po 70 do 120 din za rilec. VINO. V konjiškem okolišu je bilo pri vinogradnikih: navadno mešano vino po 4 do i • 5, finejše sortirano vino pa po 6 do 7 din za I liter. j KRMA. V ljubljanski okolici: lucerna po 90 do 100, seno po 60 do 80, slama po 50, v Ko- 1 j udje postali že bolj zgovorni. Mladi gospodje niso več s spačenimi obrazi iskali v spominu snovi za pogovor. Tudi dekleta so niso več tako držala kakor mačke, kadar grmi. Hvaležne so bile za vsako prijazno besedo in so jo nagradile s smehom. Silvester je bil sredi te razigrane družbe in je povsod Žel priznanje, hvalo in tudi nekoliko nevo-Sčljivosti. Nekaj plesov je izpustil in si med tem ogledoval dvorano in druge pare. Schratt je stopil k njemu in ga potrepljal po rami. »No, kako je kaj? Zdi se mi, da se prav dobro zabavate.« »Imenitno je! In vi?« »2e gre. Gospod Bizjak postaja počasi zgovoren. Zdaj sva že pri čaju.« »Ali je rekel kaj o meni?« »O vas? Ne.« »Ali ste morda ...« »Jaz? Tudi ne.« »Mislim, ali ste...« »... ali sem zapel hvalnico o vas? To bi bilo nekoliko preveč sumljivo, prijatelj. Saj veste, da preveč očitni nameni ne vlečejo!« »Tega nisem mislil vprašati. Zanima me, ali se gospod Bizjak kaj čudi, ko me vidi tu.« »On? Gospod Bizjak?« »Ali pa njegova žena.« »To bi utegnilo biti res. Nisem pa opazil, 3a ji vaša navzočnost ne bi bila všeč. Morda misli, da si hoče mladi mož ogledati svet, preden se bi od njega za zmerom poslovil.« »Ali je mar o tem govorila?« »Ne.« »Vsaj namignila kaj takega?« »Tudi ne. Za vsako ceno hočete zvedeti, kaj smo pri naši mizi govorili. Saj sem vam že rekel, da smo zdaj pri čaju.« »Kaj bodo le o meni rekli, če bodo zvedeli ...« »Da boste bogu pokazali hrbet?« »Da. Nazadnje utegnejo še misliti, da bom to storil za zabavo.« »Hm. Ne morem reči, da ne bi Izdajali kar presenetljive nadarjenosti za življenje tega sveta. Opazoval sem vas. Kar presenečen, sem bil.« »Resno mislim, gospod Schratt. Ali mislite, da mi bodo zamerili, ker sem prišel na ples? »Kdo? Zdi se mi, da gospodična Sonja zaradi tega ni prav nič razočarana. Nasprotno bi prei verjel. Tudi gospod Bizjak kaže veliko razumevanje za vašo slabost in gospa Zofija ... « »Ta bo rekla, da sem lahkomiseln.« »Gospa Zofija je zelo pametna ženska in ima več v glavi kakor marsikateri moški, vsekako pa več kakor njen mož. Ta moja opazka vam utegne še kdaj koristiti in nebo škodilo, če si jo zapomnite.« »Torej mislite... « »Danes prav ">ič ne mislim. Hotel sem samo reči, gospod Silvester, da je gospa Biz-jakova ena tistih žensk, pri katerih se da spoštovanje in zaupanje pridobiti samo s pridnostjo in resnim delom. To je za vas še zelo daleč, toda že samo to, da je kaj takega mogoče, pomeni precej. Zdaj pa pojdiva pogledat, kako ljudje plešejo.« Silvester je postal zamišljen. Raztreseno je gledal po dvorani. Smola je dajal ukaze za četvorko. »V mojih časih tega plesa ljudje še niso znali,« je dejal Schratt. »To je kakor navaden izprehod. Kdo pa je tisti dolgin na koncu? Zdi se mi, da bo svojo plesalko kar pohodil.« »Šinkovec je to.« »Filozof? To bi si bil lahko mislil. Ti gospodje se pa od mojih časov še niso prav niS izpremenili. * * * Po kotiljonskem plesu je dejala gospa Biz-jakova, da bi bilo pametno oditi domov. Ko so bili zunaj, se je stari gospod usmilil svojega prijatelja in rekel, da bo v tej prijazni noči spremil Bizjakovo družino do doma. Vzel je gospo Zofijo pod roko. Na drugI strani pa se ji je obesil gospod Bizjak. Spredaj sta šla Silvester in gospodična Sonja. »Zmerom bom mislil na ta večer,« je navdušeno rekel Silvester. »Da, saj je bilo res lepo... « »In tako hitro se je končalo. Bog v«, ali... « Stavka ni dogovoril do konca. Zavzdihnil je. Sklenil je, da bo dekletu povedal, kakšna načrte si je ustvaril za bodočnost. Hotel ji je odkriti, da ne misli postati duhovnik. Že med kotiljonskim plesom ji je hotel reči. Takrat je imel prav ugodno priložnost Toda Sonja je tako vneto govorila z njimi, da ni maral preiti na takšne resne reči. Morda po plesu... njicah: lucerna po 60, seno po 45, slama po 20, v Slovenjem Gradcu: lucerna po 125, seno po ,75 in slama po 50 din za kg. SIROVE KOŽE. V ljubljanski okolici: goveje po 8 do 11, telečje po 13, svinjske po 10, v Slovenjem Gradcu: goveje po 12 do 14, v Konjicah: goveje po 8, telečje po 10, svinjske po 6 din za kg. VOLNA. V Slovenjem Gradcu: neoprana po 10, oprana po 20 din za kg. MED. Cisti med je bil: v ljubljanski okolici po 18 do 20, v Slovenjem Gradcu po 20, v Konjicah po 16 din za kg. JAJCA. V ljubljanski okolici: 60 do 75 par za kos, v Trbovljah: 9.50 do 10 din za 10 kosov. Sejmi 11. septembra: Breg pri Ptuju, Loški potok, Št. Vid pri Stični, Šmartno pri Litiji; 12. septembra: Kamnik, Crmošnjice, Loka pri Zusmu, Velikoa Mraševo; 13. septembra: Dobova pri Brežicah; 14. septembra: Golobinjek, Petrovče, Vitanje, Žužemberk, Brezovo (litijski srez); 15. septembra: Zdole; 16. septembra: Rakek, Sv. Lenart nad Laškim, Mokronog; 17. septembra: Kapela pri Brežicah, Ljutomer. Drobne vesti = Izvoz lesa ustavljen. Zaradi težavnega mednarodnega položaja je sklicala Zveza in-dustrijcev in trgovcev z lesom na Sušaku sejo celotnega odbora. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, da se ustavi ves promet z lesom, ker je vožnja po morju ogrožena. Izvoz lesa iz naše države bo ustavljen, dokler se položaj vsaj toliko ne izboljša, da prevoz po morju ne bo več nevaren. Vloge stalno naraščajo. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so tudi v juliju narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah, in sicer za skoro 20 milijonov na 1152 milijonov dinarjev, med tem ko je znašal porast v juniju nad 17 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, in sicer za 2.4 milijona na 666,797.114 din, vloge v tekočem računu pri 16 hranilnicah (od 21, kolikor jih sploh vodi tudi tekoče račune) za 17.3 milijona na din 486,100.147, skupne vloge pa pri 12 hranilnicah. Tudi število vlagateljev kaže zelo ugodno sliko: število vlagateljev na knjižice se je po- Takrat spet ni šlo. »Torej na poti domov ... « si je rekel. Zdaj je stopal zraven dekleta in spet ni našel toliko poguma. Pot je bila kaj kratka. Za vogalom je bila takoj Rožna ulica. Gledal 1e hišne številke. Osem in trideset. Ko bosta pri štiri in trideset, bo začel. Toda prišla je štiri in trideset in potem še trideset, Silvester pa še zmerom ni izprego-voril. Šele tedaj se je zavedel, da je ves čas molčal. Že je videl grozeči vogal. »Gospodična Sonja... »Da.« »Ali ne boste hudi, če vam bom zdajle neka i povedal?« »Kaj pa mi mislite reči?« »Mislim... mislim, da ne bom nikoli postal duhovnik.« Zdaj je bila beseda izgovorjena. Silvester se je olajšan oddahnil. Plašno je pogledal Sanjo, pa ni srečal njenih oči, ker je imela okoli glave veliko svileno ruto in tudi zaradi tega ne, ker je bilo temno. Drugače bi bil odkril, da je zardela kakor kuhan rak. Silvester je sipet govoril. Zdaj, ko je najhujše že šlo mimo njega, je hotel kovati železo, dokler je bilo še vroče. »Saj ne boste slabo mislili o meni?« »Ne. Ne mislim slabo o vas.« »Nisem se lahko odločil, toda drugače nisem mogel.« »Ce vas nič ne sili k temu poklicu, tudi ne bi bili prav stcrfli, če bi si ga bili izbrali.« večalo pri 12 hranilnicah skupaj za 437 na 125.373, število tekočih računov pri 9 hranilnicah za 27 na 6.606, skupno število vlagateljev pa pri 12 hranilnicah, in sicer za 464 na 13.979. Gibanje vlog v juliju Je torej v vsakem ozira zelo razveseljivo in je mesec julij doslej najugodnejši v tekočem letu. Dopisi HRASTNIK. (Smrtna kosa). Te dni je umrla narodna in napredna žena 56-letna ga. Antonija Erženova, soproga upokojenega orožnika in občinskega stražarja, posestnika in gostilničarja g. Franca Eržena. Pokopali so jo ob veliki udeležbi na dolskem pokopališču. Naj bo narodni ženi lahka domača gruda! Prizadetim naše iskreno sožalje! LJUTOMER. Naša Glasbena šola bo imela vpisovanje v nedeljo 10. t. m. po pozni maši v glasbeni šoli. Poučevali se bodo: klavir, gosli, čelo, mladinsko petje. Redni pouk bo 15. septembra. SELNICA OB DRAVI. Naš Sokol je zbral vse neustrašne narodne borce k delu. Tu na meji ne smemo poznati razprtij, nas vse mora voditi misel, kako čim več dobrega ustvariti na braniku naše meje. Le v skupnosti, ko gremo preko osebnih koristi, korakamo v boljšo bodočnost. Nikoli ne smemo biti malo" dušni, saj naši predniki tudi niso nikoli obu-pavali. — Naša edinica je imela uspel letni nastop, na katerem smo pokazali uspehe so-kolskega dela. Pohiteli smo tudi na mejo k Sv. Duhu, da smo poglobili stike z našimi obmejnimi rojaki. Nastop je privabil mnogo domačinov. — Poletje je bilo čas odmora. Tudi naše članstvo je imelo malo oddiha. Toda želja po delu je bila silnejša, premagala je počitek in zbrala dekleta in fante, ki so hodili dnevno k vajam za uprizoritev igre »A njega ni...« Uprizorjena je bila igra z lepim uspehom predzadnjo nedeljo. Prireditev je bila hkratu združena s proslavo rojstnega dne našega staroste kralja Petra H. STRIGOVA. Velika sokolska tombola bo 8. t. m. popoldne za sokolskim domom. Glavni dobitek je 2000 din. Poleg tega pa še devet tombol in 1500 dobitkov, ki so vredni nad 15.000 din. Med glavnimi dobitki so žensko I kolo, moško kolo, plemensko tele, moška ob-1 leka, 85 kg moke, pol sežnja bukovih drv, Odkrito ga je pogledala. V njenih rjavih očeh je bila globoka resnost. Kakor bi mu bila hotela reči, naj bo zdaj močan in naj poišče pravo pot do tega, kar je bil sklenil. Nista več govorila. Še nekaj korakov in že sta obstala pred Bizjakovo hišo. Schratt je prišel s starši za njima in Silvester se je poslovil. Tudi Sonji je stisnil roko. Gledal je za njo in v vrata, ki so se potem počasi zaprla. (Dalje prihodnjič) Z rigolanjem izboljšamo težko zemljo Težka zemlja, ki se sestoji iz gline, ilovice, laporja in drugih težjih snovi, potrebuje temeljitega zrahljan j a in primešanja lažjih prsti, če hočemo, da bo plodna. Dosti pa tudi pomagamo, če jo dobro pregnojimo in globoko prekopljemo (rigolamo). Težko zemljo z rigolanjem prerahijamo in preobrnemo, tako da pridejo spodnje še ne izrabljene plasti zemlje na površje. Paziti pa moramo, da ne spravimo na površje zemskih plasti, ki nimajo zemskih bakterij in so mrtve. Na taki zemlji rastline ne rasejo. Zemlje, ki je še kolikor toliko dobra, ne rigolamo pregloboko. Dobro je tudi, če pustimo vrhno plast zlasti po vrtovih pozimi dobro premrzniti, nato pa jo z navadno kopačo zgrebemo na brazde, da premrzne tudi spodna plast. To lahko ponovimo večkrat. Pomladi razgrebemo zemljo, ki je zaradi mraza razrahljana in zdrobljena in tako pripravljena za saditev. Lahko pa tudi vrt še ženska obleka, lepa miza iz trdega lesa s štirimi stoli in poljska brana. Tombolska kart« stane samo 2 din. Po tomboli bo veliko narodno veselje s plesom. Za dobro pijačo in jedačo je preskrbljeno. Pridite in poizkusita sfcCdi ČRNA PRI PREVAUAH. Podpisani se najtopleje zahvaljujem gasilski četi v Cm| in vsesn ostalim, zlasti sosedom, ki so ml pomagali pri požaru 31. avgusta, katerega mi je, kakor okoliščine kažejo, podtaknila zlobna roka in mi hotela uničiti moje imetje. Najtoplejša hvala vsem, ki ste mi priskočili ob uri nesreče pravočasno na pomoč in pripomogli do omejitve požara, ki bi bil gotovo čisto uničil vso domačijo. Jožef Burjak, Topla pri Črni. Novice * Odhod kralja in kraljice z Bleda. Zad-nega avgusta sta po več ko enomesečnem bivanju v Suvoboru zapustila Bled Nj. Vel, kralj Peter II. in Nj. VeL kraljica Marija ii* se odpeljala z dvornim vlakom v Beograd» Na postaji v Lescah so se k slovesu zbrali predstavniki oblastev in mnogo občinstva, ki je visoke goste navdušeno pozdravljalo, Nj. Vel. kralj in Nj. VeL kraljica sta se prisrčno poslovila od navzočnih predstavnikov! oblastev in živahno odgovarjala na počastitve ljudstva. S * Banovinski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je imel v soboto svojo sejo ti veliki dvorani Kazine v Ljubljani. Udeležili so se je skoro vsi člani banovinskega odbora. Predsedoval je dr. Rajar. Prvi je poročal O notranjem in zunanjem položaju Ivan Pucelj, za njim pa je dr. Albert Kramer osvetlil a vsah strani med dr. Mačkom in pooblaščencema krone Cvetkovlčem sklenjeni sporazum, na* glasil njegov velik pomen za državo in narod, naposled pa še podal nazorno sliko med* narodnega položaja. Skupščina je z napeta pozornostjo poslušala izvajanja obeh govornikov in jih nagradila z živahnim odobravanjem. Govorila sta še Milan Mravlje in Josifl Rebek, nato pa je zbor izrekel svojo zahvala in priznanje obema poročevalcema za njuna požrtvovalno delovanje, odobril njiju sedanjo politiko in ju naprosil, da tudi v bodoča enkrat prelopatimo. da se vsa prst premeša. Pri rigolanju vrt tudi gnojimo. Takrat dodamo zemlji po potrebi snovi, ki jo delajo lahko, kakor lesni pepel, mivko, apneneo, hlevski gnoj, kompost in humozno zemljo. Za težko zemljo je neogibno potreben apnenec, ki ga takole dodamo: sežgano in še) ne gašeno apno razvozimo v samokolnicah. na majhne kupčke po zemlji. Ena samokol-nica zadostuje za 50 — 60 kvadratnih metrov. Vse te kupčke pa pokrijemo z zemljo, da apno razpade v prah. To se zgodi navadno že v nekaj tednih, nato pa apno raztrese-mo po zemlji. Pri tem delu pa moramo biu zelo previdni. Raztresti smemo apno le, ko je suho in mirno vreme, s čisto suhimi rokami, ker apno žge kožo. Prekopavanje (rigolanje) se opravlja tako, da vzamemo večjo globino ter odstranimo vse kamenje in korenine dreves' in grmov, v kolikor so predolge. Pri tem delu očistimo zemljo tudi vsega plevela in pognojimo z gnojili in apnom. Prekopavanje nepretrde zemlje opravljamo z navadnimi lopatami, pri trši zemlji pa se rabita kramp in motika. Glavno pri rigolanju je, da skrbno prerahijamo primerno globino zemlje, da tako spravimo zemska snovi, ki jih rastline potrebujejo za življenje, do korenin. V plitvih zemljah pa s prekopavanjem ne opravimo dosti, ker je zemlje le malo, na dnu pa so pesek grušč in ilovica. Če to spravimo na površje, zemljo la poslabšamo. Rigolanje je delo, ki ga lahko 3 pridom opravimo le jeseni ali poz um i. zakaj zemlja, ki jo spravimo z rigolanjem na površino, je groba in se drži skupaj. V teku zime pa ta zemlja zmrzne in razpade ter postane plodna. usmerjata svoje politično delo v pravcu, ki se je izkazal za edino pravilen. * Zastopniki Anglije, Francije in Italije so čestitali dr. Mačku. Nedavno sta obiskala podpredsednika vlade dr. Vladimira Mačka v imenu svojih poslanikov francoski in angleški konzul iz Zagreba. Oba sta iskreno čestitala dr. Mačku k doseženemu sporazumu. Kmalu nato je prispel v Kupinec tudi italijanski generalni konzul Gobbi in čestital v imenu italijanskega poslanika na našem dvoru. Dr. Maček se je zadržal z vsemi tremi državniki dalje časa v razgovoru in se jim toplo zahvalil za sporočene mu čestitke. * Konec mezdnega gibanja pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Dolgo so tekla pogajanja, predno je prišlo do uspešnega zaključka. Ze 2. julija so delavska združenja predložila podjetju svoje zahteve za spremembo kolektivne pogodbe in tarifne lestvice. Svoje zahteve so utemeljevala z novo nastalimi okoliščinami pri delu in z znatnim porastom cen življenjskim potrebščinam. Razgovori so se vršili pretrgano in je 31. avgusta prišlo do uspeha, s katerim je delavstvo doseglo delno svoje zahteve. Po novem bo imelo delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku nastopne mezde: skupina Vm. 70.40 din, VII. 62.40 din, VI. 56 din, V. 52.80 din, IV. 50.40 din, in. 47.20 din, II 44.80 din, I. 42.40 din. Ženske bodo prejemale takele mezde: skupina II. 32 din, I. 29.60 din. mladoletni pa skupina II. 23.20 din, I. 20.80 din * Notar Ivo Rakovnik. Te dni je umrl v Kranju splošno priljubljeni notar g. IvoBa-kovnik. Rajnki se je rodil 1. 1874. v Hotema-žah v šenčurski občini. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in Ljubljani, odkoder je nato odšel na Dunaj študirat pravo Kot notarski pripravnik je potem bival nekaj let v Senožečah, nato pa je bil imenovan za notarja v Metliki. V Metliki je bil polnih 21 let in tu si je tudi izbral družico go. Anko iz ugledne hiše Udovčeve iz Št. Ruperta pri Mokronogu. L. 1929. mu je bilo podeljeno notarsko mesto v Kranju. Tri leta pozneje je bil premeščen v Marenberg, kamor pa je zaradi bo-lehnosti poslal namestnika, medtem ko je sam nadalje ostal v Kranju. Ze po dobrem letu mu je senator g. Pucelj izposloval, da je ponovno dobil mesto notarja v Kranju. Pokojni notar je bil splošno priljubljen. Bil je iskren in pošten mož. Kot naprednjak in narodnjak se je nad 30 let udejstvoval tudi v Sokolu. Bodi mu ohranjen najlepši spomin. * Smrt nemškega pisatelja v Celju. Te dni je umrl v Celju v starosti 62 let odvetnik g. dr. Friderik Zangger. Pokojnik se je udejstvoval tudi kot nemški pisatelj in kot odličen glasbenik. Bil je poštenjak. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Znižanje cen sladkorja. Na podlagi ured be o spremembah in dopolnitvah uredbe o sladkorni pesi in zakona o državni trošarini se je 1. t. m. znižala državna trošarina na sladkor za 50 par pri kilogramu. V zvezi s tem se opozarjajo rabniki sladkorja, naj vsak primer nepocenitve sladkorja prijavijo pristojnim oblastvom. * Dve vrsti kovancev po dva dinarja imamo, vendar pa so razlike med obema vrstama neznatne. Kakor poroča Narodna banka, so bili kovanci za dva dinarja skovani delno s kalupi, izdelani v dunajski kovnici, po večini pa s kalupi, izdelanimi v državni kovnici v Beogradu. Krona novih dvodinarskih kovancev, skovanih po kalupih dunajske kovnice, je za en milimeter manjša od krone istih novcev, skovanih po kalupih iz naše kovnice. Obe vrsti dvodinarskih novcev sta seveda veljavni. * Važno za one, ki ne morejo v redne šole. Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, je začela 4. t. m. redno vpisovanje v vse svoje tečaje in predmete kakor v svojo dvoletno trgovsko šolo, knjigovodstvo, trgovsko računstvo, korespondenco, stenografijo, nemščino, francoščino itd. Priporočamo vpis zlasti onim ki zavoljo služb ali drugih ovir ne morejo v redne šole. Na stotine zadovoljnih absolventov. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. Pišite po pojasnila. * Sokolski dom, ki je lahko za zgled drugim edinicam. Malonedeljska sokolska četa je tik pred dokončanjem dozidave krasnega doma. Dozidava obsega kavarno pod odrom, poleg kavarne pivnico (prostor za pijačo) in elektrarno, kjer je nameščen motor, tako da je ves dom razsvetljen z elektriko. Pri odru je dozidana kulisama, ki jo pri vseh naših odrih navadno pogrešamo. Oder je tako povečan, da ima prostrano ozadje, na katerem lahko ob uprizoritvi nastopajo tudi vozniki in avtomobilisti. Na tem prostoru se bo lahko prikazal gledalcem tudi ogenj, če bo to zahtevala vsebina igre. Nad odrom je stanovanje za hišnika. Glede praktičnosti lahko služi ta sokolski dom našim podeželskim edinicam za zgled. Vsi prostrani prostori so preskrblje- ni tudi s pečmi. Dvorano bo grela velika krasna peč, ki jo je darovala tvrdka Pinter in Le-nard iz Maribora. Marljiva četa priredi svojo tombolo z ljudsko veselico že v povečanem domu, otvoritev doma pa bo 1. oktobra z akademijo, na katero se že zdaj vsi oddelki marljivo pripravljajo. • Avto ga je povozil pred gostilno. Na Pra-protnem so predzadnjo nedeljo -raznovali domači sei^m. Posebno mnogo mladega svet« se je zbralo v Golobovi gostilni na Luči. Zabava je trajala še, ko pred gostilno pripeljal tovorni avto Jožka Košmelja iz Železnikov družbo mladih ljudi. Medtem ko so ljudje skakali z avta, je hotel skočiti z voza tudi delavec Matevž Benedičič iz Železnikov. Iz nepojasnjenega razloga pa je prav tedaj hotel šofer z avtom nazaj. Težko vozilo se je premaknilo in pokopalo Benedičiča. Ponesrečenca je Košmeljev avto odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je nesrečnež umrL Kako je prišlo do nesreče, je treba točno dognati. Rajnki Benedičič je bil vzoren član Sokola v Železnikih, zato je njegova smrt globoko pretresla vse sokolsko članstvo, ki se je tudi polnoštevilno udeležilo pogreba. Sokol je poklonil rajnemu bratu krasen venec in ob grobu je izpregovoril br. Košmelj ganljive besede. Bodi vzornemu Sokolu ohranjen najlepši spomin! ♦ Smrtna nesreča. Nedavno zvečer je neljal posestnik Franc Kajič iz Podkraja pri Radečah težko naložen voz drv iz gozda v Jagnje-nici. Vozeč po klancu navzdol je skušal zavreti voz. Po nesreči je pri tem padel pod kolesa, ki so ga povozila do smrti. Pogreba se je udeležila šolska mladina iz Podkraja pod vodstvom šolskega upravitelja Mirka Skalina in številnih domačinov. Pokojnik je bil namreč dolgo let predsednik krajevnega šolskega odbora v Podkraju. Med domačini je bil splošno priljubljen. Naj mu bo zemlja lahkal * Smrt pod avtom. Nedavno se je na državni cesti v bližini Čateža pri Brežicah pripetila huda nesreča. Iz Št. Jerneja je privo-zil po cesti tovorni avto. Njemu nasproti pa se je pripeljal na malem kmečkem vozu 60-letni Martin Novosel iz Obrežja v občini Veliki Dolini. Na vozu je sedela tudi ga. Bra-taničeva, žena trgovca z Jesenic na Dolenjskem. Konj se je zaradi avtomobila splašil in nesreča je bila neizogibna. Novosel je bil povožen od avta in je kmalu izdihnil, medtem ko je ga. Brataničeva dobila le neznatne poškodbe po glavi in so jo prepeljali V brežiško bolnišnico. zločinstva! K vsem skrbem, k vsemu mučnemu razburjenju in hudih žrtvah še ta udarec! Denar je bil vendar poslal, a vendar lažni Dragomov poneverjenega zneska ni vrnil, temveč je rajši pobegnil. Več dni je sedel Osip obupan, tih in zatopljen v mračne misli v svoji sobi. Ni jedel in ne pil. Nič ni pomagalo prigovarjanje stare Praksenije, ki je vsa ogorčena preklinjala svojega sina potepuha, ker je zakrivil toliko gorja. Smilil se ji je njen mlečni otrok Osip, ki ga je imela zelo rada. Njen sin Ivan je temu dobrosrčnemu mladeniču, ki mu je bilo na razpolago veliko premoženje in ki je imel za nevesto svojo ljubijno Ksenijo, vzel vse: upanje, čast in ime. Kaj naj zdaj začne? Osip je že vedel, kaj bo storil: nekaj dni po sprejemu usodnega pisma je izginil, da nihče ni vedel kam. 3. Polkovnik Pavel Abramovič Dragomov, stric in varuh nesrečnega Osipa in oče Osi-pove neveste Ksenije, je bil z veselim začudenjem bral v carskem odloku imenovanje nečaka za oficirja. Zelo neprijetno pa mu je bilo, da ni prejel od nečaka nikakega pisanja. Časopisna poročila o junaških činih nečaka Osipa, ki mu iih je brala z velikim navdušenjem hči Ksenija, so ga pomirjala in ga polnila s ponosom. Toda pisati pa bi mladi junak že moral, vsaj nevesti. Zdaj vendar ni ovir in Ksenijo lahko pred vso javnostjo označi za nevesto. Polkovnik Dragomov ni bil več v aktivni Borum. — J M : Noz ferei imena Z veseljem je Osip poslal zahtevani denar. Zdaj se bo naposled mogla končati mučna zadeva. Ozdravljenec bo brez težav dobil zaprošeni dopust in potem se bo mogla izvršiti s takim strahom pričakovana zamenjava vlog. Zdravljenje je napredovalo, pisma so bila Čedalje pogostejša, toda upanja na dopust še zmerom ni bilo. Kuparenko je potreboval čedalje več denarja. Najprej se je zadovoljeval s stotaki, potem je terjal tisočak, češ da je nerodno gospodaril, ko mu je bil kot okrevancu, vendar za bojišče še ne sposobnemu oficirju izročen v upravo neki zavod za preskrbovanje vojske. Osip se je prestrašil te vesti. Prej se je lažni Osip zmerom skliceval na nesrečo pri kvartanju in prosjačil pri Osipu za denar, zdaj pa je pisal nastopne vrste: »Povem ti zaupljivo, da sem se lotil državne blagajne. Pet tisoč rubljev manjka. Prepričan sem, da boš zaradi svojega imena takoj poslal denar.« Osipu ni preostalo drugo, kakor da je zahtevani znesek takoj odposlal. Le s težavo je spravil ta denar skupaj, predvsem zaradi tega, ker se sam ni smel pokazati v javnosti, a njegova gospodinja, njegova bivša dojilja, je bila kot neizobražena žena prenerodna za denarne posle. To skrivanje pred ljudmi, zlasti pred so- Zgodovinska povest iz rusko-turške vojne rodniki, ki so bili vsi prepričani, da je na bojišču, je postajalo čedalje mučnejše za Osipa. Nesrečnik ni videl nikjer izhoda, zato je moral pustiti, da so se reči razvijale, kakor so se hotele. Lahko bi bil ta vozel presekal s tem, da bi se bil sam javil oblastvom, toda tega ni storil iz strahu pred sramoto in kaznijo. Pa tudi prošnje in solze stare Praskenije so ga zadrževale pred tem korakom. Tako je neodločni Osip prepustil času in srečnemu naključju, da razveže ta vozel po svoje. Le malo upanja je imel, da se bo zadeva, v katero se je bil lahkomiselno vrgel, rešila povoljno. Včasih so ga čisto zapustile moči. Bil je obupan in prenaveličan življenja, da si je želel le še smrt. Tuhtal je že, kako bi se odkrižal tega žalostnega življenja. Samo obzirnost do stare ženice Praksenije, ki jo je potegnil s seboj v svojo usodo, ga je zadrževala, da si ni vzel življenja. Ona pa je tudi bila, ki mu je dajala še poliko toliko poguma. Tedaj pa je nastopila nesreča. Nekega dne je spet prispelo pismo, na katerem je bila tuja znamka. V pismu je bilo napisano: »Zakaj mi nisi poslal denarja? Ker me ni veselilo, da bi se bil dal zapreti kot slepar, sem pobegnil. Glej, da se rešiš iz te zagate, kakor se veš in znaš! Kuparenko.« Torej še bo! Ime Dragomov je dobilo žig * Smrtna nesreča na cesti. Ko se je vozil tovorni avto trgovca Ivana Veršca iz Podčetrtka skozi Pristavo pri Šmarju, je hotel 60-letni posestnik Ivan Baštevc s Hanjskega pri Sv. Petru na Medvedjem selu skočiti pri Verkovi gostilni tik pred avtomobilom čez cesto. Avto pa je podrl Baštevca na tla. Kolo je šlo Baštevcu čez glavo in mu zdrobilo lobanjo. Baštevca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. * Dve žrtvi Mure. Pri Sladkem vrhu ob Muri sta se kopala v Muri 15-letni Rudolf Kavran in 13-letni Ivan Pivec in utonila. * Smrtna žrtev spravljanja sadja Posestnik Bregar v Skocijanu na Dolenjskem ima staro visoko hruško in je naprosil 45-letnega Soseda Pavla Baniča, da bi mu otresel sadje. Banič je zlezel po lestvi na drevo, Bregar pa je §¿1 iskat potrebno posodo. Ko je Bregar čez nekaj časa prinesel košare, je našel pod drevesom Baniča nezavestnega. Brž je poklical sosede, ki so mu pomagali odnesti Baniča v hišo, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. Ves napor ljudi pa ni imel uspeha in je Banič ponoči izdihnil. Vsi znaki kažejo, da je nesrečni Parvle Banič padel že z lestve, ko je lezel na drevo, ker ni zlomljena nobena veja. Rajnki zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka. * Obupanec, katerega truplo so našli v gozdu pri Mednem, je bivši dijak Beltram, ki je bil po rodu iz Sevnice, a je zadnja leta po večini bival v Ljubljani. * Pretresljiva žaloigra v Dravogradu. 38-letna Ivanka Počivalnikova, žena progovne-ga delavca z Otaškega vrha, se je nedavno pojavila s svojim 61etnim sinčkom na obrežju Drave v bližini Golove tvornice mineralnih olj. Nekaj časa je sinček tekal ob nabrežju in so nekateri prebivalci v bližini opazili, kako je skušal utečl. Vendar je mati v naslednjem trenutku zagrabila sinka in se z njim vred vrgla v Dravo. Počivalnikova je bila že dalje časa živčno bolna. Pred leti je bila tudi v umobolnici na Studencu. * Velik požar. Nedavno noč je v Rožen-grundu, občina Sv. Ana v Slovenskih goricah zgorelo posestniku Urbaniču Antonu veliko gospodarsko poslopje. Žrtev plamenov je postalo tudi šest glav goveje živine. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. * Strel v srce. V nedeljo si je pognal kroglo v srce v neki mariborski gostilni 26-let-ni Rudolf Grobelnik iz Ribnice na Pohorju. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora so menda ljubezenske zadeve. * Uboj pri Pilštanju. V neki kleti v Gub-nam pri Pilštanju sta se sprla 43-letni posestnik Martin Cepin Iz Gubmega ln posestnik Miha Jereb. V razburjenosti je Jereb pograbil nož in zabodel Cepina trikrat v prsi in glavo. Cepina so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnil. Miho Jereba so aretirali. * Uboj. V Nebovi pri Sv. Petru niže Maribora je med prepirom navalil posestnik Martin Grahornik z gnojnimi vilami in z motiko na 271etnega hlapca Franca Puhner-ja ter ga ubil. * Ponarejeni novi kovanci po 50 din. Pred kratkim so imeli delavci v tvornici Jub v Dolu pri Ljubljani izplačilo. Pri izplačilu je prejel neki delavec tudi dva kovanca po 50 din, ki so prišli šele pred kratkim v promet. Ko mu je eden izmed kovancev slučajno padel na cementna tla, je opazil, da nima cven-ka. Pri primerjavi z drugim lepo zvenečim kovancem je zapazil, da nima na robu vtisnjenega »Bog čuva Jugoslaviju«, temveč samo »Čuva Jugoslaviju«. Sumljiv kovanec je takoj nesel nazaj, kjer so ravnatelj in drugi ugotovili, da je kovanec ponarejen. * Obsodba razbojnikov, ki so vdrli v Zor-kovo hišo v Kalcah. Izredno drzen je bil roparski napad v noči na 18. januarja v hišo premožnega posestnika Janeza Zorka in njegove žene Jožefe v Kalcah. Zakrinkani roparji so spečega Zorka pobili in prizadejali nevarne poškodbe na glavi. Ko so dobili 4000 din gotovine, so zbežali v noč. Zaradi tega roparskega hapada so se morali zagovarjati pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča 291etni delavec Lekše Jože', pristojen v Leskovec, 271etni delavec Oštir I. od Sv. Križa pri Kostanjevici, 361etni Pire J., posestnik iz Vrhulj, in 341etna Pirčeva žena Marija. Z njimi je sedel na zatožni klopi še 251etni Stefanič Jože iz Vrhovskega pri Sv. Križu, ki presedeva že neko kazen v mariborski kaznilnici. Sodišče je po dolgem posvetovanju izreklo sodbo, da so vsi obtoženci krivi in obsodilo Lekšeta Jožeta na 12 let ro-bije, Oštirja Ivana na 14 let robije. Pirca Jožeta na 10 let in šest mesecev robije, njegovo ženo Marijo Pirčevo na pet let robije in St$-faniča Jožeta na sedem let robije. * Mladeniči rekrutl! Oni, M ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati:" Vsa pojasnila daje za malenkostno plačilo kon-cesionirana pdsama Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. • Sprejem mladeničev v inženjersko in ar» tilerijsko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobit« ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrov« ulica št. 14. Za pismeni odgovor je priložiti1 kolek ali znamko za 6 din. * Starše, ki nameravajo šolati svoje otroke na trgovskih Šolah, opozarjamo na enoletno državno priznano trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ta šola pripravi učence (-ke) v enem šolskem letu za raznovrstne pisarniške službe y raznih gospodarskih podjetjih, pri trgovcih, pri odvetnikih, v špedicijah, v denarnih zavodih itd. Zavod je potrjen od ministrstva in __ ima pravico javnosti (rodbinska doklada, železniška karta). Izpričevalo velja tudi kot dovršena učna doba in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. To je največji in najmodernejši zavod te vrste v naši državi. Pišite po brezplačna šolska izvestja in nove prospekte s slikami. Šolnina zelo zmerna. Topla priporočamo ta naš Drvi slovenski zavod. Iz Prekmurja Prekmurska mladina na delu Minska Sobota, septembra« Predzadno nedeljo popoldne je najmočnejše prekmursko društvo kmečkih fantov irt deklet v Puconcih priredilo tekmo koscev* Pred gasilskim domom, kjer se je pripravljal sprevod, se je zbrala velika množica ljudi. Po prihodu društev iz Černelavcev i ni Veščice in predsednika prekmurskega okrožja kmečkih fantov in deklet g. Rudija Titana je sprevod krenil na tekmovališče blizu postaje. Puconci so prvič v svobodni Jugoslaviji doživeli teko veličasten sprevod, ki je izražal enodušno pripadnost prekmurskih kmetov k naprednemu kmečkemu gibanju. Ko je prispel sprevod na tekmovališče, je nepregledna množica obstopila tribuno in ves travnik. Na slavnostno tribuno so stopili1 predstavniki kmečkomladinskega gibanja, za službi, temveč je bil v nekem vojaškem uradu v prestolnici Petrogradu. Naposled je tudi polkovnik Dragomov prejel pismo — iz Odese. Osip je pisal, to se pravi, pismo je za Osipa napisal eden izmed njegovih tovarišev, ker je ranjena roka Osipu onemogočila pisanje. Nečak je pisal stricu, da mu marsičesa nedostaja in ga prosil za podporo, ki mu je bila seveda v izdatni meri in večkrat dovoljena. Da, še več, polkovnik se je neprestanim prošnjam svoje rodoljubne hčerke Ksenije uklonil ln zaprosil za poveljstvo na novo se pripravljajočega sanitetnega transporta, ki naj bi s številnimi prostovoljnimi bolniškimi strežnicami, med njimi tudi Ksenijo, krenil najprej v Odeso in iz Odese na bojišče. Vsega tega pa polkovnik ni javil Osipu, to se pravi lažnemu Osipu, česar pa stari mož še ni vedel. Hotel je pripraviti Osipu presenečenje. Presenečenje je tudi res bilo, toda le za starega gospoda. To presenečenje je bilo strašno. Ko je polkovnik obiskal urad, v katerem nai bi bil uslužben nečak Osip Fedorovič Dragomov, in se je predstavil šefu urada, ga je ta začuden in hkratu prestrašen pogledal. »Vaše blagorodje gotovo že ve...« »Kaj naj vem?« je vprašal polkovnik. Zdaj je polkovnik izvedel vso strahoto. Pravkar so bih pregledali blagajno in ugotovili, da je bila prazna. 10.000 rubljev je ipanjkalo. Računi so bili ponarejeni in podočnik Osip Dragomov, ki mu je bil šef v brezskrbni zaupljivosti spričo njegovega zglednega obnašanja prepustil vso upravo, je bil izginil. »Vi pač menda ne trdite,« je razburjen vzplamtel polkovnik, »da je moj nečak ...« »Dejstva potrjujejo, vaše blagorodje!« Polkovnik se je udaril s pestjo po čelu. »Nemogoče, nemogoče,« je vzkliknil, »noben Dragomov ne more biti tat! Nemogoče! Ne more biti tat vojak, ki se je izkazal na bojišču kot junak in ki mu je sam veliki knez pripel na prsi križec!« Oficir je ves v zadregi skomignil z rameni. »Dovoljujem si pripomniti vašemu blagorodju, da poročnik Osip Dragomov, ki je takoj po svojem imenovanju za oficirja zaradi bolezni, katere pa si ni nakopal v vojaški službi, prestavljen iz Tiflisa v Odeso. Od tistega časa Osip Dragomov Odese ni zapustil.« »Zakaj pa so potem časopisi poročali o njegovih junaštvih?« »Tudi pri nas smo se jim čudili. Uvedli smo strogo preiskavo in dognali, da je bil izvor teh lažnivih vesti v Odesi, vendar pa zanesljivih dokazov o tem, kdo jih je koval, nismo mogli dobiti.« Polkovnik je nezmožen izpregovoriti besedo gledal govorilca. »Drugega oficirja s tem imenom ni,« je dejal oficir polkovniku. »To smo dognali.« »Strašno!« je izdavil iz sebe polkovnik in se zrušil na stol. Oficirju se je globoko zasmilil stari mož, vendar pa je tudi njega zelo pekla vsa zadeva, saj je bil naposled sam odgovoren nasproti državi, kateri mora plačati manjkajo- čo vsoto. Zato je obrnil pogovor na to točko* in polkovnik Dragomov ga je takoj razumel* »Vi ne boste trpeli škode,« je rekel, »še danes dobite ves znesek, ki manjka v blagajni. Mojega nečaka, to se pravi tistega, ki! ga dolžite poneverbe, zapišite zaenkrat na listo dopustnikov. Zagotavljam vam, da ga bom iskal in našel. Strašna bo njegova kazen. Zdaj še ne vem, kaj nai storim. Poiskati moram cara.« i »Njegovo Veličanstvo car ie na potu k armadi.« i »Vem. Tam se bo odločilo.« Vzravnan in z dvignjeno glavo je šel polkovnik proti vratom, toda skriti ni mogel, kako ga je bil ta udarec zadel. 4. ! Vojni pohod proti Turkom ni bil tako lahek, kakor so bili upali. Po prehodu vojske čez Donavo so morali poslati še novih moči' na pomoč. Številni novi polki iz vseh delov Rusije so korakali proti jugu. Pri adjutantu nekega izmed teh polkov, ki je prav v bližini Vercina počival, se je javil mlad kmečki fant kot dobrovoljec. Kljub ubožni obleki fant rti bil videti kmet. Mračna resnica in bolest, ki se je izražala v njegovih prijetnih potezah, sta zbujali sočutje. Adjutant ga je takoj sprejel. »Kako se pišeš?« ga je vprašal. »Osip Fedorovič Bezimeno.« »Bezimeno?* Čudno ime!« Narednik je zahteval od fanta listine. »Jih nimam,« je rekel rekrut, »pobegnil sem od doma in se hočem boriti za sveto Rusijo hočem umreti...« 'Bezimeno = brez imena. njimi zastopniki raznih prijateljskih društev in ugledni kmetje, ki so sestavljali ocenjevalno komisijo. Zborovanje je začel predsednik društva v Puconcih in okrožni podpredsednik g. Ernest Flisar. Prikazal je delo domačega društva od ustanovitve pred letam do danes ter naglašal potrebo močnega in enotnega združenja kmečke mladine, ki bo usmerjalo tok javnega življenja na naši vasi. Nato je povzel besedo član zvezinega odbora g. Vinko Kristan in naglasil, da je dobil najlepše vtiske med prekmurskim ljudstvom. Govorili so še: odvetniški pripravnik g. Štefan Kovač, zastopnik Kluba prekmurskih visokošolcev-medicincev g. Mirko Ba-gar in zastopniki posameznih društev. Po zborovanju je bila tekma, ki so ji prisotni z zanimanjem sledili. Prvo mesto je komisija prisodila g. Savlu iz Puconcev. Proti večeru se je razvila prijetna ljudska zabava v gostilni g. Kološa. Pri pogovora ob oknu jo je ustrelil Crensovci, avgusta. V nedavni noči se je zgodil pri nas strašen zločin. 43-letna Terezija, žena Horvata Zvišanje krvnega pritiska je pri starajočem se človeku naraven pojav, ki ga v večini primerov sploh ni treba zdraviti. Vendar pa je mnogo ljudi, ki zavoljo zvišanega pritiska mnogo trpe. Pojavijo se glavobol, šumenje v ušesih in podobno, tako da ne morejo redno delati. Pogosto pa so posledice še hujše, kajti mnogo srčnih obolenj, vodenic v nogah in srčnih kapi je posledica povišanega krvnega pritiska. Stalno naraščajočega krvnega pritiska zato ne smemo prezreti, temveč moramo storiti vse, da ga ukrotimo K temu spada predvsem primerna hrana. Znanost je ugotovila, da živalske beljakovine, torej predvsem meso in jajca, a tudi kuhinjska sol pospešujejo krvni pritisk. Čim več mesa zauži-ješ, tem višji pritisk krvi imaš. Osebe, ki jim kri sili v glavo, ki imajo šumenje v ušesih ali občutke slabosti, kakor »Tako je prav, sinko,« ga je pohvalil adju-tant, »vzamemo te med vojake tudi brez listin, toda na smrt nikar ne misli. Ko se vrneš kot junak s križcem na prsih, ti bodo starši že odpustili, ker si jim ušel, in Olga ali Nad j a, zaradi katere črnih oči najbrž tako žalostno gledaš, te bo vsa srečna objela.« Bezimeno se je grenko nasmehnil in skromno stopil v vrsto med vojake. Polk je šel čez Donavo in proti Plevni, kjer se je kmalu zapletel v boje. Tako med dolgim, napornim korakanjem kakor tudi v bojih se je novi rekrut izkazal za odličnega vojaka. Neumoren in vztrajen je prostovoljno prevzemal najnapornejša vojaška opravila. Dasi je sam komaj stal na nogah, je nosil utrujenim vojakom puške in drugo opremo. Prevzemal je za svoje tovariše stražo in potrpežljivo stregel bolnikom, ko je začela kolera strašno gospodariti med vojaki. V bojih je bil zmerom na najnevarnejših mestih, nikdar ni iskal zaklonišča, da bi iz njega streljal proti sovražnikom, temveč je celo na prosti ravnini stal pokoncu kot dobro došel cilj sovražnim strelom. Očitno je iskal smrt, toda neizprosna bela žena se ga je izogibala, čim bolj se ji je ponujal. Pri tem je postajal Bezimeno žalosten in zaprt sam vase. Nikdar ni iskal družbe svojih tovarišev. Njegovi tovariši, sami neizobraženi, toda dobrosrčni ljudje, so ga ljubili in spoštovali, toda njihova spoštljivost je bila tista plašna spoštljivost, kakršno izkazuješ ljudem, ki dostojanstveno prenašajo hudo nesrečo, odklanjajo pomoč in tolažbo ter celo ne izkuža- Martina iz Trnja in mati šestiih otrok, je imela ljubezensko znanje s 33-letnim Žali-kom Ivanom iz iste vasi, čigar žena je v Franciji na sezonskem delu. Usodno noč je Terezija spala v prednji sobi s tremi otroki, mož in starejša hčerka pa sta spala v zadnji sobi. Nenadno pa je počil strel iz revolverja. Zadeta je bila Terezija. Nesrečnica je imela še toliko moči, da se je privlekla v hodnik in poklicala moža in starejšo hčer na pomoč. Ko sta ta dva prihitela, je bila že mrtva. Ker je bilo v času zločina v hiši okno odprto in so bili lončki s cvetlicami, ki so bili prej stali na oknu, razloženi po tleh, se sklepa, da se je žena pred smrtjo pogovarjala z morilcem in da je dobila strel, ki jo je zadel v prsi, stoje. Umora osumljen je bil omenjeni Zalik. Sum se je še povečal, ker j.e 2a-lik takoj po umoru pobegnil čez mejo v Nemčijo. Orožništvo, ki je obvestilo o pobeglem morilcu vse orožniške postaje v okolici, je prejelo obvestilo, da so morilca prijela nemška obmejna oblastva v Radgoni, nato pa ga spet izpustila. Postani in ostani član Ciril Metodove družbe! tudi osebe, ki jim na podlagi pretirano rdečega obraza po krivici pripisujejo nezmer-nost v pijači, se morajo zato brezpogojno omejiti v svoji vsakdanji porabi mesa, klobas, jajc in podobnih živil, razen tega naj dnevno ne uživajo več kakor en do dva grama kuhinjske soli, primešane hrani. To se pravi, da morajo uživati po večini nesoljene jedi. Če bomo živeli nekoliko tednov po tem receptu, bodo težave, ki nastajajo zavoljo povišanega krvnega pritiska, kmalu izginile. Hkratu se nam bo povrnilo staro veselje do dela in življenja. X Otroci so zapustili London. Angleška oblastva, ki so odredila izpraznitev prestolnice, so odposlala iz Londona že mnogo nad pol milijona otrok. Ob istem času se je odpeljalo na tisoče in tisoče otrok iz angleških jo zbujati sočutja s tem, da temu ali onemu razkrijejo svoje gorje. Da je bil Bezimeno nesrečen človek, ki ga je nekai grizlo, je bilo jasno vsem. Njegova nesreča je bila jasno zapisana v njegovem obrazu. Tudi oficirji so to čutili in so cenili moža. Poveljnik ga je imenoval za podoficirja, ko je bilo nekaj podoficirjev padlo in zbolelo. Toda kar je zmogla volja, ni zmoglo telo. Veliki napori, slaba prehrana in neprestano razburjenje so storili svoje, da se je posušil do kosti. Z vdrtimi očmi in bled je omahoval pri korakanju. Njegovi predstojniki mu niso več nalagali napornih opravil. Tako se je zgodilo nekega dne, ko je bil polk poslan na napad Turkov, da je kljub prošnji moral ostati zadaj. Polk, ki je bil na nekem griču, je dobil povelje, da napade sovražne položaje tam v bližini. Polkovnik je zapovedal vojakom, naj na griču odložifo prtljago. Tam so tudi stali vozovi in polkovna blagajna. Oddelku vojakov pod poveljstvom podoficirja Bezimena je bilo naročeno, da tisti prostor stražijo. Bezimeno je bil užaljen, ker ga prav zdaj niso pustili v boj. Kako lepo bi bilo, boriti se junaško in pasti! Tako pa bo le od daleč gledal bitko! Z griča je bil vsekakor lep razgled. Videl je vso Širno dolino z rumenorjavimi strnišči in vrstami zelenih dreves ob njivah. Na drugem klancu so nemo stali veliki turški sivo-rjavi zakloni Iz zemlje. Po bregovih in dolini so korakali Rusi k napadu. Na levi strani Je šumel umazan potoček ob vznožju vir mest Portsmoutha, Southampton«, Birmin-ghama, Manchestra, Leedsa, Sheffielda, Edin burga, Newcastlea in Glasgowa na deželo. Iz Londona so odpeljali že vse važnejše listine in knjige. Banke so se preselile in so pustile v Londonu samo svoja zastopstva. Vsi dopusti so ukinjeni. Izdana je tudi vrsta ukrepov za varnost ladij in pristanišč. Ladje morajo biti kar najmanj razsvetljene. Svetilke smejo goreti samo kadar plavajo ladje druga mimo druge. X Ameriški prostovoljci za Francijo. Francoski konzulati v vsej Ameriki so pozvali vse francoske državljane, naj takoj odpotujejo v domovino in se javijo pri svojih vojaških poveljstvih. Iz New Yorka je krenilo na pot v domovino 30.000 Francozov. Pri francoskiK konzulatih se prijavljajo po vesteh ameriških listov vedno novi ameriški prostovoljci. Doslej se je prijavilo že nad 42.000 ameriškiK prostovoljcev, ki bodo s posebnimi parniki krenili v Francijo. X Kaj pravi angleški list o vojni. Londonski dnevnik »Times« piše: V teku 25 let je angleški narod že drugič postavljen pred strašno nalogo, da gre v vojno. Zdaj pa bomo svojo nalogo tako temeljito opravili, da bodo naši otroci imeli zagotovljen mir. X Poslušanje tujih radijskih postaj v Nemčiji prepovedano. Vlada v Nemčiji je izdala naredbo, ki prepoveduje vsem nemškim državljanom poslušanje tujih radijskili postaj. Tisti, ki se bodo proti temu pregrešili, bodo kaznovani. Kdor bo pa širil vesti tujih radijskih postaj, bo kaznovan z robijo, v hudih primerih pa tudi s smrtjo. J ? •««•.»"<» -1» 3 »i Sv. Križ pri Kostanjevici. Objavljeno ni bilo, ker smo prepozno prejeli. BANKà HAMICH 11 Rue Auber. Paris (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najknlantneje. Poštni uradi V Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-R4 - Bruxelles; Francija: St 1117-94. Paris. Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst: Luksemburg: št 5967, Luxembourg Na zahtevr rwiliemo brezplačno na- šine. Njegovo obrežje je bilo zamočvirjeno in zaraslo z grmičevjem. Poveljujoči general si je bil prav tako izbral ta grič, da je od tod vodil bitko. Bil je v družbi višjih oficirjev. Ordonančni jezdeci so prihajali in odhajali. Prinašali so vesti in odnašali povelja. General je skoz daljnogled opazoval razvijajočo se bitko. Toda general ni bil zadovoljen. Čete niso dovolj odločno napadale, a Turki so se začeli pojavljati tudi na takih krajih, ki so jili smatrali prej za nezasedene. Hude izgube so Rusi že utrpeli. Levo krilo je začelo omagovati. General je jezno udaril z nogo ob tla. »Še tega je treba, da sovražnik napade naš grič,« je menil, »pa bo bitka izgubljena.« »To se ne bo zgodilo, ekscelenca,« je odgovoril štabni adjutant. »Sam sem bil pregledal vso pokrajino in sem videl, da je zamočvirjeno obrežje potoka neprehodno za čete.* »Kdo ve?« General je skomignil z rameni in spet začel napeto opazovati potek bitke, ki je obetal slabo. »Moram dol,« je vzkliknil. »Nekaj ni v redu. Vi ostanete tukaj, Stupinski, in opazujte ozemlje levo od tega griča. Ne morem se ubraniti skrbi, da nam od tamkaj grozi zlo. Koliko ljudi straži tukaj prtljago?« Bezimeno je stopil naprej in naznanil: En podoficir in 24 mož.« »Prekleto malo!« je zagodrnjal general. »V primeru potrebe so vam najbližje čete na razpolago,« je rekel adjutantu Stupinr skemu in odjezdil s spremstvom navzdol. V starejših letih uživaf čim manj mesa In soli Prve pokojnine iz naslova zavarovanja delavcev za smrt Z uredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje od 17. marca L 1937. je bilo določeno, da se mora zavarovanje za onemoglost, starost in smrt uveljaviti s 1. septembrom 1. 1937. Od dne 1. septembra 1. 1937. je okrožni urad za zavarovanje delavcev začel predpisovati prispevke za onemoglost, starost in smrt in od tega dne so začele teči tudi pravice zavarovancem in njihovim svojcem po določilih zakona o zavarovanju delavcev in uredbe o tem zavarovanju. Dve leti je torej, ko se zavarovanje za onemoglost, starost in smrt že izvaja. Od tedaj so zavarovanci, ki so bili ves čas nepretrgano zavarovani, pridobili zase in za svojo družino že nastopne pravice: Dne 17. avgusta 1. 1938 je preteklo 50 tednov zavarovanja in od tega dne se že vračunava čas vojne službe in bolezni v prispevne tedne, in sicer z onim mezdnim razredom, v katerega je bil zavarovanec uvrščen pred nastopom vojaške službe in pred obolelostjo, in sicer največ na osnovi četrtine največje zavarovane mezde. Dne 2. avgusta leta 1939. je preteklo 100 tednov, in od tega dne lahko oni zavarovanci prostovoljno nadaljujejo zavarovanje, za katere je iz kakršnihkoli razlogov prenehala zavarovalna obveznost. Z 2. avgustom 1. 1939. so pridobljene pravice za rente in podpore za primer smrti, če nimajo pravice iz nezgodnega zavarovanja, in sicer: 1. Do pogrebnine, če nimajo do nje pravice iz bolezenskega zavarovanja. Pogrebnina znaša za zavarovanca 30kratno zadno zavarovano mezdo. Za onega, ki dobiva nezgodno rento, pa bi smrt ne bila posledica nezgode, znaša pogrebnina 30 odstotkov njegove rente. 2. Do rente za otroka, in to za vsakega zakonskega ali nezakonskega ali pred onemoglostjo zakonito usvojenega otroka. Otroške rente znašajo četrtino zavarovančeve pravice do rente in tečejo, dokler otrok ne izpolni 16 let starosti. Po dopolnitvi 16 let otrokom ni več mogoče podaljšati rente. 3. Do podpore vdovi, in sicer do rente za tri leta, ki znaša četrtino moževe pravice do rente. S ponovno omožitvijo renta preneha. Vdovec, ki sam nima pravice do večje rente, ima samo takrat pravico do te podpore, ako ne more zaslužiti niti tretjine onega, kar zaslužijo zdrave osebe iste vrste in podobne izobrazbe v istem kraju, in če ga je umrla žena vzdrževala. Vse otroške in vdovske rente ne morejo presegati zneska, do katerega bi imel pravico umrli zavarovanec sam. 4. Do podpore za roditelja ali deda in babico, če so onemogli in ne uživajo večje pomoči in če je zavarovanec zanje skrbel, in sicer največ za tri leta po smrti zavarovanca, in če z otroškimi in vdovsko dento ni izčrpan najvišji po zakonu določeni znesek. Ce pa ni roditeljev ali deda in babice, se sme ta podpora podeliti največ za tri leta vnuča-di ali bratom in sestram pod 16. letom, če je zanje pretežno skrbel umrli zavarovanec. Do vseh teh dajatev imajo pravico zavarovanci in njihovi svojci, če so bili nepretrgano zavarovani od 1. septembra 1. 1938., ostali pa z onim dnem, ko so ali bodo izpolnili 50 tednov, odnosno 100 tednov zavarovanja. Okrožni urad opozarja članstvo na te pravice, da ne bi zamudili prijave, ker pravice zastarajo po enem letu od nastopa zavarovalnega primera. Ženski vestnik Za kuhinjo Dušena zelenjava s krompirjem in mesom. Osem dek masti razbeli in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Pol kile krompirja operi, olupi in zreži na plošče ter ga stresi na mast, osoli in potresi žličico sladke paprike. Po krompirju potresi pol kile zmletega svinjskega mesa, po mesu pa položi pol kile drobno zrezane zelenjave, kakor korenčka, paradižnikov, paprike, peteršilja, zelene in drugega. Prilij malo vode in pokrito duši, ne da bi mešala. Le od časa do časa potresi kozo. Ko se je vse skupaj dušilo uro in pol, prilij četrt litra kisle smetane, in ko še malo povre, je jed gotova. Juha z makaroni. Četrt kile govejih in četrt kile telečjih kosti operi. V kozi razbeli mast, položi na mast kosti, dodaj še eno drobno zrezano čebulo, malo korenčka, peteršilja in zelene in lavorjev list. Vse skupaj praži, da porjavi, nato potresi dve žlici moke, in ko tudi moka porumeni, osoli in prilij dva litra kropa. Dodaj še dva ali tri paradižnike in ča-šo rdečega vina. Vse skupaj naj počasi vre eno uro. Skuhaj v slanem kropu četrt kile drobno zlomljenih makaronov. Kuhane oce-di, stresi v skledo, na makarone pa precedi juho in daj na mizo. Če se je juha med vrenjem preveč povrela, jo še malo zalij. Sadna pogača. Mešaj, da se zgosti in na-rase, 18 dek sirovega masla in 18 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj ščep soli, šč^p cimeta, tri jajca (drugega za drugim) in nazadnje še 18 dek moke. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, noter zlij testo, razravnaj po vrhu pa položi na tenke koščke narezanih jabolk ali češplje, grozdje, kar pač imaš od sadja, in speci. Pečeno razreži na lepe kose in daj toplo ali hladno na mizo. Ohrovtova juha. Pol kile govejega mesa pristavi za juho. Dodaj malo korenčka, peteršilja, glavico drobno zrezanega ohrovta in pol kile drobno zrezanega krompirja. Lonec pokrij in naj počasi vre dve uri. Ko sta meso in zelenjava mehka, vzemi meso na krožnik, ga drobno zreži, stresi nazaj v juho in daj na mizo. Praktični nasveti Zdravilo proti kašlju. Eno pest planinskega mahu, 14 dek rjavega sladkorja (kot mu po domače pravijo, kangelcukra), kar s tremi prsti primeš janeža skuhaš v litru vode. Vre naj toliko časa, da se na polovico ukuha, to je, da ostane pol litra tekočine. Se toplo, a ne vroče precedi v posodo, in ko se tekočina shladi, jo uživaj po žlicah vsaki dve uri. Sladkorja imaš za približno za tri dni in v treh dneh te bo tudi minil kašelj. Gumbnice pri škrobljenem perilu so včasih tako stisnjene, da le s težavo vtakneš gumb vanje. Da temu odpomoreš, ko vratnik zlikaš, vtakni v gumbnico škarje (zaprte) in tako razširi gumbnico. ADIO LJUBLJANA od 10. do 17. septembra Nedelja, 10. septembra: 8.00: Godba »Zarja«. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Len-ček). 10D0: Koncert slovenske pesmi: Zbor delavskega glasbenega društva in kvartet sester Stritarjevih ob spremljevanju harmonike (Stanko). 11.30: Vesel drobiž (plošče). 12.15: Koncert narodnih pesmi (pela bo Karmen Antičeva, pri klavirju bo prof. Li-povšek). 13.00: Napovedi. i3.20: Koncert ra- dijskega orkestra. 17.00: Kmetijska ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo (dr. Basaj). 17.30: Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev. 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura: Naše rudarstvo nekdaj in zdaj (inž. Maksimovič iz Beogra« da). 20.00: Preženimo skrbi (plošče). 20.30: Koncert. Sodelovali bodo: Ivan Rueh (tenor), prof. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.151 Prenos lahke glasbe z velesejma. Ponedeljek, 11. septembra: 12.00: Au-dran: La Mascotte, opereta (plošče). 12.45« Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Lahka glasba (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Zastrupljenja v, obratih in obrtih (dr. Joža Herfort). 18.20: Pisana šara (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Zanimivosti. 19.40: Nacionalna ura: O starodavnem mestu Sen ju. (Din-ko Šudoba iz Zagreba). 20.00: Že poje lovi siki rog. Pisan glasbeni večer. 21.00: Koncert ruske glasbe (radijski orkester). 22.00? Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahka glasbe z velesejma. Torek, 12. septembra: 12.00: Uverture (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Harmonika solo (Milan Stante). 14.00: Napovedi. 18 00: Operetna glasba (radijski orkester). 18.40: Socialne bolezni in zaščita pred njimi (Zlata Pirnatova). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nacionalna ura: Nove smeri v, slovenski glasbi (Šijanec, dirigent iz Ljubljane). 20.00: Iz Bolgarije (plošče). 20.30: Koncert operne glasbe. Sodelovala bosta; Ado Darían (tenor) in radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij. Sreda, 13. septembra: 12.00: Poskočni na-pevi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Melody-jazz. 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: Camera obscura (izdelava in uporaba, Miroslav Zor). 18.20: Plošče. 18.40: Stari slovenski ljudski plesi (Boris Orel). 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura: Srbska vojska za časa K a« radjordja (dr. Drag. Stranjakovič). 20.00: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. 20.45: Za razvedrilo (plošče). 21.10: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Na ples (plošče). Četrtek, 14. septembra: 12.00: Naši pevci pojo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Za zabavo bo igral radijski orkester. 14.00: Napovedi. 18.00: Operni trio (Marin, Comelli, Krmpotič). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00 Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nacionalna ura: Sokol kraljevine Jugoslavije. 20.00: Sramel kvartet »Murn-ček«. 20.45: Reproducirán simfonični koncert. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra. Petek, 15. septembra: 12.00: Naše pesmi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Slovenska glasba (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Obiski pri naših materah. 18.20: Waldteuflovi valčki (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Kotiček SPD: Slovenski planinci v bolgarskih planinah (Marsel Ivo). 19.40: Nacional« na ura: Sveta gora in na njej samostan Hi-lendar (Branko Mašič, književnik iz Zagreba). 20.00: Koncert moškega zbora »Sloge«. 20.45: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 16. septembra: 12.00: Plošča za ploščo pisana zmes. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo pisana zmes. 14.00: Napovedi. 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holger-son popotoval 2 divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih); b) Dogodivščine mišk Miki (članice Narodnega gledališča). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust bo igral radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nacionalna ura: Krško in okolica (Rudolf Dostal iz Ljubljane). 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Jože Vombergar: Polet na luno ali čudoviti sen Jake Smodlake. Slušna igra. Izvajali jo bodo člani radijske igralske družine. Vodil bo inž. Pengov. 22.00 Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna bo igral radijski orkester. Izdelal se bo nov načrt za obrtniško socialno zavarovanje Obrtniška združenja že vrsto let zahteva-je ureditev vprašanja socialnega zavarovanja obrtnikov. Letos so ta združenja dobila V izjavo načrt uredlbe o socialnem zavarovanju obrtnikov, ki pa naše obrtnike ni zadovoljil. Predvsem so izrazili pomisleke glede višine prispevkov in razmerno majhnih dajatev. Skoro vsa obrtniška združenja so zavzela stališče, da ta načrt uredbe ni zadovoljiv in da je treba sestaviti docela nov načrt uredbe. Na odločujočih mestih so ta nasvet obrtnikov upoštevali in odločili, da se izdela nov načrt uredbe. To delo je bilo poverjeno strokovnjaku za socialno zavarovanje iz Zagreba, ki po mišljenju obrtniških združenj nudi zadostno jamstvo, da bo sestavil načrt uredbe v skladu z razmerami v našem obrtništvu in v skladu s potrebami socialnega zavarovanja. Obrtniška združenja so začela zdaj zbirati potrebne podatke o delovanju in življenju naših obrtnikov. Na podlagi teh podatkov bo potem izdelan nov načrt. | Iz naših krajev ■■■■■■■■■■■■■■■■H Nova poštna avtomobilska zveza Ptuj — Slovenske gorice Ptuj, v septembru. Direkcija pošte, brzojava in telefona v Ljubljani je otvorila v začetku 1. 1937. poštni potniški avtomobilski promet na progi Ptuj—Haloze, 1. t. m. pa ga je razširila tudi na progo Ptuj — SI. gorice. S tem dnem je uvedla krožne poštne avtomobilske vožnje v dolžini 40.9 km na progi Ptuj — Sv. Urban — Sv. Bolfenk v Slov. goricah — Sv. Andraž v Slov. goricah — Juršinci — Sv. Lovrenc v Slov. goricah — Ptuj. Poštni avtobus obratuje dnevno dvakrat. Pri prvi vožnji odhaja iz Ptuja ob 6. uri in se vrača v Ptuj ob 7.35; pri drugi vožnji odhaja Iz Ptuja ob 13.30 in se vrača v Ptuj ob 15.05. Da bo vsemu prebivalstvu ob progi omogočeno priti po najkrajši poti v Ptuj in se vrniti po najkrajši poti, se spreminja smer voženj vsak drugi dan (kakor je to pri avtomobilskem prometu v Halozah). Ob lihih dneh (1, 3, 5 itd) obratuje poštni avtobus pri prvi vožnji v smeri Ptuj — Sv. Urban — Sv. Bolfenk — Sv. Andraž — Jur-Binci (Sv. Lovrenc) — Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj — Juršinci (Sv. Lovrenc) — Sv. Andraž — Sv. Bolfenk — Sv. Urban — Ptuj. Ob sodih dneh (2, 4, 6 itd) obratuje pri prvi vožnji v smeri Ptuj — Juršinci (Sv. Lovrenc) — Sv. Andraž — Sv. Bolfenk — Sv. Urban ■— Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj — Sv. Urban — Sv. Bolfenk — Sv. Andraž — Juršinci (Sv. Lovrenc) — Ptuj. Na novi avtobusni progi so tele stalne in pogojne postaje: Ptuj-pošta, Ptuj-Florjanski trg, Ptuj-Zupančič, Ptuj-železniška postaja, Nova vas-Bračič, Gernci-Šteger, Janežovci, Sv. Urban, križišče, Dolič, Svetinci-Desinci, Ločič, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, Trnovska vas, Drbetinci, Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci, Hvaletinci, Gerlinci, Gradišak, Gabernik, Juršinci (Sv. Lovrenc), Mostje, križ, Pacinje-Tobias, Podvinci-Korenjak, Ro-goznica, križ, Ptuj-postaja, Ptuj-Zupančič, Ptuj-Florjanski trg, Ptuj-pošta. Zveze z vlakom so ugodne. Voznina je določena na 70 par od kilometra. Na progi so štiri vmesne pošte, ki bodo pre- jemale in odpravljale poštno tvarino dnevno dvakrat, medtem ko so jo pri zdajšnjih vožnjah s konjsko vprego prejemale šele v poznih popoldanskih urah. Prebivalstvo tega dela Slovenskih goric je zelo pogrešalo avtomobilsko zvezo s Ptujem, kjer je najbližja železniška postaja. Novo prometno sredstvo bo predvsem koristilo prebivalstvu našega podeželja. Prepričani smo, da si je poštna uprava začrtala pot k nadaljnemu boljšanju poštne zveze po podeželju z uvedbo poštnega avtomobilskega prometa povsod tam, kjer so za to dani pogoji, predvsem pa tam, kjer ni železnice. Pismo iz Dravinjske doline Loče pri Konjicah, avgusta Pred nedavnim je imela tukajšnja gasilska četa svojo običajno letno veselico. Kljub nasprotovanju nekaterih ljudi je nad pričakovanje odlično uspela. Znatni čisti dobiček se bo porabil za odplačilo dolga na motorki in za nabavo inventarja. Tudi pri nas je zagorel kres na večer pred slovanskima blagovestnikoma sv. Cirila in Metodom. Zažigali smo rakete in pokali so topiči. Ob kresu se je zbralo kakšnih 60 ljudi, predvsem narodno zavedna mladina. Ob kresu je imel pomemben govor upokojeni šolski upravitelj Janko Kržič. Po govoru smo zapeli »Hej Slovani« ob spremljevanju harmonike. Prepevali smo prelepe narodne pesmi, plesali kolo okoli kresa in nato šli skozi vas prepevajoč nacionalne pesmi in vzklikajoč našemu mlademu kralju in Jugoslaviji. Zal sta nam naše navdušenje skalila ob polnoči plat zvona in gasilski rog. Gorel je hlev posestnika Pajmona, po domače Papeža. Hlev je bil krit s slamo in na gašenje ni bilo misliti, ker je domačija na visokem bregu, kjer ni vode. Vrli gasilci so rešili hišo, ki je tudi s slamo krita. Hlev je zgorel do tal. Z njim pa tudi 15 prašičev, dva voza, nekaj denarja in hranilna knjižica. Zavarovan je bil Pajmon komaj za 6000, škode pa je okoli 40.000 din. Vas Loče stoji v prijazni dolini ob Dra" vinji. Obdana je od gričev s temnimi gozdovi in vinorodnimi goricami. V kraju je po staja ozkotirne železnice Poljčane—Slovenske Konjice—Zreče. Imamo šestrazredno šolo z eno vzporednico. Odkar je bil razrešen šolski upravitelj in zaradi bolezni upokojen, vodi šolo ženska učna moč, čeprav smo mislili, da bomo dobili spet moško moč. V kraju je grad Poglet, katerega lastnik je g. Franc Possek, ki ima tudi povsem moderno opremljeno opekarno. Njegov sin g. Franc Possek mlajši pa ima parno žago. Opekarna in žaga zaposlujeta precej delavcev, ki si služijo vsakdanji kruh. Zaposljeni so sami najpotrebnejši. Imamo dve gostilni, kjer ste prav dobro postreženi po zmernih cenah. Prav primeren je kraj za letoviščarje, ki ni" so preveč premožni, ker si lahko za majhen denar privoščijo dobrega zraka in oddiha. Vina se precej pridela, pa kaj, ko ne gre v denar. Ljudje si pač pomagajo in ga prodajajo »kar tako«. Ljudstvo je precej ubožno, zaslužka malo, pridelki pičli, davki pa hudi, zato bi mu bili dohodki od tujskega prometa dobrodošli. K občini Ločam spada še več vasi. Tako Žice, mična vasica s trirazredno šolo, in Zbe-lovo, nekdaj cvetoča vas, kjer je obratovala tvornica za upognjeno pohištvo. Ko so bili boljši časi, je zaposlovala okoli 250 delavcev. Poleg teh pa so še doma žene in otroci pletli stole. Vse to Je žal prenehalo, od kar se je pred več leti razšla družba »Drava«. V tvornici obratuje sicer barvarna g. Bregarja, a je žal le peščica prejšnjih delavcev zapo" sljena. Pred kratkim je bila tvornica prodana na dražbi. Kupila jo je Ljudska posojilnica v Celju, ki je bila glavna upnica. Da bi le Bog dal, da bi se vrnilo prejšnje stanje. Tudi v Zbelovem, ki je oddaljeno 25 minut iz Loč, se lahko prav domače počutite. Nad vasjo so na strmem bregu razvalina gradu, katerega lastniki so imeli za časa Celj- skih grofov pravico soditve in so obešali razbojnike in druge na travniku blizu tvorni* ce. Iz Zbelovega je komaj 15 minut do Spodnjih Laž. Prav pi imerna zletna točka, posebno ker je v bližini romarska cerkev Ljubeč-na. Ko pridete od te po strmem bregu, sa vsedete pod košate kostanje pri Mlakarju, znanem naprednjaku, kjer boste postreženi s vsemi dobrotami. Iz Loč proti severu drži cesta k tri četrt ure oddaljenemu Sv. Jerneju. Mična cerkvica stoji na razglednem gričku, od koder se vidi daleč na okrog. V kraju je trirazredna šola in znana gostilna naprednih in nacionalnih Vališerjev, Izletniki, pridite v naše mič-ne kraje, ne bo vam žal! V občini Ločah imamo več društev. Sokola v Ločah, gasilske čete v Ločah, Zbelovem in Zičah in še nekatera druga društva. No pa se nič ne prepiramo. Naj ima vsak svoj prav. Treba nam je pa vsem, pa prav vsem, da smo zavedni Jugosloveni in Slovenci. Po krivem obdolžen nagovarjanja k umoru Novo mesto, avgusta Na Otovcu pri Črnomlju živi 601etni pre-užitkar Janez Simonič, ki je lani sinu Jožetu izročil posestvo. Pridržal je zase le nekaj zemlje in si izgovoril hrano pri skupni mizi. Če pa to ne bo mogoče, mora sin Jože dajati užitek v naravi. Od žene Katarine je Simonič sodno ločen. Katarina je prej bivala pri svoji hčeri, ki je omožena na Se-lih pri Otovcu. Ko je sin Jože lani okrog božiča privedel na dom mlado ženo in postal gospodar na domu, je vzel k sebi tudi mater, kar pa Simoniču ni bilo všeč. Zato se je odselil od doma in stanoval v svoji zidanici v Rodinah. Hkratu je zahteval, da se mu daje užitek v naravi. Mržnja obeh sinov do očeta je imela za posledico, da je sin Anton ovadil očeta orožnikom, češ da je hotel dati usmrtiti starejšega sina Jožeta. V ovadbi je Anton navedel, da ga je oče Janez povabil v gostilno na Otovcu. Tu da mu je plačal liter vina, ki sta ga skupaj sipila. Nato pa da ga je oče povabil še k sebi v zidanico, kjer sta pila dalje. V takem razpoloženju da ga je oče začel nagovarjati, naj ustreli brata, za kar da mu bo dal tisočak in kupil še harmoniko. Za napad da naj bi najel kakega »vandrov-ca«. Sin da je očetovo ponudbo odločno odklonil. Kake tri dni nato se je sin Anton, kakor je sam izjavil, ponovno sestal z očetom v zidanici, in spet ga je baje oče nagovarjal, naj Jožeta, če ga že sam noče ustreliti, zvabi nasledno nedeljo na košenico pod pretvezo, da pojdeta gledat, ali so sosedje kaj papasli. Na tem kraju da bo oče počakal oba in ustrelil sina Jožeta. Anton pa da naj bi nato pričeval, da je brata ustrelil neki tujec. Že v preiskavi je oče Simonič krivdo odločno zanikal. Ovadba da je le plod sovraštva domačih, ki da bi se očeta radi na vsak način znebili. Oče je priznal, da se s sinom Jožetom ne razume, vendar pa se z mislijo, da bi ga usmrtil ni nikoli bavil. Oče Simonič je tudi odločno zanikal, da bi kdaj komu od domačih grozil s puško ali revolverjem. Resnica da je le nasprotna, da mu groze domači in da ga je sin Jože že večkrat napadel. Oče da je samo govoril, da se bo branil, če bo napaden. Ob takih prilikah da je pokazal tudi revolver. Mučna zadeva je bila javljena državnemu tožilstvu v Novem mestu in te dni se je oče Janez zagovarjal pred novomeškimi sodniki. Na razpravi sta se odpovedala pričevanju sdn Anton in njegova žena. Priči Jakša in Suhorepec pa sta izpovedala, da sinovoma Jožetu in Antonu ni dosti verjeti. Oče Simonič, ki Je takoj po aretaciji moral v zapor, se je to pot pred sodiščem branil preprosto in naravno ter je prepričevalno dokazoval, da sinovoma Antonu in Jožetu kakor tudi snahi Mariji ne kaže verjeti. Veliki senat je zatorej oprostil starega Simoni-ča. Ali bo poslej prenehal pekel v njegovi družini, je pa drugo vprašanje. S NAPISAL MIRKO BRODNIK rce v okovih 44 Četrto poglavje ODREŠENIK Z NEBA Zjutraj so se že pripravili na pot proti gozdovom, toda neki dogodek, ki je prišel popolnoma nepričakovano, jim je prekrižal vse načrte. Bili so že na konjih, tedaj pa so za-čuli nenadoma nekaj, kar jim je pognalo kri v žile. Nekje na zapadnem nebu se je začulo zamolklo brnenje — letalo! Po dolgih letih prvič! Branku se je zazdelo, kakor bi bil to klic časov, ki so že davno utonili v nevrnljivo prošlost, sporočilo z drugega lepšega sveta. Burno je skočil s konja in prisluhnil. Izza griča je priplulo letalo. Zastrl si je oči, da ga ni motilo solnce in željno sledil njegovemu poletu. Milo se mu je storilo, ko je pomislil, kako velika je razlika med njim in onim, ki leti visoko nad njim. Če bi mogel on tako poleteti, tja k morju, kamor ga žene hrepenenje. Potem mu je nenadoma ušel vzlik presenečenja. Letalo se je pričelo v krogu sukati, Vse niže in niže. »Morda pristane,« je vzkliknil. Vsem je zastal dih. Nemo so strmeli v ogromno ptico, ki so se ji krila lesketala v eolncu, gledali so jo, kako se lagotno ziblje v zraku in kroži nad pusto pokrajino. In čedalje večja je postajala, čedalje bolj oglušujoče je postajalo brnenje njenega motorja. Ta mogočna ptica je bila kakor roparica, ki visoko nad zemljo zagleda drobno miš in kroži nad njo zmeraj bliže, da potem nenadoma plane na njo in jo zgrabi. Čedalje bliže je prihajalo letalo. Videli so, da hoče pristati in da išče primernega mesta, kjer bi se lahko spustilo. Janez je naglo stekel v hišo, strgal rjuho s postelje in hitel z njo na ravnino. Zamahnil je nekajkrat po sraiku in s tem pokazal letalu, kje je najboljši kraj za pristanek. In res, malo nato se je letalo naglo spustilo navzdol in kolesa so se dotaknila tal. Potem se je ustavilo in motor je utihnil. Pilot je skočil s svojega sedeža. V vsaki roki je držal revolver. Janez mu je pomignil, 'da se mu ni treba bati. Zaklical je, da je med prijatelji. Te besede so letalca pomirile. Revolverja sta izginila v žepe. Malo nato so bili že v živahnem pogovoru. Pilot jim je povedal, da je hotel leteti čez Sibirijo, pa ga je defekt v motorju prisilil, da je pristal. Bil je eden izmed letalcev bele armade, ki so jo prav tako takrat rdeči razbili. Ker se ni mogel drugače rešiti, je sklenil pobegniti po isti poti kakor oni. Povabili so ga v hišo in mu postregli kolikor so mogli. Koliko novega jim je povedali Stvari, ki o njih še sanjali niso. Povedal jim je o položaju v Evropi, same nove reči, da so kar strmeli. Da je svetovna vojna že davno končana, in da je povsod mir, samo v Rusiji še ne, kjer se še zmeraj bore rdeče in bele čete, kakor v Sibiriji. Ves čas je bilo Branku neko vprašanje na jeziku, toda Rus je samo govoril in ni mogel nehati. Naposled se ni mogel več premagati in mu je skočil v besedo. >V Vladivostok ste namenjeni, kajne? Koliko časa potrebujete do tja?« »Jutri zvečer bom že tam, če pojde vse po sreči,« je odvrnil letalec. »Ali bi mi hoteli napraviti uslugo, ki vam Ibom zanjo hvaležen do smrti?« ga je poprosil Branko. »Zakaj ne, če je v mojih močeh,« je mirno odvrnil pilot. »Na razpolago sem vam.« »Ne bom zahteval preveč,« je dejal Branko. »Napisal bi neko pismo in vi bi ga v Vladivostoku oddali. Če mi to storite.. »Iz srca rad,« je odvrnil Rus. »Zdaj pa dovolite, da grem pregledat motor.« Branko je nekje v kotu našel staro pero in nekaj črnila, ki ga je bila že sama gošča. Roka mu je drhtela, ko je začel pisati, m nekajkrat je moral obstati sredi stavka. Upanje, da pride morda to pismo v roke nje, ki jo je še zmeraj ljubil bolj kakor življenje, ga je tako prevzelo, da je le malo manjkalo in bi ga bile oblile solze. List za listom se je polnil. Branko ni mogel nehati. Preveč polno je bilo njegovo srce, preveč ji je moral povedati, da bi mogel to zliti na drobne lističe papirja. Preveč je bilo, da bi mogel izraziti z mrtvimi črkami, in kakor bi bil pozabil vse lepe besede v teh težkih letih. Ubijati si je moral glavo, trpel je pri slehernem stavku. Nadja je nekajkrat pogledala v sobo, toda ni ga hotela motiti. Mitja in Janez sta pomagala pilotu. Potem je nenadoma spet za-brnel motor kakor mogočen ukaz, naj pismo konča. Z drhtečo roko je napisal poslednje besede in zavil pismo v ovitek. Nanj je napisal Zorino ime. Kolikokrat ga je nekoč pisal! Kako lahko mu je takrat šlo pero izpod rok! Danes se mu je ustavljalo pri sleherni potezi. Takrat je Nadja stopila v sobo. »Letalo je pripravljeno,« je rekla. »Pilot bo takoj tu.« »Napisal sem,« je tiho rekel Branko. In ko je Rus stopil čez prag, je stopil k njemu. »Kajne, da mi boste napravili uslugo? To pismo mi je več vredno kakor življenje,« je dodal in glas se mu je trgal. »Če mi bo sreča mila, da pridem v Vladivostok, bo to pismo odšlo. Zaupam v sebe in prepričan sem, da se mi polet posreči. Če pa se mi ne posreči... ne bom prvi, ki je padel ...« Molče sta si stisnila roke. Begunci so spremili pilota do letala. Motor je zaropotal. Propeler se je zasukal in Rus je skočil na svoj sedež. Pritisk na vzvod in letalo se je premaknilo. Malo nato je že drselo po tleh in se lagotno dvigalo pod sinje nebo. Begunci so nemo gledali za njim. Ko je že davno izginilo na obzorju, se še vedno niso ganili z mesta. Peto poglavje NADJIN DOM Šele popoldne so se odpravili na pot proti gozdom, za katerimi bi po Nadjinih besedah moralo biti posestvo njenega očeta. Proti večeru so prispeli do roba gozda in so tam prenočili. Ko je drugo jutro ob štirih vstalo solnce, so bili že budni. Šli so naprej. Jezditi niso mogli, kajti v gozdu bi bili gotovo zašli. Konje so vlekli za seboj. Ko se je proti poldnevu gozd dvignil v hrib in so prispeli na veliko jaso, je zdajci Nadja od presenečenja kriknila in preblede-la. Pokazala je z roko na majhno podrto kolibo, ki je stala med drevjem. »Tam, tam,« je zajecljala. »Kaj je tam?« je vprašal Janez. »Nedaleč odtod mora biti moj dom. To je koča čarovnice, ki jo je moj oče ubil.« Nenadoma je postala otožna. Zbudili so se ji stari grenki spomini. Janez je stopil k njej in ji položil roko na ramo. »Pomirite se, Nadja! Nikar ne obujajte spominov, ki so že davno pokopani. Povejte, v kateri smeri je vaš dom.« »Proti severu,« je odvrnilla. »Se precej daleč je. Vendar bomo lahke jezdili. Spominjam se, kje približno gre pot.« Umolknila je, potem pa je z izpremenjenim glasom povzela: »Pojdimo v kočo! Moram jo videti.« Mitja, ki še ni poznal zgodbe o čarovnici, se je čudil, kaj naj to pomeni. Ni mogel razumeti, zakaj je Nadja nenadoma postala ta- ko razburjena. Radovedno je šel za njo, Janez in Branko pa sta mu sledila. Grmovje je bilo že zaraslo okolico koče. S kopiti pušk so si morali delati pot. Kmalu je stala koča pred njimi. »Vrata so še zmeraj odprta, prav tako, kakor so bila takrat, ko sva z očetom odšla,« je šepnila Nadja. Ni se upala iti prva v hišo. Zato je stopil Mitja naprej. Tedaj pa je zakričal od groze. Na tleh je zagledal prepere-lo človeško lobanjo in nekaj kosti, ki so bile še pokrite s cunjami. Vse zime, vsa poletja, vsi viharji niso tmogli izbrisati sledov groznega dejanja, ki se je odigralo v tej kolibi Po Mitjevem obrazu je Branko takoj sklepal, kaj je fant videl v kolibi. Brez lesed je prijel Nadjo pod roko in jo potegnil stran. »Pojdimo odtod,« je šepnil. Ta pogled ni za vas.« Kakor brez volje mu je sledila. Sla sta počasi v hrib, Janez pa je vodil za njima konje. Mitja je vrgel nekaj listja čez grozovite ostanke in zaloputnil vrata. Potem je s pobe-šeno glavo šel za njimi. Na vrhu hriba so prišli na široko vozno pot, ki je vodila v dolino. Zlezli so na konje in oddirjali navzdol. Pot se je vila med gostim drevjem, kakor je ne bi bilo nikjer konca. Nadja je jezdila spredaj, saj jo je poznala. Čez kako uro je nenadoma obstala in se vrnila k ostalim, ki so jezdili za njo. »Mislim, da je le še dobro uro do mojega doma,« je rekla razburjeno in glas ji je po-drhtevai. »Dobro se spominjam te poti. Kolikokrat sem tu jezdila, Nikdar nisem mislila, da bom prišla kdaj sem v takih okoliščinah.« Iz ene ure sta postali dve, tretja je že tekla, ko se je nenadoma gozd zredčil in prešel v majhno planjavo. Sredi nje je stal samoten dvorec. »To je moj dom,« je rekla Nadja in iztegnila roko proti gradu.« Počasi so se jeli bližati samotnemu poslopju. Na dvorišču so zagledali nekaj ljudi, ki so jih nezaupljivo opazovali. Izkušnje zadnjih let so jim narekovale previdnost. Branko je stopil naprej in nekaj zaklical. Z dvorišča se je oglasil zategel klic. Kmalu je prišel k njim mlajši moški in jih vprašal, česa žele. Nadja je stopila naprej: »Kje je oskrbnik?« »Na dvorišču. Kaj bi mu radi?« »Pokličite ga. Govoriti hočem z njim. Po-«la me.« Hlapec jo je nezaupljivo pogledal, potem pa je odkimai z glavo in vendar šel. čez nekaj časa se je vTnil in z njim star mož, ki je že težko hodil in se je moral opirati na palico. »Kaj hočete? Kdo hoče z menoj govoriti?« je nejevolnjo vprašal. »Jaz,« se je oglasila Nadja. Ko je stari oskrbnik čul to edino besedico, se je zdrznil. Z drhtečo roko je segel v žep. Po dolgem iskanju je dobil naočnike in si jiK nataknil. »Kaj me ne poznate?« ga je vprašala Nadja. V njenem glasu je drhtela čudna napetost. »Kaj, ali je mogoče? Moj Bog, ali me ne varajo oči, ali me ne vara glas?« »Ne, ne vara vas. Jaz sem, Nadja. Niste se me nadejali v teh časih, kaj?« Beseda je zastala starčku. Od ginjenja so mu prišle solze v oči. »Mislil sem, da vas ne bom nikdar več videl,« je tiho rekel, »in zdaj ste prišli« Vzravnal se je in povzdignil glas. »Hej, Ser-gej, Aljoša, Fedor, Katja, Anjuta, kje ste, mrclne lene, zaspane! Gospodarica je tu, vi pa postopate okoli in vas ni nikjer.« Stara kri se je zbudila v njem. Nadja je bila ta trenutek srečna, kakor že dolgo ne. Blažen nasmešek ji je legel na ustnice, ko je videla posle, ki so se jeli zbirati in jo pozdravljati. Vsakemu je dala roko. Na tovariše je skoraj pozabila. Stali so nemo za njo in čakali, da se jih spomni. »Branko, Janez, Mitja, pojdimo! Glejte, to Je moj dom. Ali ni lep?« In šli so za njo v dvorec. (Dalje prihodnjič) 1.0'V.!*"- •.. dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko! Ure in ure se je mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranje I Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje „navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti in vendar blagi raz« f» ■ • ■ topi ni Radiona se namreč tvori 5Ci1 ICVllov kisik,, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago« Bleščeča belina popolne Čistote «* to je Radion belina. RADION Ni Čistejše beline od Radion beline I V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH Največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji STALNO W'f-jír- -»ia-^SMáBjB CELJE VJ CENIK ZASTONJ Liubl§an$kl veleseiem dela nemoteno dalje do 11. septembra. krasna kmetijska razstava zbuja splošno občudovanje (semenogoj-stvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mlečni izdelki, vino, koze, ovce, male ži-^ vali, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetij-4 ski stroji). — Nagradno žrebanje z lepimi (/ ; darili. — Polovična voznina. — Naša država je srečna, ker je nevtralna! Vpisovanje na kmetijsko šolo na Grmu Na banovinskl kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se začne novo šolsko leto v »ačetku novembra 1. 1939. Sola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. To zimo, ki pride, bo I. tečaj zimska iole. Letos se torej sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih star-Bev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole in izjavo staršev, odnosno varuha (banovinskl kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. Tisti, ki se potegujejo za banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti še obvezno izjavo (banovinski kolek za 4 din) staršev ali varuha, da bo njih sin, odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Dalje je treba priložiti uradno potrdilo občine, koliko je posestvo veliko (v hektarih), kolikšen je predpis neposrednih davkov, število družine, posebej, koliko je še nepreskrbljenih otrok, in morebitne druge družinske razmere in pa, koliko redijo konj, goveje živine, svinj. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna Sola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit Iz slovenščine in računstva. Hkratu preišče • šolski zdravnik njih zdravstveno stanje. Mesečna oskrbnina znaša 75 do 300 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti gori navedeno obvezno izjavo, da bo sin ostal na kmetih, in navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. MALI OGLASI Naslovi inseientov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni. posojilo na vknjižbo na hiše v okrajnih mestih kakor tudi na vknjižbo na kmečka posestva po šest odstotnih obrestih na dolgoročno odplačilo nabavljamo. Informacije s prednakazilom 3 din v znamkah daje Central, Zagreb, Bregovita 7, telefon 46-07. 287 vlozne knjižice Prve hrvatske štedionice, Ljubljanske kreditne banke itd. kupujemo in plačamo visoko ceno takoj v gotovini. Ponudbe na Central, Tomičeva 7, Zagreb, telefonska številka 46-07. ' } 287 1000 din zasluzite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletilnl stroj. Dajemo material, prevzemamo blago. Pišite: »Anos«, Maribor. Se je Cas da si nabavite srečke rejcev malih živali, ker bo žrebanje 10. septembra ob 14. uri pri Novem svetu. Zveza, Ljubljana, Ka-runova ul. 10. 285 samski mlinar zmožen kmečkega mlina, dobi takoj službo. pri Ferdu Lazniku v Radečah. 288 NAGROBNE SPOMENIKE i starega pokopališča sv. Krištofa (In nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseka Kuao-varju Kranju, pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani usnje znamke »indus« po izredno nizkih tovarniških cenah prodajamo trgovcem in čevljarjem samo vi Ljubljani, Fiignerjeva ulica 3 (prej Skof-ja ulica). 271 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU. zahtevajte brezplačen KATALOG: MElNEb HEROLDii MARTbofu 104 NOV REDILEN PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahka hitro ln s malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado* «tuje že 1 zavitek za i prašiča ter stane 1 zav« 8 dm, po pošti 12 din, 8 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. MOSTOVA ESENCA MOSTIN Z našo umetno nineo Mostln si lahko vsakdo s malimi stroški pripravi lzborno, obstojno ln zdrava domačo pijača Cena 1 stekL sa 160 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 8 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redln« ln »Mostln« se dobi samo 9 gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska al. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa sama drogerlja KAN O, Maribor — Gosposka ulica M» samo Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Sho. Proof, lepo kromirano ohišje s svetle čimi številkami bi kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, Ljubljana t> Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.