h teden je bila v Pragi Predstavitev ^venskega Gospodarstva in hkrati korenja pod naslovom Slovenija -dežela, ki ^Orn je blizu".
r i
1994 / XXVIII ^
številka 22 Velenje,
17. november ^ormator Gorenja
V ZDA 7 % naših aparatov
Prejšnji četrtek, 10. novembra, je obiskal Gorenje veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Allan Wendt. Visokega gosta je sprejel predsednik poslovodnega odbora Jože Stanič. Skupaj z direktorjem trženja Gorenja Gospodinjski aparati Brankom Apatom sta mu predstavila trenutni položaj in razvojne načrte Gorenja, prav tako pa tudi naše sodelovanje z ZDA. Med pogovorom je veleposlanik Allan VVendt poudaril, da je veliko možnosti za sodelovanje gospodarstev obeh držav, žal pa mnoge še niso izkoriščene. Podrobno so gosta zanimala vlaganja v posodobitev proizvodnje in osvajanje novih izdelkov ter izhodišča za lastninsko preoblikovanje Gorenja. Obisk je Allan VVendt zaključil z ogledom proizvodnje, s posebnim zanimanjem si je ogledal proizvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov
za ameriški trg. Znano je, da sodijo ZDA med pomembne trge Gorenja. Letos bomo tja izvozili okrog 100.000 hladilno zamrzovalnih aparatov, se pravi, da bo v skupni prodaji Gorenja udeležen izvoz v ZDA s 7%. V Gorenju pa si prizadevamo, da bi izvoz nadalje povečevali, tudi v ZDA.
Zato je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi lastnega Gorenjevega podjetja tudi v ZDA, kjer bomo začeli tržiti velike gospodinjske aparate pod lastno blagovno znamko. Kar najhitreje želimo povečati ponudbo, saj bi radi zraven hladilno zamrzovalnih aparatov, ki so na ameriškem trgu prisotni že vrsto let, prodajali še druge izdelke bele tehnike. Najprej bomo ponudbo popestrili s pralnimi stroji in vgradnimi pečicami, prirejenimi za prodajo na ameriškem trgu.
Ml.
Usposabljanje za uvajanje ciklo-pentana
V Gorenju Gospodinjski aparati smo se odločili, da bomo kot potisno in izolacijsko sredstvo v poliuretanski termoizolacijski peni v vseh hladilno-zamrzovalnih aparatih uporabljali ciklopentan. Uvedba ciklopentana ni samo naš prispevek k ohranjanju narave, temveč tudi prilaganje našim najzahtevnejšim tržiščem, kjer moramo iti v korak z vodilnimi proizvajalci hladilno-zamrzovalne tehnike. O tem, kakšen plin je ciklopentan, katere so njegove prednosti in slabosti ste si lahko prebrali že v prejšnji številki Informatorja.
Vseeno pa velja nekatere stvari ponoviti. Ciklopentan ima v primerjavi s MFC -134a, ki ga sedaj uporabljamo, naslednje prednosti: ne vsebuje floura, prispevek k učinku tople grede je nizek in njegova cena je približno trikrat nižja.
Slaba stran ciklopentana pa je njegova gorljivost in nastanek eksplozijske zmesi z zrakom, ki lahko, pri določeni koncentraciji ciklopentana ob prisotnosti vira energije, predstavlja veliko nevarnost. Enostavneje povedano, če ne bi upoštevali vseh predpisov, med njimi je seveda popolna prepoved kajenja v obratih, lahko pride do
Nadaljevanje na 2. strani
Gorenje Servis na sejmu Plin v hišo
V Rdeči dvorani v Velenju bo do petka, 18. novembra, od 9. do 18. ure, odprt prvi sejem Plin v hišo. Kot že naslov sam pove, je namen sejma spoznati vse o ogrevanju s plinom, kar je prijazna oblika ljudem in okolju.
Na sejmu se predstavlja s svojim programom tudi Gorenje Servis, in sicer s svojo ponudbo plinskih kotlov priznanega francoskega proizvajalca Saunier Duval. Če se odločate za nov način ogrevanja in priprave sanitarne vode, se kar napotite v Rdečo dvorano ali pa tudi sicer v najbližjo Gorenjevo servisno enoto. Kajti nakup plinskega kotla v Gorenju Servis prinaša vrsto dodatnih ugodnosti, med drugim brezplačni zagon, dežurno servisno službo, možnost brezobrestnega obročnega odplačevanja, popust za gotovinsko plačilo, možnost 2 ali 3-letnega zakupa z brezplačnim vzdrževanjem. V času sejma pa velja še poseben 15-odstotni sejemski popust. Seveda bodo poskrbeli tudi za strokovno servisiranje in originalne rezervne dele, tako v osnovni enoletni garanciji kot v vsej življenjski dobi.
H.J.
................H ............... .................................
Nadaljevanje s 1. strani
Usposabljanje za uvajanje ciklopentana
požara in eksplozije. Zato je za vse delavce Hladilno-zamrzovalnih aparatov že stekel poseben program usposabljanja za uvajanje ciklopentana, ki ima še poseben poudarek na požarni varnosti in varstvu pri delu.
Ciklopentan bo uveden najprej v obratu Hladilniki, rekonstrukcija je planirana
od 9.decembra do 3.januarja, prihodnje leto aprila v Zamrzovalnih skrinjah in predvidoma do junija še v Zamrzovalnih omarah.
V ponedeljek,
14. novembra je že steklo izobraževanje za delavce obrata Hladilniki. V prvih 10 skupinah so delavci pred-montaže, montaže.
dodelave, skladiščniki, poenterke, skrbništvo opreme... Program zajema seznanjanje s tehnološkim procesom, požarno varnostjo in varstvom pri delu. Vsak udeleženec pa mora opraviti tudi test, ki zajema vsa tri področja. Že naslednji teden bodo na vrsti delavci, ki delajo tam, kjer se bodo ta sredstva uporabljala. To so predvsem strojniki, posluževalci, vodja postrojenja, mojstri, oddelkovodje, vzdrževalci in gasilci. Program pa poleg teoretičnega, zajema tudi praktičen del. Seveda je seznanjanje s tehnološkim procesom bolj poglobljeno, dodano pa je še področje krmiljenja in upravljanja Tudi ti delavci
bodo opravljali preizkuse znanja pred štiričlansko komisijo. Odgovorni delavci kot vodja postrojenja, odgovorni vzdrževalci, obratovodje in njihovi namestniki ter gasilci pa bodo vključeni še v posek na usposabljanja, ki se ne bodo zaključila z opravljenim preizkusom, temveč se bodo nadaljevala še s
samoizobraževanjem.
Posebej se bodo usposabljali tudi za dajanj prve pomoči. Z novim režimom gibanja v obrat' bomo seznanjeni vsi, v oK viru informativnega programa uposabljanja P še posebej delavci Trženja in Nabave.
b.g.
Nov plin - nov hišni red
Vznemirjenje in negotovost sta se začela polaščati ljudi ob prvih skopih novicah o nameravani uvedbi novega tehnološkega plina v redno proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov.
Da je zelo eksploziven, da burno gori, da je skratka zelo nevaren, seje slišalo. Veliko ugibanj in vprašanj je bilo naslovljenih na službo varstva pri delu. Na vsa ta vprašanja je odgovorila odgovorna tehnologinja v prejšnji številki Informatorja. Razumljiva je negotovost in strah pred nečim kar ne poznaš.
Takšna je človekova narava. Tudi strokovni delavci smo bili pred dilemo, ali je ta tehnološki plin možno obvladovati v tej meri, da ne bo prišlo do nekontroliranih reakcij. To dilemo so nam pomagali razrešiti strokovnjaki iz tujine, ki so pri varnostnem konceptu uporabili najmodernejše metode, ki so trenutno v uporabi v Zahodni Evropi. Dobili pa smo tudi predhodno potrditev (nostrifikacijo) pooblaščenih institucij za požarno varnost in varstvo
pri delu kot tudi republiških inšpekcijskih organov o pravilni naravnanosti varnostnih projektov.
Toda vgrajena varnost v tehnologijo nam kaj malo pomeni, če se ne bomo tudi delavci, udeleženi v proizvodnem procesu, držali pravil novega hišnega reda. Le-ta je bil narejen zato, da bi preprečil vnašanje vseh predmetov, ki posredno ali neposredno povzročajo ogenj (vžigalniki, vžigalice, cigarete itd.). Prav tako naj bi preprečil prehajanje skozi obrat tistim delavcem, ki niso vezani na proizvodni proces v obratu Hladilniki.
Vsi delavci obrata Hladilniki
bodo zato oblečeni v no ' zelene delovne halje. To J barva, ki definira tudi
ekološko naravnanost nos
hladilnih aparatov, hkrati pa se bodo po njej ločili
delavci v proizvodnem
procesu.
Z uvedbo novega hišneg
cem.
bod°
reda ali bolje rečeno z uvedbo ciklopentana I delavci med seboj še boj soodvisni. Vsak posamezn bo moral še bolj misliti ne na svojo varnost, temveč tudi paziti, da ne bi s svojii1 nepremišljenim ravnanje111 škodoval svojim sodelav-
Vojko Prel°jel1
'^eč poškodb kot Ioni
Prvih devetih mesecih
^ošnjega leta smo v trenju Gospodinjski karati zabeležili 230 Nkodb, od tega 195 na Plovnem mestu in 35 Nkodb, ki so bile evidentne na poti na delo ali iz ^la. Med poškodovanci je '®č moških, 126, kot žensk, 104.
olede na število zaposlenih ttnneni, da seje ^Škodovalo 5,5 %,
:Qrno na delu pa 4,7 % vseh tposlenih ali na tisoč |QPoslenih 55 delavcev. soka poškodba pomeni v “0Prečju 22 izgubljenih dni. Jojveč poškodb je bilo v ™Qdilno-zamrzovalnih karatih, 113,vKuhalnih karatih 68,vPralno-"Ornivalnih aparatih 16, v ^drževanju 17 (v obeh Jdnj kot lani) in v skupnih ^kovnih službah 16. Pri talizi poškodb glede na ^oke prevladujejo "°škodbe zaradi ^Pazljivosti, teh je 94,
1 r®ga tempa dela, 33 °škodb, neurejenega slavnega okolja, 22 “°škodb, improviziranega v6|d in neupoštevanja pred-]s°v varstva pri delu, 17 ^Škodb. Sledijo še sprimeren način dela, ®uPoraba osebnih Orstvenih sredstev, neiz-^enost ter neznanje.
0	vrsti poškodb prev-.otpjejo poškodbe zaradi tarča (99), ureznine (49),
'ni (27), zmečkanine,
m>dline (27) in opekline (7).
, 6d poškodbami je glede ,Q strukturo največ u°škodb roke (95 primerov), Poškodb nog (76), sledijo °Škodbe glave (33), trupa
1	) in hrbtenice (3).
0 mesecih smo zabeležili tjveč poškodb v marcu in Ju- ko je bilo 33 oziroma (.uPoškodb, sledijo maj
januar in junij (po 26), (■Pternber, februar, april in >9ust.
smo v Gorenju V°sPodinjski aparati izgubili ^Pno 5.066 dni ali 40.528 ;jr,za katera so bila Ptcičan nadomestila oseb-
nega dohodka v višini 15.894.349 tolarjev.
Celotni stroški, zaradi poškodb pri delu so seveda neprimerno večji.
Pri sami analizi poškodb pri delu kot tudi pri primerjavi z letom 1993 opazimo, da so poškodbe v porastu, kar nam povedo predvsem primerjave izračunov pogostosti in resnosti poškodb .
Iz analize poškodb opazimo, da so se le-te v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1993 povečale za 7%. Analiza poškodb v primerjavi z opravljenimi urami (preračunano na 1 milijon opravljenih ur) pa nam daje povečanje pogostosti poškodb za 18% in pa povečanje izgubljenih dni za 29%. Zadnji podatek nam pove, da je bila odsotnost zaradi poškodb daljša kot v preteklem letu. Že v začetku leta smo si zastavili cilj zmanjšati poškodbe in ohranjati zdravstveno in psihofizično sposobnost, vendar analiza poškodb pri delu tega žal ne potrjuje.
Samo podatek, da smo v devetih mesecih zaradi poškodb izgubili 40.528 ur, to pa je skoraj enomesečna proizvodnja obrata Hladilniki, je dovolj zgovoren. Te izgubljene ure je seveda treba nadoknaditi, tempo dela za prisotne delavce se poveča, možnost poškodb je večja. Pojavljata se utrujenost in apatičnost.
Vsak ima tudi svoje osebne probleme, ki bi jih moral poskušati odpraviti pred prihodom v službo, da bi lahko delo pričel resno in zbrano. Po drugi strani je treba vse probleme v zvezi z delom reševati sproti in skupaj s predpostavljenim.
Pri delu seje treba ravnati po navodilih predpostavljenega, uporabljati predpisana zaščitna sredstva, po obratu pa se lahko gibamo le po dovoljenih poteh.
Le ob upoštevanju danih navodil in predpisov, bo delo potekalo normalno in varno, brez odsotnosti z dela zaradi poškodb.
Alojz Meterc
Pogovor o kulturi v gospodarstvu.
Izobraževanje
Kdaj
8..	9..10.december
20..	21..22.december
1..	2..3. december
15..	16..17.december
Kje
Topolšica
Topolšica
Izobraževalna oblika Angleški jezik (osvežitveni)
42 urni tečaj Nemški jezik (osvežitveni)
42 urni tečaj
Prijave pošljite na Izobraževalni center Gorenje d.o.o. do 22.novembra 1994. Podrobnejše informacije dobite pri g. Robidovi, telefon 855-461 ali 853-231 int. 279.
Izvajalec
prof.
Amy FERKO-
JELŠEVAR
prof.
Christel HRIBAR
Povezovanje kulture in gospodarstva
Pretekli teden je bil v Gorenju organiziran razgovor z gospodom Mitjem Rotovnikom, generalnim direktorjem Cankarjevega doma v Ljubljani ter dolgoletnim javnim kulturnim delavcem.
V pestrem in zanimivem pogovoru je opozoril na aktualnost povezovanja kulture in gospodarstva. Le-to namreč dobiva v pogojih podjetnišh/a in tržnega gospodarstva tudi vse močnejša marketinška obeležja. Opozoril je na pomen industrijskega in grafičnega oblikovanja, podjetniške kulture, mesto kulture v izobraževanju, skrb za slovenski jezik, na vlogo sponzorstva in mecenstva. Omenil je, da velja Gorenje, s pogledom iz slovenske metropole, za gospodarsko družbo, ki v okviru danih možnosti pomembno prispeva k bogatitvi slovenske kulturne afirmacije v svetu. Dejal je tudi, da kot pomeni dobra ekonomija pogoj za gmotno preživetje našega naroda, tako pomeni bogastvo kulture in umetnosti pogoj za naše duhovno preživetje.
dr. Emil Rojc
Ugodnost za delavce Gorenja
Avfo&Squash Center Vihar v Velenju nudi delavcem Gorenja, ki prinesejo objavljeni kupon, 10-odstotni popust za svoje storitve.
Varijo počene plastične odbijače za vsa tuja in domača vozila z uvoženim materialom in tehnologijo priznane tuje firme. Vsguash centru imajo še nekaj prostih igralnih ur.
Vse cene so
konkurenčne, poleg tega za delavce Gorenja še dodatni popust!
--------odreži--------
KUPON
Avto & Sguash center Vihar
Bevče 8a, Velenje telefon 063 854-688
Za delavce Gorenja 10 % popust s tem kuponom!
--------odreži--------
Na 25. maratonu v New Yorku
Letos je ponudbo Gorenja Turizem za sodelovanje na 25. maratonu v Nev/ York in turistični izlet v Ameriko sprejelo 45 maratoncev in 21 turistov iz vseh koncev Slovenije. Celotna odprava je tudi letos v celoti izpolnila svoj glavni namen potovanja: predstavitev Slovenije na slovesni otvoritvi maratona pred palačo OZN.
Srebrni jubilej newyorškega maratona seje letos pričel v petek, 4. novembra, z odkritjem spomenika Fredu Lebov/u, ustanovitelju newyorškega maratona. V soboto je bila slovesnost pred palačo OZN, kjer je 66 udeležencev Gorenjeve skupine v lepih belo-zelenih slovenskih dresih z všito trobojnico in grbom slovenskega olimpijskega komiteja na najlepši možen način predstavljalo Slovenijo, seveda z dvema velikima napisoma in več zastavami.
V nedeljo, 6. novembra, se je dogodil 25. newyorški maraton, ki je presegel vsa pričakovanja, na katerem je teklo več kot 29.500 tekačev iz 100 držav z vsega sveta. Vsi Slovenci, vseh skupaj je bilo 46, kajti 35 Gorenjevim maratoncem se je pridružilo tudi 11 tekačev
s Ptuja, so premagali 42 in 196 m dolgo maratonsko pot po vseh petih okrožjih New Yorka. Najboljši iz Slovenije so bili Ivan Golob iz Ormoža na 87. mestu s časom 2:33,26, na 112. mestu je Stane Barber iz Velenja z 2:36,50, med Slovenkami je bila najuspešnejša Sonja Bučan s 3:16,02 na 72. mestu med ženskami, iz Gorenja sta
tekla še Henrik Jerčič (3:48,25) in Andrej Korenjak (4:45,00) ter Stane Lipnik iz Skal, kije na newyorški maraton prišel po sreči. Na novoletnem teku v Topolš|CI je namreč bil izžreban, na maratonu v Nev/ Yorku P° je tri dni pred svojim 65.	_
rojstnim dnevom dosegel|Z redno dober čas 4:34,52. Konec dober, vse dobro. Doživetja so bila nepopit0, enkratna in nepozabna. ^
Naši maratonci pred Palačo OZN v New Yorku
Gorenje:Tatran
V prvi tekmi osmine tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze so igralci Gorenja minulo soboto premagali slovaškega podprvaka Tatran iz Prešova. V nedeljo bo povratna tekma na Slovaškem.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta se zahvaljujem za Porn°Cn0 darovano cvetje in izreče sožalje sodelavcem in sodelavkam ter svobodnemu sindikatu HZA-Zamrzovalne omare.
Franc
IYiazei
Malica	Menu I
Menu II
PO 21.11.94 Svinjska kisla juha, pecivo
Telečja obara, ajdovi žganci
TO 22.11.94 Pečen piščanec, pražen krompir, rdeča pesa
SR 23.11.94 Špageti po bolonjsko, solata s fižolom
ČE 24.11.94 Goveji zrezek, kruhovi cmoki, zeljna solata
PE 25.11.94 Segedinar, slan krompir, jabolko
PO 28.11.94 Krvavica, kisla repa, zabeljen fižol
TO 29.11.94 Čebulna bržola, pražen krompir, zelena solata
SR 30.11.94 Piščančje nabodalo, džuveč, solata
Goveja bržola, testenine, sold0 Krompirjeva musaka, zeleno
Dušen puran, mlinci, zeljna sod0
Ocvrti lignji, krompirjeva solato
Sarma, slan krompir, jabolko Mešano meso, srbska solata Idrijski žlinkrofi, zelena solata
INFORMATOR,
Časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo:dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Vrtačnik.
Izhaja štirinajstdnevno.
Grafična priprava, tisk in odpr6^
dov'
Naklada 4.400 izvo<