Za poduk in kratek čas. Zasedenje Hercegovine. III. Med šte7ilne junake slo^enske krvi, ki so za os^obojenje jugoslo^anskib svojih brato^ izpod 4001etnega krutega turakega jarma S7oje ži^ljenje blagodušno žrt707ali, sinemo 7 pr^i 7rsti poata^iti, stotnika Ignacija Med^eda, 87ojega štajerskega rojaka. Sveta reč, za katero je dušo izdehnil, nas tolaži o etrašni smrti, katera ga je zadela. Rodil se je 7 Vojniku blizu Celja kot sin tamošnjega učitelja, jego^a čestita mati še živi. Brihtni dečko je od očeta bil 7 Celje poslan, kder je latinske šole z dobiim uspehom dovišil in se potem za bogoalo^ca dal sprejeti 7 Lavantinsko škofijo, ki je takrat 87oj eedež še na Koroškem imela. Ali ker se ni čutil poklicanega 7 meani stan, zapustil je bogoslo^je in do 1. 1859. služil kot račnnarski uradnik 7 Ljubljani. Omenjeno leto je pa tudi ta posel popustil, si izvolil 7ojaški stan in kot oficir 7stopil 7 a^strijansko armado. Zadnja leta je kot nadlajtnant pri 47. reg. Har| tung piebi^al 7 Mariboru in naši kmetje, najbolj župani, se 7isokega, lepega in krepkega moža z 7isokim čelom, biatrimi sokolskimi očmi, zdravicu gladko obiitim licein in košatima brkama pod ponosnim nosom še goto^o spominjajo, ker je vselej obrista spremljal pn asentiringab ali no7očenjib. Prijatelji nam h^alijo njego^o 7erno katoliško pa tudi vrlo narodno slovensko srce in 7arčno stedljivo ži^ljenje. S70J0 staro mater je znatno podpiral, lepo znamenje hvaležnega srca. Letos meseca maja postal je etotnik in bil prestavljen od domačega regimenta k ogerskemu 32. regimenta, pri katerem alužijo sino^i gla^nega mesta Budim-pešta. Čera^no bi bil rajai oatal pri domačem regiinentu, bil je presta^e 7endar 7esel, ker je vedel, da je tudi 32. reg. poklican iti 7 Hercegovino nad di^jega Turka. Lepo je še od 7seh znance^ iu prijateljev 7zel slo^o ter odrinil na bojiiče 7 Hercegovino k brigadi gm. Schludererja. Z to brigado se je udeležil slovesnega vhoda, ki ga je sla^ni general Jo^ano^ič obbajal 7 Mostai- 6. aug, Potem je bil odpoBlan jego7 regiment po stezi iz Mostara 7 PoČitelj in potem še dalje proti jogu črez Dubia^o in Kremenac planino 7 Stolac, mesto 7 tesni dolini ob 7odi Brega^i. V tem me8tu, ki ima trden grad, vendar še višje skalne planine ua jogu, iz katerib se vanj lebko strelja, je za posadko ostal drugi bataljon 32. reg. in sicer pod majorom pl. Haleckijem. Taje 11. aug. poiz^edel, da se Turki zbirajo 7 planinskih klancib, višinali in ravninah na jugu od Stolaca pioti Ljubinju. Precej drugi den 12. aug. odpošlje 6. kompanijo kraje^ ogledo^at; ta je prodrla do Jegulje-karaule, ki je bila zapuščena, toda vstašev ni bilo videti razun 19 orožanib dedov, ki so pa takoj 7 planine zbežali. Kompanija se je z^ečer 7rnila 7 Stolac. Drngi den 7 torek 13. aug. pa je bil naš stotnik Med^ed odposlan z 8. kompanijo in dobil nalog prodreti za Jeguljo-karaulo do 7asi Ra^nice. Ob 6. uri zgodaj naatopi nesrečnež S70J0 zadnjo pot, imel je seboj 126 mož. Kmalu 7 začetku so po jako stimi stezi plezali iz Stolaca na^zgor, potem pa drži cesta naravuost pioti jugu kakib 6 kilometio7 daleč po koritasteoi dolu, ki je obdan od 7isokega skalo7ja. Na koncu zapira dol 7isok, z^ečiuom gol ter okrogel brib. Med tefn ko na de8ni strani stoje popiečne stene, za^ije se steza po globokem klancu na Ie7o okoli okroglega hriba. Unkraj briba preneba klanec in ondi se potem razprostira precej širna ra7an, kder je nekaj bornib nji7 z kuruzo posejanih, 7eč)idel pa je z pritličastim hiastovenjeai zaraščena, tu pa tam tiči kaka borna bribo^ska hiaa — 7es Ra^nice. Ko bi naši 7ojaki, preden so se 7 klauec spustili, bili na okrogli brib par 7ojako7 poslali okolice ogledo^at, bi jim ti povedali, da je za klancem precej daleč t ra^an kraj steze zid potegnen, za katerim 150 Tarko? tiho čepi in jib pričakuje pod po7eljništ7om di7jega Adem bega Žugovije Šeho^iča. Na 87ojo nesrečo so to opustili in nepievidno šli skoz klanec 7 strašno smrt. D76 četi (cuga) z stotnikom Medvedom ste že prišle do unkraj zida, ko hipoma zagromijo 7 nje turške kroglje; 30—40 7ojako7 padne, Med^ed, Sera^no od 5 krogelj zadet, komandira: ,,kare" t. j. naj bi vojaki skup stopili in na vse strani bajonete uastavili; ali do tega ni bilo časa več; kajti Turki so naglo med naše vdrli in jim začeli z handžari glave sekati, vsak se je branil, kakor se je mogel, stotnik Medved je še 7edno stal in je z re^ol^erjem vstrelil Adembega Žugavijo, da se je Turek takoj iz konja Z7rnil grdo kričaje: ,,jao, pogiboh, 087etite me Turci". In res, osvetili ga so; kajti ko je Med7ed sabljo vzdignil, da bi po Turčinu mabnil, zablisne na 7ratu njego^em kot brit7a oater handžar drugega Turka in, kakor bi trenil, je glava odrezana in naš junaaki stotnik Medved — mitev! Jednako se je skoro 7aem 7ojakom pr^ih 2 čet zgodilo; 74 jib je oatalo tnrt^ih zra^en 20 turških mrt7ece7. Ostanki kompanije ao se po klancu in potem po dolu pomikali nazaj proti Stolacu, nekaj časa še precej redno, ali naposled, ko so Turki od 7seh strani pritisnili in streljali, je ves red prenebal, 7sak je bežal, kamor in kakor je mogel, naj^eč jih je storilo mučno smit, malo 7Šlo 7 Stolac. Major Halecki je skušal pomagati pa ni opravil nič, pre^eč je Turka 7relo iz planin; še Stolaca bi se bili ti divjaki polastili, ko bi ne bil doael oberst-lajtnant Pabner z pmrn bataljonom 32. reg. 7 mesto, kder se je junaško branil celih 7 dni zoper Turke, ki so noč in dan iz skalnih visiu 7 meato in grad streljali, dokler jih ni general Jovanovič 21. aug. zgrabil in stiabovito potolkel, kar pa bodemo prihodnjič razlagali. Smešničar 42. Skopec leži na smrtni postelji, na mizici brli mala svetilnica. Naenkrat se vzdigne mož iz postelje, vpihne in vgaane s^etilnico rekoč: škoda za olje, človek zamore tudi 7 temi umreti.