Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: i „ . . ... Za celo leto predplačan 16 »ld„ za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Nar0cmn0 in oznanl,a 0 n s e r a t e) Tspre,ema upravniStvo ln ekspedicija v mesec 1 gld 40 kr. h „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol le a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. f ..... V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vredništvo je v bemenlAkth ulicah St. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74. Štev. 222. V Ljubljani, v sredo 28. septembra 1898. Letniit XXVI Gabilo na naročbo. S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ ZJpravništvo ,, Slovenca". Naš položaj. Koliko se vendar o težnjah Slovencev in Hrvatov po nam prijaznih in nam nasprotnih listih piše te zadnje dni! Nemci se hudujejo nad nami in govoričijo o naši »smelosti« in »predrznosti«, slovansko časopisje in poslanci raznovrstnih slovanskih strank pa tekmujejo med seboj, izkazuje nam najgorkejo prijaznost — v besedah. Vsi merodajni slovanski krogi so edini v tem, da se nam tudi pod sedanjim ministerstvom gode gorostasne krivice, da je naš narodni in narodnogospodarski položaj res sila kritičen, da se nam mora v vseh naših težnjah, ki jih priznavajo za pravične, ugoditi. Da, nekateri sami naravnost priznavajo, da smo se že predolgo vadili v samomornem zatajevanju samega sebe, in čudijo se, da že nismo preje bruhnili s tako elementarno silo na dan, iS kakor zdaj. Toda vse te lepovezane bratoljubne pesmi stekajo se v stari nemelodični refren: Le zdaj nam ne delajte sitnosti, le zdaj ne v opozicijo, le zdaj ne! Naš odgovor in odgovor slovenskega in hrvatskega naroda na to je lahak. Baš zdaj je napočil čas, da vladi in z njo tako tesno zvezani večini pokažemo roge, a baš zdaj je tudi čas, da jih ne skrijemo zopet po polževo, če nas naši slovanski bratje iz češke in Poljske in če nas zastopniki vlade začno Iraktirati z lepimi obljubami in nas obsipati s koši koncesij — v besedah. Gospodje Čehi in Poljaki in tudi gospodje ministri so nas doslej poznali samo od prijenljive strani; igrali so vedno z našimi poslanci znano igro »Mandl steh' auf!«; bili so vajeni jim bolj zapovedovati, nego jih poslušati ali celo po njih željah in težnjah povpraševati. Ta doba sramotnega hla-pčevanja vsakratni vladi in vsakratni večini je — za nami! Rezke besede silijo nam v pero, ko tem povodom pišemo o naših severnih in severnovzhod-nih bratih. Oni so veliko zakrivili, da smo doslej igrali tako žalostno-komično politično vlogo; o n i so veliko zakrivili, da smo politično in kulturno zadnja desetletja bili toliko zanemarjani. Zato naj nam oproste, če smo se začeli svojemočno in iz sebe gibati, ne da bi jih poprej prašali za — dovoljenje. Njihov položaj in naš položaj sta različna kakor noč in dan. Oni žive v primeri z nami »in floribus«, mi »in herbis«. Priznavamo, da vzlasti Čehi še nimajo vsega, kar treba narodu v razvitek in raz-cvit, toda mi nimamo niti vsega za obstoj. Oni vsaj žive, mi pa komaj životarimo. Umejemo torej, da je čehom vzlasti sedaj, ko imajo svojega zaupnika v cesarskem svetu in ko so že nad poldrugo leto radi njih Avstrija v svojih temeljih pretresa, vstrajanje pri dosedanji politiki bolj prikladno kakor opozicija, za kojo oni nimajo nobenega povoda. A z nami ni taka, pač pa celo nasprotna. Ako ministerstvo, v katerem sedi nekdaj r a d i k a 1 n o - n a r o d n i dr. K a i z 1, nima pravičnosti za nas, katero drugo ministerstvo pa naj jo ima? Ako nas že sedaj tepejo z biči, nas Ii ne bodo drugi ministri tepli s škorpijoni, kakor so nas že? Zato naj bo dovolj hlapčevanja in političnega mameluštva; našim poslancem treba na dan, brez ozira na desno in na levo. Zamera gori, zamera doli, mi smo v takem položaju, da ne moremo več čakati, ampak hočemo videti dejanja, ki že nanje čakamo, odkar nas je osrečila konstitucija. Slovanska vzajemnost pa radi tega ne bo trpela, če naši poslanci prestopijo v stvarno opozicijo. V vseh narodnostnih vprašanjih so bodo naši poslanci vedno strinjali s češkimi in poljskimi, morda bolj, nego sc ti potegujejo za našo narodne reči. Toda zadovoljevati se naši poslanci nič več ne smejo s platoničnim filozofiranjem o narodnosti, amjiak zahtevati morajo, da se ko n-kretne naše narodnostno težnje uvažujejo in rešujejo uprav tako, kakor se narodnostno vprašanje za Če h o baš sedaj konkretno rešuje. Pri tem pa mora naše poslance voditi misel, da se mora naše vprašanje istodobno rešiti, kakor češko, da sc pri poravnavi, ki jo morda skleneta Čeh in Nemec, ne pozabi na Slovcnca, da temu ne bo treba pozneje zopet prigodrnjati pred vladina vrata in LISTEK. Pričakovanje. Spisal Ivan Grada r. Ni je na svetu grozovitejše stvari od pričakovanja. Tas neznosni čut ovlada človeka tako popolnoma, da nima več smisla za ničesar, — da mu zastane pamet in razsodnost, da so nervozne roke nesposobne za vsako delo, — skratka, vživi se polagoma v neko megleno, polblazno stanje . . Ko sem se zjutraj vzbudil in odprl z nekolikim naporom zaspane oči, objelo mi je srce tako nekaj mehkega, sladkega; solnce je sijalo v sobo z jasnimi žarki, — in meni so je dozdevala ta trepetajoča svetloba še svetlejša in toplejša, kakor je bila v resnici. Zabaval sem se z muho, ki mi je letala svojeglavno krog nosa, na to sem se zleknil znova po blazini ter prižgal cigareto .... Kako čudovito vpliva cigareta na človeka, kadar živci še na pol dremljejo, kadar plava pred očmi še negotova megla in so izgubljajo polagoma ostanki zmedenih nočnih sanj. Takoj po prvem dimu napolni glavo nekaj prijetno težkega, opojnega in zaspana, božajoča lenoba leže na ude . . »čez pol ure torej . . . da .. . čez pol ure bo tu . . .« Ni mi prišlo niti na misel, da bi se moglo zgoditi kako drugače, — da bi ga recimo ne bilo. Ta možnost je bila tako popolnoma oddaljena, tako bedasta in neverjetna, da bi užaljen in ogorčen zavrnil vsakogar, ki bi me hotel vznemirjati z njo . .. Moje misli so splavale za trenotek kam drugam, — a hipoma, kakor bi jih kdo poklical, vrnile so se k predmetu mojega pričakovanja. »Vsekakor . . . malo čudno je kljub temu . .« Dvignil sem so s postelje in hotel se me je polastiti lahen nemir. Solnce je sijalo še vedno ljubeznivo in mehko kakor prej. »Danes je sobota ... v soboto, zdi se mi, da imajo navadno največ opravka; ne bilo bi čudno, če bi so malo zamudil.« In tista senca nepokoja je zginila brez sledu. Umival sem se počasi in skrbno. Na bradi sem zapazil, da so mi je bil napravil čez noč me-zolec, in to mi ni bilo ljubo ; posebno če je človek gladko obrit, se vidi ta reč nekako smešno in zoperno . . . Sam ne vem, — tako neznano in zadelano mi je bilo v glavi, kakor da bi bil sinoči bogve doklej popival; in kljub temu nisem pokusil niti kapljice vina! . . . »Naposled je vendar neumno, da ga še ni. Koliko je ura?« . . . Ura je devet. Ako bi šlo vse po pravici, mo- lili so mi je ral bi stati v tem trenotku prod mano. Kaj je to ? . . . Obstal sem poparjen in v dvignilo nekaj grenkega. »To vendar ni mogoče ... ne, ne, to ni mogoče! Zadržali so ga kjerkoli, — nazadnje še ni tako pozno . . .« Pričel sem hodili po sobi gor in dol. In prihajale so mi na pamet raznovrstne bedarije. Ako prehodim sobo v sedmih korakih, — tedaj pride, ako je ne prehodim, tedaj ga ne bo.....Hodil sem zmirom hitreje in zdelo se mi je, kakor da se stene ožijo ter se mi bližajo od vseh stranij. čemu ta otročja vzburjenost ? Ali ne morem čakati mirno? Ali se ne da misliti ničesar druzega? — Vzel sem v roko Spinozo. K vragu te besede, izklesane iz granita; kaj me briga »snov« in »brezkončnost« v tem nadepolnem času?! — Sol sem k oknu. Čemu nisem bil storil tega že prej? . . . Tepec! — Sami pusti, neznani obrazi ; večjidel stare ženske; tam jih stoji cel kup in jedna izmed njih ima naočnike: ali jih nosi iz potrebo ali iz nečimernosti ? — Kakšna gorostasnost! . . . Jasno vidim, da mc ostavljajo duševne moči . . . Ah, strašno je to življenje, nepotrebno, polno trnja in solza. Čemu vse to preganjanje, čemu to muke ? . .. prosjačiti za to, kar je njegova dobra pravica. Tega vsega pa naši poslanci — to nam kaže vsa dosedanja dolgoletna politika — ne bodo dosegli, če vztrajajo pri dosedanji politični smeri. Orožje treba premeniti, staro prhlo bojno kopje, ki smo je vladi kazali samo za navidezni strah, ne da bi sami v njega moč verjeli, odvrzimo in poprimimo za modernejše, našemu položaju primernejše orožje — i d i m o v opozicijo. Moderni Jurij Doza. (Konec.) A kar je prav značilno za ogersko državo, je v tej zadevi to, da se siromaštvo nahaja največ med mažarskim narodom, ki je vendar v političnem pogledu na Ogerskem nekak priviligiran med ostalimi narodnostmi. A ravno to obsoja ogerske državnike najhuje, kajti za svojo lastno kri se niso poskrbeli, kakor jim je bila dolžnost. Da trpe glad Slovaki skoraj vsako leto, to je že stara stvar, kajti predeli, kjer oni stanujejo, so večinoma neplodni, ali da se širi beda po najplodnejih krajih srednje Ogerske ter celo v Banatu, v nekdanjej žitnici srednje Evrope, to dokazuje, da ogerski državniki ne poznajo svojih dolžnosti, a da jih tudi predniki njihovi niso poznali. Gojili so krivi liberalizem, narodni šovinizem do skrajnosti ter izročevali gospodstvo židovstvu, ki je zdaj gospodar na Ogerskem. Socijalne reforme posebno na polju gospodarskem niso smatrali za potrebne, pač pa so se trudili na vse načine, da so spravili na dan versko - politične po-Btave, o katerih so trdili in kričali, da preporode Ogersko v duševnem in gmotnem pogledu. A godi se ravno protivno. Židovstvo je zavladalo povsodi, a o kakšnem poboljšanju gmotnih odno-šajev ni niti govora. A to je tudi čisto naravno, kajti kjer vlada žid, tam sploh nima za ljudstvo blagostanja. Zakonodavstvo se je poskrbelo za vse, kar so zahtevali židovi, a na siromašnega trpina do zdaj ni nobeden mislil, in vendar je mogel vsak pravi rodoljub že pred več leti videti, kam se jadra s takimi postavami. A zdaj, ko bije socija-lizem — ta moderni Doža — na državna vrata, zdaj ugibljejo državni upravitelji, kaj je storiti. Par bornih drobtinic so izdali v ogerskem saboru, češ, da se bode s tem socijalizem zatrl. A za resnobno pa do zdaj ni še smatral nobeden ogerski državnik zahtevo, da se stori nekaj za tlačene stanove. Zdi se nam, kakor da nimajo mažarski državniki smisla za taka vprašanja, če tudi sicer mislijo na marsikaj, kar godi njihovemu šovinizmu. Le ta jih pa ne bode rešil, kajti nižji stanovi mažarski, posebno mažarski kmet ne misli na zunanjo mogočnost mažarske države, pač pa na vsakdanji kruh, za kateri se mora krvavo boriti. In vendar je ogerska država poljedelska, in le v onem slučaju, če je poljedelec v gmotnem pogledu dobro stoječ, more imeti država od njega koristi tudi v političnem, drugač pa le takšni od- Bledi mesec, tebi tožim . . . Na cesto torej, na cesto! Ta zrak tu notri me duši . . . Toda ne; lahko se zgodi, da pride prav ob tem času, — in če bi me ne bilo doma? Ne, ne, treba je počakati ... a mirno, prosim te, dragi moj, mirno! . . . Pričel sem prepevati. Jaz nimam ravno lepega glasu, a za silo že pojem; posebno melanholične arije. Prišle so mi na misel davno pozabljene pesmi, ki sem jih bil čul bogve kedaj in o kakšnih prilikah. Nekatere, ki so se prilegale posebno mojemu duševnemu stanju, ponovil sem nevede dvakrat ali trikrat. A nikakor se nisem ogibal veselih zdravic; da, vlil sem vanje celo nekak divji humor, podoben bojnemu kriku .... Nenadoma me je obšla utrujenost. Umolknil sem, sedel za mizo ter naslonil glavo v dlani. Niso se še izgubili zadnji glasovi in globoka oto-žnost je legla v moje srce . . . »Da, — tako sem tukaj sam, zapuščen, pozabljen od vseli; živ krst se me več ne spominja ... o Bog, kakšno življenje !« S sklonjenim telesom in povešeno glavo sem ostavil sobo ter zaklenil vrata za seboj. Po ulicah je bilo živahno. Ljudje so begali sem ter tja, vozovi so drdrali, — as cestc se je dvigal gost, dušeč prah in solnce je žgalo v obraz z razbeljenimi žarki. Nisem se zavedal dobro, kod sem nošaji, kakoršni so danes na Ogerskem, zaustavljajo razvitek v vsakem pogledu. Zdaj so trudijo oblasti, da udušo vsako socijalno gibanje z redar-stveniki, žandarji in z vojsko. To se jim bode seveda deloma posrečilo, ali bede ne bodo s tem odstranili in vsled tega tudi no vzroka samemu socijalizmu. Nasilnimi sredstvi se ne dado reševati takšna vprašanja, marveč z umnimi postavami. Ali nam so zdi, da za kaj takega ni sposoben današnji ogerski sabor, ki jo popolnoma zagreznil v laži-liberalizem, očeta vseh društvenih neprilik in posebno še socijalizma. A ravno tako tudi hrvatski sabor prezira takšna socijalna vprašanja ter se niti ne zmeni za predloge opozicije, katera želi ž njimi vsaj deloma olajšati bedo kmečkega prebivalstva. Ni zlo samo na Ogerskem, nego je tudi na Hrvatskem beda dosegla žo svoj vrhunec. Lani je hrvatska vlada z ostrimi postavami iz absolutne dobe zatrla socijalistični pokret v Slavoniji, kamor se jo bil razširil iz sosedne Ogerske, a vprašanje je, čo se ne bode zopet pojavil, kajti žalostni glasi prihajajo iz slavonskih, nekdaj bogatih krajev, narod umira od lakote. Lanska slaba letina, in sicer nepovoljni socijalni odnošaji so provzročili to žalostno stanje v tej nekdaj tako blago-slovljcnei deželi. Znalo se je sicer doloma že v jeseni o tem bednem stanju, in vendar se o tem niti besedica ni spregovorila v deželnem zboru, kateri je bil v prvem redu pozvan, da ukrene vse potrebno, da se temu siromašnemu prebivalstvu pomore v takej sili. Politične oblasti so dolžne skrbeti za točna poročila o takih zadevah, pa so to mogle izvesti ob svojem času, mesto da so pazilo le na to, kako bi zadušile vsako gibanje opozicije. Da so te oblasti storile svojo dolžnost, pa sporočile točno o stanju v dotičnih kotarih, koder jo zavladala lakota, mogla bi bila tudi vlada vspešneje delovati ter saboru predložiti podpore za te nesrečneže. A še večji prigovor zaslužijo zbog svoje nemarnosti oni poslanci, ki zastopajo dotične kotare. Kaj ti poslanci zares tako malo poznajo svojo volilce in njih gmotne odnošaje, da ne vedo za tako veliko bedo, ki tlači siromašni narod? To najbolje dokazuje, kako je na Hrvatskem politika zavzela prvo mesto, in da se volitve obavljajo le radi nje, ne pa da dotični poslanci zares zastopajo svoje volilce, kakor je potrebno posebno v takih slučajih, kakor je zgoraj navedeni. Brez dvoma bode vlada narodu nekaj po-mogla v tej stiski, ali to bi se bilo moralo že zgoditi, predno je beda zahtevala svoje žitve. Tako ravnanje pa brez dvoma pospešuje socijalizem, a skrajni čas je že, da se jedenkrat oblasti same spametijo in sprevidijo, kam to vodi. Politični pregled. V Ljubljani, 28. septembra. Odločni nastop naše stranke glede postopanja slovenskih poslancev v državnem zboru ------- -------- ~ ~ hodil. Na trepalnicah, na ustnih in na licih se je nabrala polagoma plast prahu. Noge so se premikale težko in čisto mehanično . . . Srečal sem ga na cesti in ozrl sem se za njim. Pogledal me je nekako pomilovalno ter šel svojo pot dalje. Neizmerna grenkoba, popolna obupanost sc je polastila moje duše. Zaničevati in prezirati sem pričel ves božji svet in ob jednem samega sebe. »Ako se premisli natanko, tedaj je to vse neznatna malenkost; in zarad te bagatele se vznemirjam 1 . . Naposled, — kaj je važno ? Ali ni vse skupaj tako neskončno brezpomembno in smešno, — življenje in svet in vse okrog mene? . .« Legel sem zopet na posteljo in zatisnil oči ... A na tihem sem ponavljal: »Danes ga ne bo . . . ne, ne bo ga nikoli; o jaz nesrečnež!« Nekdo je potrkal in v polovici sekunde sem stal pri vratih . . . Prikazal se je on, v svoji prekrasni, ljubeznivi uniformi, — s svojim prijaznim, mežikujočim, gladko obritim obrazom. Pismonoša ! ... Od nadzemske radosti se mi je dvigalo srce; zdelo so mi je, da mi razžene prsa. »Gospod Peter Smuk ... ali ne veste morda, čc ne stanuje v tej hiši ?« »»Ne!« « Pal sem uničen na posteljo in temna noč se je zgrnila pred mojimi očmi..... je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. »Politik« piše: V tistem času, ko se razpravlja v opozicijskem taboru o dveh načinih, kako bi gonili obstrukcijo, katera oba nameravata ustanoviti novo nemško nasilno gospodstvo, v istem času škriplje tudi pomenljivo v ogrodju večine. Sedaj majejo Jugoslovani. Neposredni povod temu je bila etetihetna napaka, ko namreč grof Thun ni povabil tudi oficijelnih zastopnikov krščansko narodne zvezo k zadnjim posvetovanjem z desniškimi načelniki. Nedvomno je, da so bili jugoslovanski poslanci povsem opravičeno užaljeni radi tega preziranja, čeprav bi se šlo samo za čin uljudnosti. Njih nevolja bi bila že samo radi tega umljiva, tudi ako bi jim ne dali še drugi slučaji vzroka, da postanejo nezadovoljni. Zal se je pa to zgodilo v toliki meri, da se je bilo čuditi, da ni bilo žo prej konec njih potrpežljivosti. Bolj določno kakor kedaj prej se je izvrševala v zadnjem času stara navada, da se potiska v urad-ništvu slovenski živolj kolikor mogoče v ozadje in so celo v povsem slovenskem ozemlju daje prednost nemškim uradnikom. To je običaj, ki se no godi le napram Jugoslovanom, temveč ki se vrši tudi v češkem ozemlju v najobilneji meri, seveda ne da bi poklicana instanca češkega ljudskega zastopstva, katero za take »malenkosti« nima nobenega smisla, proti temu potrebno posredovala. To pa ni jedina pritožba Slovencev. V resnici so v vsakem oziru prikrajšani, brez varstva stoje v boju s svojimi nemškimi zatiralci in osamljeni v obrambi proti njih napadom. Vsi njih opomini, vse prošnje so bile zaman. Vlada so je delala, kakor da jih ne sliši, ter se prav nič ni ozirala na jugoslovanske pritožbo, naj so bile šo tako važne. To preziranje, ki ni morebiti očitna sovražnost, temveč temelji na tisti vnemarnosti, s katero ravna vlada sploh z vsemi strankami v desnici, to vedno zapostavljanje je moralo nabrati pri Jugoslovanih jezo in užaljonje, ki je prišlo slednjič na dan. Slovenci, ali vsaj njih konservativni del, odpovedujejo večini pokorščino, da vodijo odslej »politiko na svojo roko«. — Mi sicer radi priznamo, da tudi večina ni brez krivde in da ni uveljavljonja zahtev, ki jih obsega njih program, z onim povdarkom naglašala, kateri jedini zajamči vspeh. Toda pozabiti se zopet ne sme, da je morala večina vso svojo taktiko prihraniti za defonzivo ter se morala torej ogibati vsakega spopada. — Dalje piše isti list: Le preopravičena jeza Jugoslovanov pa ni jedini znak za to, da naj pride vlada na dan z dejanji; klic, ki nam prihaja ravnokar iz Šlezije, je resen znak, kako mislijo celo zmerni volilski krogi, česar ne smejo uvaže-vati le Čehi in Poljaki, temveč tudi vlada. Tako ne more iti več dalje, ako se noče, da izrazi narod sam na nevzdržljiv način svojo ne-voljo. Le predolgo že je trajala trda poskušnja potrpežljivosti. Vlada se bode morala torej odločiti, tako ali tako ; daljno omahovanje je že izključeno, ker desnica bi ga ne mogla več potrpežljivo prenašati. Prišel je sedaj tudi za njo čas, da se sama spameti, da se zbere. Položaj v slov. kršč. narodni zveni je bil do današnjega dne nespremenjen. Kakor nam je sporočil poročevalec z Dunaja, razgovarjali so se člani tega kluba sicer že v dveh sejah o predlogu naših državnih poslancev, toda doslej še brez vspeha. Seji sta bili obakrat precej burni, ker je jeden del kluba neomajno vstrajal pri predlogu glede opozicije, drugi pa skušal dokazati, da za tak odločilen korak ni sedaj primeren čas. O prvi teh dveh sej objavlja praška »Politik« naslednje poročilo: Najbolj zanimiva je bila razprava v slo-vensko-hrvatsko-rusinskem klubu. Znani sklep ljubljanskih konservativnih Slovencev je provzročil tudi pri ostalih skupinah slov. kršč. narodne zveze gibanje v prilog razdoru z desnico. Vsled brez-taktnosti vlade in vsled krivic, ki se gode Jugoslovanom in Rusinom od strani birokracije, pro-vzročena vznevoljenost je postala skoro splošna. Splošna razburjenost se je izražala posebno v predlogu nekega konservativnega Slovenca, naj slov. kršč. narodna zveza izstopi iz vladne večine. Kot tako je označil predlagatelj desnico. Pojasnili smo že, da to ime ni primerno (?). Tudi v današnji klubovi seji sta posl. Robič in Šuklje dokazovala, da se desnica ne sme identilikovati z vladno večino in da ta ne more biti odgovorna za vladne korake. Sicer pa je treba resno pomisliti, ali je mogoče politično in taktično zagovarjati izstop 1719 je bila vpeljana tukaj roženvenška bratovščina in romarji od blizu in daleč so se rožen-venško nedeljo tukaj udeleževali popolnih odpustkov. Ker več let ni bilo tu stanujočega duhovnika, se je bratovščina opustila, a letos se je z dovoljenjem preč knezoškofijskega ordinarijata in po pooblastilu preč. gg. generala Dominikancev zopet vpeljala. Predstojništvo kuratne cerkve v Tomišlju zato naznanja častilcem roženvenške Matere Božje, zlasti onim iz bližnjih župnij, da se bo letos slovesno obhajala tukaj roženvenška nedelja. Zadobi se odpustek kakor ob Porciunkuli. Preskrbljeno bo vernikom, da lahko tu sveto spoved opravijo in v štirih pridigah, namreč ob začetku sloves nosti v soboto, pri dveh svetih mašah v nedeljo in pri sklepu te pobožnosti v nedeljo ob 4. uri poludne se bo oznanovala čast Marijina. S procesijo, v kateri se nese podoba roženvenške Matere Božje, bomo končali to pobožnost. To mi šel j, dne 23. septembra 1898. J. Kniiic, kur. beneficijat. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. septembra. (»Mi ne odnehamo«.) Na članek, objavljen pod tem naslovom, odgovarja včerajšnji »Narod« tako nizkotno, da ne moremo nanj odgovarjati. Omenimo le to, da naši stranki očita, da je s tem svojim postopanjem sebe osmešila. Temu nasproti le jednostavno konstatujemo, da se glasila vseh raznih desniških klubov izjavljajo, da je postopanje naše popolno opravičeno. Dokaz temu poročilo »Politik e«, objavljeno v političnem pregledu. V tem oziru je jedino tudi slovensko časopisje, razven »Slovenskega Naroda«. Temu v dokaz naj za danes služi poročilo »Edinosti«, katero objavljamo v sledeči notici. (K položaju.) »Edinost« piše: Da je sloven-sko hrvatsko vprašanje kar jednim sunkom prišlo v ospredje politiških razgovorov — in sicer tako intenzivno, kakor še nikdar — to je gotovo le veselo znamenje. In katoliško narodni stranki se res ne sme odrekati velike zasluge, da je svojo frondo opozorila velmožne gospode na Dunaju na to, da imajo nekaj dolžnosti tudi do nas in da imamo tudi mi — kakor drugi narodi — menjico v rokah, podpisano po avstrijski ustavi. Ta me-njica je potekla že davno, a izplačana še ni. Sedaj je prišlo vender jedenkrat do glasnega protesta od naše strani, zbok česar so se res spomnili gospodje na vladi in v večini na neizplačano menjico in so jeli zagotavljati, da pride skoro, kar so nam dolžni. To je vsekako velik moralen vspeh, ali mi se ne smemo zadovoljiti s tem moralnim vspehom. Povsem prav ima »Slovenec«, ki pravi v članku: »Mi ne odnehamo« : »Preveč smo se pustili »slepiti« od raznih ekscelenc, da bi lepe besede v nas imele še kako valuto. Vedno so lepim besedam sledila baš nasprotna dejanja. Iz tega izvajamo konsekvenco: obljube niso nič, dejanje vse!« Prav ima »Slovenec« in zato nimajo prav razna glasite desnice, ki sicer priznavajo, da se Slovencem in Hrvatom velika krivica godi in da imajo poslednji tudi vzrokov, da so nastopili enkrat energično, ki pa vender očitajo, da smo si izbrali neprimeren trenotek za svoje reklamacije. »Politik« povdarja celo, da se je kar čudila, da so Slovenci molčali tako dolgo, a sedaj se zopet čudi in nas kara, ker smo ae oglasili v tem »kritičnem« trenotku, ko omahuje odločitev tako rekoč na ostrini noža. — Ti ljubi Bog, koliko smo moledovali in prosili in jokali tudi v nekritičnih tre-notkih, a z vsem svojim jokanjem smo dosegli k večjemu kakov milosten pogled in, če smo bili posebno srečni, kakovo — obljubico. Od takih vspehov ne more živeti in se razvijati noben narod, sosebno pa če ima proti sebi cel kup sovražnikov in ves upravni aparat. Ob dosedanji taktiki smo lezli vedno le nizdolu svojim narodnim vozom, zato pa ne umejemo, zakaj bi ravno mi ne smeli jedenkrat poskusiti izkoriščanjem kritičnihtrenot-kov?! Sleherni bolnik se rad zasuče na levo, če je slabo ležal na desni! Torej le nič očitanja, slavna gospoda od večine: čim prisilite vlado, da z dejanji pokrije, kar nam dolguje, pa se bodemo držali discipline v kritičnih in nekritičnih trenot-kih. A nečuveno bi bilo, da bi zahtevali obzirnosti in discipline od onega, ki se — potaplja, in mi se potapljamo, slavna gospoda! (Iz mestnega šolskega sveta.) O redni seji v sredo 21. t. m. smo prejeli nastopno poročilo: Poročilo okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca o stanju slovenskih in slovensko-nemških ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih v šolskem letu 1897/8 se vzame na znanje in sklene, da se ima predložiti deželnemu šolskemu svetu v konečno odobrenje. Soglasno se vsprejmo nasveti jubilejskega odseka glede praznovanja šolske jubilejske slavnosti, predrugačeni vsled grozne nesreče, katera je zadela prejasno vladar sko hišo in vse narode avstrijske. O tej priliki se tudi sklene, da se mestni šolski svet poda k deželnemu predsedniku baronu Heinu izrazit Nj. Veličanstvu neomejeno zvestobo in udanost, ob jednem pa globoko sožalje ob smrti Njenega Veličanstva presvetle cesarice Elizabete. — Prošnja vodstva zasebne dekliške 6 razrednico v Lichten-thurničinem sirotišču za dovolitev porabe Bezla-jevega »Geometričnega oblikoslovja« predloži se deželnemu šolskemu svetu priporočilno. Pomožnimi učiteljicami na mestni dekliški 8 razrednici, kjer se bo letos poučevalo 465 učenk v 11. oddelkih, imenujejo se : dozdanji pomožni učiteljici Jakobina T o m č e v a in Marijana P r o s e n -čeva, ter radovoljka Marija Stegna rje v a. Na I. mestni deški 5 razrednici se bo poučevalo 577 učencev tudi v 11. oddelkih. Pomožnima učiteljema se imenujeta dozdanja pomožna učitelja Henrik P e t r a s in Rudolf V r a b I. Na mestni nemški dekliški 6 razrednici je 410 učenk v 9. oddelkih. Pomožnimi učiteljicami se imenujejo dozdanje pomožno učiteljice Gabrijela C idr ich-o v a, Ema W ur n e r j o v a in Ivana Kušar-j e v a, ter za dobo I. polletja mesto prve, ki bo na c. kr. vadnici nadomeščala učiteljico Pavlo pl. Renzenbergovo, radovoljka Franja pl. Poka. — Konečno se reši več prošenj zunaj mesta stanu-jočih otrok za vstop v mestne šole. (Prihodnja seja občinskega sveta ljubljanskega) se vrši v torek 4., eventuvelno v sredo dne 5. ok tobra. (Pred ljubljansko c kr. izpraševalno komisijo) za obče ljudske in mi ščanske šole se začno usposobljenosti izpiti dne 7. novembra 1.1. ob osmih zjutraj. Prošnje je poslati do 1. novembra. (Novo sprehajališče v Mestnem logu.) Te dni so dogradili novo cesto, ki se odcepi od Opekarske ceste in vodi skozi Mestni log. (Iz Št. Jurija.) Ogenj je danes zjutraj 27. t. m. upepelil trem gospodarjem v Ponovivasi malo da ne vsa poslopja. V veliki nevarnosti je bila vsa vas; dobro, da ni bilo sape. Grosupeljci so bili s svojo brizgalno takoj pri ognju ter poleg domačih vaščanov ubranili, da se ni ogenj še bolj razširil. Tudi orožniki storili so svojo dolžnost. Kako je nastal požar, se ne ve za gotovo, domneva se, da radi slabe dimnikove naprave. Živino so rešili še pravočasno. Premnogi so izrekli željo, da se napravi gasilno društvo, ali pa vsaj nekaj bri-zgaln. Dal Bog, da bi ne bil ta opominj zastonj! (Iz Ribnice) se nam poroča: Preteklo nedeljo je tukajšnji notar gospod Ignacij Gruntar v dvorani Arkotove restavracije priredil prav zanimiv podučen shod za tržke in okoličanske kmetovalce. Sešlo se je po popoludanski službi božji dokaj ukaželjnih mož. Za prospeh kmetijstva vedno vneti in povsod delavni gospod notar je pričujočim razlagal v jedernatem, vsakomu razumljivem govoru, kako treba narediti pravno veljavno oporoko, da se v tem oziru preprečijo obilne tožbe, ki so na silno škodo kmetiškim domovom, in pojasnil postave, po katerih se oporoke sodnijsko izvršujejo. Pridejal je koncem govora tehtne opazke, tikajoče se tukajšnje kmetijske podružnice in splošno kmetijske družbe. Posebno pozornost je vzbudil nasvet, naj se za ribniško dolino osnuje mlekarska zadruga, podobna oni v Dobre-poljah in Žireh. Upanje je, da se izprožena misel čim preje udejstvuje. Gospod notar je obljubil, da hoče poučne govore nadaljevati in v prostih urah kmetovalce poučevati v vseh važnih pravnih in kmetijskih zadevah. (»L' Istria«.) V svoji zadnji številki se drgne ta lahonski časniški nepridiprav ob češke duhovnike, ki so nastanjeni po nekaterih krajih Istre mej slovanskim prebivalstvom. Meni, da ti češki duhovniki jedini delajo protiitalijansko propagando v Istri na zunaj, ker zlasti v praškem »Katoliškem listu« napadajo škofa Flappa na ne-čuven način. Zopet dela svoje sklepe kakor vsi časniki tako vrednosti, da je te češke duhovnike kratko in malo pahniti iz dežele, od koder so prišli, ako se hoče, da bode mir. Od kod je in-spirirana »L' Istria«, kar se tiče čeških duhovnikov v Istri, ni težko umeti. To je res, slovansko časopisje, slovanske voditelje in duhovščino iz dežele proč, potem pa na široko odpreti vrata romarjem iz Kalabrije, pa je - pravda dobljena. Skoda, da se voda ne obrne v svojem toku, sicer bi se že davno izpolnila ta iskrena želja »L Istrie« ! (»II Pensiero Slavo«), italijanski pisani slovanski tednik tržaški prične izhajati s prihodnjo svojo štev. v irancoskem jeziku, da se tako pouče najodličnejši prijatelji Slovanov, Francozi, o zaničevanja vrednih razmerah na Primorskem. Ta list je bil zadnjič zaplenjen, ker jo povedal nekaj krepkih resnic na merodajno adreso v Trstu. (Anarhisti in framasoni.) Nekako pred osmimi leti so stali pred sodiščem Neuchatel na Švicarskem anarhisti Nicolet, Darbellag in Heusi, ker so nabili rovarske plakate. Kot vrhovni pravdnik švicarske zveze je bil navzoč framason S t o c k -mar. Anarhist Nicolet se je sam branil. Naposled je se prosil porotnike, da bi smel prečitati neko pesem. Nje vsebina jo bila taka le: »O vi kralji, kdaj bo prišla ura, ko bodo narodi stegnili roke, ko so bode maščevala ljudska vest, ko bo-deto vi uničeni, ko bodo strti prestoli in žezla in meči in krvavi odri, ko bo krvava čaša terjala zadnjo kapljo krvi. In ta kri bode vaša, tirani ! Človeštvo pa bo hitelo k visokemu smotru, k bratstvu !« — »Sodniki, porotniki, dejal je na to Nicolet, vprašam vas, ali niso ti verzi mnogo bolj revolucionarni, kakor pa naš oklic? In glejte, napisal te je verze mož, ki jo tukaj navzoč — evo ga, Stockmar je tisti mož! Dne 1. novembra 1871 jo prinesla to pesem z njegovim imenom »Tribune de Pueble«. Če ste pravični, posadite pravdnika Stockmarja z nami na zatožno klop! On nam jo dal zgled, mi smo le njegovi učenci in posnemavci!« Učinek tega zagovora je bil velikanski. Stockmar je sedel bled, vsi navzoči so ploskali Nicoletu, porotniki so ga oprostili. — Ali se ne bi morda Luccheni tudi lahko tako branil ? (Nemštvo v Pragi.) Kako se širi v Pragi židovstvo, oziroma nemštvo, o tem piše monakovski »Vaterland«, ko objavlja Statistiko nemških gimnazij. Najmanj židov je na gimnaziji v Štefanovih ulicah; poleg 188 nežidovskih dijakov študira vendar le 178 židovskih, torej skoraj 50 odstotkov. Na trgovski akademiji je 412 dijakov, od teh židov 235, torej 57 odstotkov. Na gimnaziji v Prikopih je od 355 dijakov židov 209, tedaj 59 odstotkov. Na nemški gimnaziji v Starem mestu je 30 kristijanov in 139 židov, potemtakem 83 odstotkov. Na tem zavodu ni bilo v sedmem in osmem razredu nobenega kristijana, v šestem jo bil jeden, v četrtem dva, v petem in prvem po sedem, več kot sedem nikjer. (Črna levinja) se nahaja v pariškem zveri-njaku. Stara je kake štiri mesece. Hranijo jo z mlekom in sesekanim mesom. Taki levi so zelo redki in se nahajajo le sredi Sahare. To levinjo je ujel poveljnik Millet na lovu pri Timbutku. (Razoroženje ?) Dne 24. sept. je govoril v Stettinu cesar Viljem in v Toulonu francoski mornarski minister v tem smislu, da se mora pričakovati pomnoženje nemške in francoske mornarice. To je pa zbodlo Angleže. »Morningpost« pravi, da Anglija ne sme pustiti, da bi mornarici dveh velevlastij skupaj bili toliki, kakor angleška sama. Ruski car torej na zapadu s svojim plemenitim človekoljubnim predlogom najbrže ne bo prodrl. (Pommer je oživel!) Nemški nacijonalni vrednik Pommer je bil obsojen na šliri mesece ječe. Pogumni Tevton pa ni hotel dati tokrat vzgleda narodnega mučeništva, ampak jo je popihal čez mejo v Švico. Tam pa mu tudi niso cvetele rožice in mož se je premislil. V soboto je prosil okrajno sodišče v Mostu, da mu dovoli prosto in varno vrnitev v Avstrijo, da presedi prisojene štiri mesece. (Bismark iu cesarica Elizabeta.) Pred nekaj dnevi je poročal posl. dr. Pergelt svojim volilcem v ltumburku na Severo Češkem. Spomnil se je najpreje smrti Bismarkove, in dasiravno je bila cesarica Elizabeta umorjena pet dnij pred njego- slovenskega kluba iz večine v sedanjih razmerah. Parlamentarni položaj jo tako nejasen, da ni nikakor priporočljivo prenagliti se ali delovati celo na korist levice. Klub lahko thrani svobodno roko napram vladi, ne da bi se moral ločiti od desničarskih strank. Potreba se je poprej dogovoriti z ostalimi strankami desnice in zahtevati od njih, da bodo dejanjsko podpirale vse zahteve slovenskega kluba. To je primerna pot, katero treba nastopiti. Sicer so pa naglašali zastopniki vseh skupin svoje pritožbe proti vladnemu postopanju. Imenom koroških Slovencev je govoril posl. Ein-spieler, v imenu štajerskih Slovencev vitez Bei ks, nadalje dr. Krek v ime Kranjcev, Spinčič v ime isterskih in dr Gregorčič v ime goriških Slovencev, za Hrvate posl. Biankini in za Rusine Bar-winski. Posebno velike krivice dogajale so se v parlamentarnih počitnicah štajerskim Slovencem. Iz tega je razvidno, da je položaj slovenskih poslancev zelo neprijeten. Vendar se nadjamo, da se poleže ta kriza s pomočjo vlade in posredovanjem desniških strank, in ako nismo slabo poučeni, so se že storili v tem oziru potrebni koraki. Po več ko triurni razpravi so je vsprejel predlog posl. Gregoreca, naj se odloži nadaljna razprava na pri hodnjo sejo. — Tako nekako praška »Politik«. Vidi se na prvi hip, pod kakim vplivom je so-stavljeno to poročilo in najbrže se ne motimo, ako trdimo, da ima tudi ta list nalogo, pomirjevalno vplivati na naše zastopnike. — »lteichs wehr« javlja, poročajoč o tej seji slov. kršč. narodne zveze, da sta posl. Banvinski in dr. Krek tekom debate vložila dva predloga. Prvi priporoča, naj se v zmerni obliki na merodajnem mestu po-jasne znane krivice in zahteva odpomoči, drugi posl. dr Kreka pa temelji na sklepu ljubljanskih slovenskih konservativcev in zahteva, da slov. kršč. narodna zveza takoj izstopi iz večine. Potem pa dostavlja omenjeni list: Razprava ni bila končana in se nadaljuje 27. dopoludne. Glasovanje o teh dveh predlogih se vrši tudi jutri. Posredovanju desničarskih voditeljev se bo najbrže posrečilo, da pomire Jugoslovane in se tako odkloni dr. Krekov predlog. — To se bo seveda zgodilo, ako zastopniki tlačenega slovenskega naroda ne bodo ostali možje jekleni, neizprosni. Obstrukcije v državnem zboru najbrže ne bo. V skupni seji levičarskih klubov vršil se je namreč razgovor o tem, ali naj se v 15. zasedanju nadaljuje obstrukcija, ali pa naj toliko časa preneha, da se vrši razprava o nagodbenih predlogah. Iz kakih razlogov zastopajo nekateri levičarji poslednje mnenje, pojasnili smo že v jedni zadnjih številk. Za nadaljevanje obstrukcije je bilo konečno le par sobojevnikov za zatirano mater Germanijo, ki so se že tako odvadili mirnemu zborovanju v parlamentu, da bi dolgega časa ne vedeli kaj početi. Velika večina levičarjev pa je zagovarjala le stvarno opozicijo Kakor toraj stvari stoje, bodo v levici najbrž zmagali mirneji elementi ter s tem vsaj nekaj časa omogočili redno delovanje v parlamentu. Dreyfusova afera in bivši predsednik Perier. Londonski listi so prišli v poslednjem času v zelo prijeten položaj, da objavljajo taj nosti, o katerih ni vedel dosedaj skoro noben Francoz razun dotičnih oseb, ki so bile vpletene v dotično tajno zadevo. »Daily Ne\vs« objav,ja sedaj jedno tako tajnost, ki je v neposredni zvezi z Dreyfusovo afero in povod odstopu predsednika Kazimirja Perierja v letu 1895. V vrsti člankov, ki so naslovljeni »izza kulis Drt*yfusove afere«, se objavlja nastopna izjava: Sredi decembra leta 1894. poročal je nemški poslanik v Parizu grof Miinster, nemškemu cesarju o Dreytusovi aferi. Poročilo pa je ujel neki francoski uradnik ter je fotografoval, potem pa je poslal na namenjeno adreso. Vkljub temu pa je nemški informacijski urad zvedel o tej zadevi in poročal o tem v Berolin. Takoj 1. jan. 1. 1895 je dobil poslanik grof Miinster nalog, naj zahteva svoja pisma in odpotuje. Poslanik je res šel k predsedniku Perierju ter mu pojasnil celo zadevo. Perier se je kazal zelo iznenajenega ter obljubil, da se kaj tacega ne bo več dogajalo. Poslanik je obljubil, da bo skušal pregovoriti in pomiriti nemškega cesarja. Se isti večer je poslal obširno poročilo, katero je pa dotični francoski uradnik zopet vjel in fotografoval. Dne 12. januv. istega leta prišel je poslanik zopet k predsedniku ter zapretil, da napove Nemčija takoj vojsko, ako ne da Francija potrebnega zadoščenja. Na to jo odgovoril predsednik, da bo dal sam zadoščenje s svojim odstopom. S tem je pojasnjen tudi odstavek v re-signacijskem pismu predsednikovem, v katerem pravi: S tem da odlagam predsedniško čast, opominjam morda na njih dolžnosti one, ki imajo v rokah moč in katerih skrb naj bi bil ugled Francije pred svetom Kaj se sploh namerava z ob iavljenjem te tajnosti, ni sicer znano, verjetno pa je, da se hoče merodajne kroge speljati na novo pot. Vidi se, da postaja vsa zadeva tembol, zamotana, čim dalje se preiskuje, in da prihajajo na dan vedno nove sleparije in goljufije, v katere so zapleteni najvišji francoski krogi. '2 m, "* i Čf.s oprt-; Mvania Stanja barometra Temperatura Vetrovi M.i!>« .5 !« s " :3 S JO . J > TJ ••* « " ^ u Oh v rom po Oelsijs 271 9 z\«(W 734 H i»a sr. szab. dež »gl 7 /jutisj i 2. popol. 731 0 730 2 12 9 15'4 sl. JV1U. brezv. dož n 68 gl- kr. gJ. i kfr. | Pšenica, m. st. . . 9 40 Špeh povojen, kgr. . — 7 01 Rež, „ . . . 7 50 Surovo roas'o, „ . — 80 Ječmen..... 6 50 Jajcr, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . 6 30 Mleko liter . . . — 8 Ajda..... 9 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 50 Telečie „ „ . — 65 Koruza, „ . . . 6 30 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir..... 2 70 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, .... 10 — Piščanec .... — 45 Grah. „ . . . 12 — Golob..... — 16 Fižol, .... 8 50 Seno. m.stot. . . 1 60 Maslo, kgr. . . — 70 Slama, „ „ . . . 1 25 Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. ni. 6 HO Špeh svež, „ . . — 66 „ mehka, 4 „ „ 4 50 1 1 arndnm včerajšnja temperatura 13 0 , za 0-3° pod norinaioff. inematograf - Lumiere v steklenem salonu kazine 673 1 (vhod skozi vrt). Danes in naslednje dni ob 5 .6., 7. in 8. zv. izredne predstave. 2MF" Nov vspored. 1. Kavalkada rimskih in abesinskih bojevnikov. — 2. Mačji zajutrek. — 3. Prihod gondole v Benetke. — 4. Panorama z Amberieu (sneženo vreme), opazovano z železničnega ___ vlaka. — 5. Dragonci Steeple Chaise. — 6. Dirka v vrečah (Rim). — 7. Dvoboj s puSkami. — 8. Ruski ules (na splošno zahtevanje). — 9. Italijanski karabinjerji. — 10. Glumač. — 11. Kopališče zamorcev v Kamerunu. — 12. Bitka s sneženimi kepami (na splošno zahtevanje). Vstopnina 20 kr. Otroci iu vojaki 10 kr. Orgranist dobi službo z 10 oktobrom t I. v Cerkljah pri Kr&nji. Oženjen — rokodelec — ima prednost. Oglasila s spričevalom orgljarske šole sprejemlje 674 2-1 A. GolobiČ, župnik. Sprejmem takoj v svojo notarsko pisarno pod ugodnimi pogoji v vseh notarskih strokah popolnoma zmožnega kandidata ali konceptnega uradnika. 679 3-1 Niko Lencek, c. kr. notar v Škofji Loki. z ugodnimi šolskimi spričevali sprejmem takoj v svojo galanterijsko prodajalno. 678 3-1 Iran Ko r dih, Prešernove ulice št. 10—14. gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 6 priporočaj 667 3-2 lastnega izdelka, iz zanesljvega prašičjega m^sa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošti proti povzetju. Vsak ponedeljek in četi tek večer dobe se sveže klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno, naravno vino. V Tr M zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, I se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 9 opeko vseh vrst. Harol S&ritegl® org-ljarski stavbeni mojster (učenec g. Franca Goršiča), v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1, se piiporofam za izdelavo novih cerkvenih orgelj po najnovejši in skušeni sestavi z večletn»tn poroštvom. — Prevzamem tudi prenovljenje in pop vo orgelj, dobro in po najnižjih cenah. 624 6 6 Tomo Tollazzi iz Logatca toplo priporoča iz svoje zaloge 644 4 -4 "visaitj, na primer laška, istrijanska itd. JJST Postreže tudi rad z vzorci. ^aSBSZSBSESBS^ Jo Uradne C{ rflin trgovske K " K07ERTE I s llrmo priporoča [}{ j3 KAT. TISKARffACJ 3 v Ljubljani. jj :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> Karol Planinšek Ljubljana, Stari trg priporoča ob času vinske trgatve grozdni slador (Trau-benzucker), nadalje veliko zalogo špecerijskega in kolonijalnega blaga, kakor tudi Špirita, linega pristnega slivovca, drožnika in ruma IV na d o l> e 1 o in drobno, "30® 613 8-6 :xxxxxxxxxxxxxxx: %xxxxxnxKxnxxximxxxmx®MXKXX g Prva iiaivecia knHuskii tvrdki*, * K X M X n K * X g X X n x X X X n Od 1. novembra nadalje: Dunajska cesta št. 6, poleg lekarne Piccoli. Ilustrovane cenike pošiljam na zali lev nuje brezplačno. iiii«lfiMi| jermenar in sedlar Sv. Petra cesta34 lijubljaiia, priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoržno izdelovanje jermenarskih in sedlarskih proizvodov, katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. Ravno tam je velika zaloga različni-t konjskih oprem za vožnjo Jn Ježo itd — Izdelovanju jermen za s' milno in zvonove. Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50—23 Zunanja naročila se vestno in toeno izpolnjujejo. % n x X X X X x X M X X X X X X I > u 11 a j s k a t> o r z a. Dne 28. septembra. .Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renia 4"/„, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 g!d. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........ 20 mark...... SO frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 100 gld. 75 kr. > 65 » . 120 » 85 » . 101 > — > . 119 > 80 > . 98 » 15 » . 903 > — > . 350 » 75 » . 120 » 15 > j. 58 » 85 » . 11 > 77 > > 53' . 44 » 15 » . 5 > 68 » Dne 27. septembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 2">0 gld. . . 164 gld. 5°/0 državne srečke 1. 1860. U'0 gld. . . 158 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . . 13 L > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 » Posojilo goriškega mesta.......112 > 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » Zastavna pisma av. osr. zem-kred. banke 4°/0 98 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » » > južne železnice 3"/„ . 179 > » » južne železnice 5°/0 . 126 » » dolenjskih železnic 4°/„ 99 50 kr. 75 » 25 50 50 20 90 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... \Valdsteinove srečke, io gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcijo tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 165 » - 19 > 25 26 > — 82 > — 80 > 20 60 > — 22 > 50 1^5 > 25 ;!75 » — JV » — 73 » 25 108 > — 166 > 55 168 » 75 > 25 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za z gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba m. m^i I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. HSJT Pojasnila TftJK v vseh gospodarskih in (i.ianonih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijs.' ',i vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor j'' • iogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flnvni».. "3LSS