UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 Savinjske Letnik 3, št. 61, 10. 9. 1997 Cena 150 SIT Komandir policijske postaje Žalec Zvonko Šmid: “Žalec je varno mesto!“ Stran 8 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana i ? V.' 41 lJ OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE Mm Gradič Tel./fax: 063/715 521 li 12.-21.9. *97 CELJSKI SEJEM OENIRALNIPOKROVITEU KOVINOTEHNA im imm. . i... 7 s « > o . A5‘s -■s. S r~ * £> f ■’§ f, ^ Si | J | ® ;s ži ‘5 ' is^ - J 1 = 1 - ? ..• j | ; ! 5 -s s ? « -s .= 11 g g i ii^*if!ii a 'te <5 Ji 1^1 s , N § ■§ !< O Š S ^ UVODNIK GLAS 61/1997 , BBgpn —•— g— ■mn 3 BU12NI6 Jatut tAOY, CIE! Gospa, umrite, bi se glasil prevod naslova današnjega uvodnika. Zakaj tak naslov, verjetno ni težko ugotoviti. V preteklem tednu je umrla princesa Diana, priljubljena Lady DL Smrt je dočakala v srečanju s steno v predoru, po katerem je s sopotniki in voznikom v avtomobilu bežala pred nadležnimi novinarji. Dejstvo, da lahko do take tragedije pride zaradi do skrajnosti neodgovornega obnašanja nekaterih pripadnikov sedme sile, je strašljivo. Se bolj grozno je dejstvo, da paparazzi-zasledovalci ponesrečencem niso nudili prve pomoči, temveč so čas do prihoda reševalcev in policije prebili ob fotografiranju trupel ponesrečencev. Ob nesreči se seveda sproži vprašanje, kdo je kriv. Vprašanje, na katerega pravzaprav znamo odgovoriti vsi, čeprav ne bomo nikoli dočakali zadovoljivega sodnega epiloga. Princeso Diano so posredno ubili paparazzi. Do skrajnosti brezobzirni ljudje, ki ne spoštujejo človekove zasebnosti, in ki celo ob smrtni nesreči najdejo material za svoje fotografije. Takoj po nesreči so tisto gmčo “fotografov” zaprli. Obdolžili pa so jih lahko le nekaterih stvari. Najhujša med njimi je ta, da niso nudili pomoči ponesrečencem. Malo resnejša obtožba grozi tistemu, ki je baje premikal truplo princese Diane - po lastnih besedah zato, da bi ji otipal srčni utrip. Kakor koli že, zasledovalcev ne bodo mogli obsoditi, kakor bi si zaslužili. Konec koncev tudi niso naredili nič nezakonitega, saj ji niso stregli po življenju, samo vozili so za njo, ko je poskušala pobegniti. Posredno jih sicer lahko obsodijo marsičesa, vendar se posredna krivda kaznuje z nižjimi kaznimi. Posebno etično vprašanje pa je, do kakšne mere so slavni ljudje javna last. Ali imajo pravico do zasebnosti? S strani paparazzov bi dobili jasen odgovor - NE. Kam pripelje takšno stališče, smo v skrajni obliki videli pred kratkim. Ekskluzivne fotografije ali podatki o slavnih ljudeh so dobrine, za katere bi mediji dali vse. Zato ker takšne stvari povečujejo branost, branost pomeni večjo naklado, večja ^naklada: več denarja... Vendar, navsezadnje vsa krivda le ni na straneh medijev. Že dolgo je znano, da ponudba ne ustvarja svojega povpraševanja, temveč je prej obratno. Ljudje si v svojih majhnih življenjih želimo blišča in slave tistih, ki jih posredno prek paparazzov zasledujemo na vsakem koraku in potem ob škandaloznih slikah doživimo svojih pet minut. Stvari se pač ne bodo spremenile. Že od rimskih časov ljudstvo zahteva kruha in iger, le kruh in igre se prilagajajo moderni dobi. Lady Di očitno ni bila ženska, ki bi brez težav prenašala dejstvo, da je stalno na očeh. Želela je malo svoje zaslužene zasebnosti, malo miru. Veliko časa je preživela na begu pred nadležnimi fotoreporterji. Na begu pred njimi jo je doletela tudi smrt. Sedaj bo počivala v miru, dokler se kakšen paparazzo ne bo spravil s svojim aparatom v svežo gomilo. Diana je v svojem življenju ogromno naredila za številne pomoči potrebne. Njen tragični odhod je gotovo velika izguba za planet. Žal v preteklem tednu to ni bila edina žalostna vest, ki je pretresla svet. V visoki starosti je svet zapustila prva med dobrotnicami, mogoče največja ženska vseh časov - mati Tereza. Ob izgubi dveh velikih žensk so beseda skoraj odveč. Pustimi mrtvim ležati v miru. Vid Burnik IZ VSEBINE: AKTUALNO Morski grob Stran 4 DOGODKI Mladinci v Trenti Stran 5 GOSPODARSTVO Obisk MOS ’97 bi lahko bil rekorden, če... Stran 6 Posodobitev na čistilni napravi Kasaze Stran 7 IZ NAŠIH KRAJEV Kdo kali nočni red in mir v Žalcu Stran 8 KRONIKA V Orli vasi zgorela kozolca Stran 10 Bo v Globoki pri Mozirju dobrota premagala zlo? Stran 11 INTERVJU Srečko Meh: Velenje - mesto priložnosti Stran 12 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Kako kupiti računalnik Stran 15 TEMA MESECA Občina Žalec praznuje Stran 16 ŠPORT Franc Romih na EP Stran 18 Drago Jakopin: Prihajajo nove Mirne? Stran 19 ZA SRCE Hvala bogu, počitnice so končane Stran 23 TEST Ali ste nepriljubljeni? Stran 27 GLASBA The final rave of summer ’97 Stran 28 GLAS Savinjske izhaja vsako dntgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo lurlrnr; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Andreja Drev, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Culk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! AKTUALNO HHRnHHHHHHaH HaaaamffiHaBMi glas 61/1997 VASE MNENJE K ČLANKU KARATE JE ZADOVOLJSTVO (Glas Savinjske, 7.5.97, št. 53) Šele pred nedavnim sem se imel priliko seznaniti s člankom Karate je zadovoljstvo v št. 53 vašega časopisa. V njem novoimenovani mojster 5. Dan, Anton Maruša, predstavlja svoj pogled na karate, ki pa mi ni vzbudil zadovoljstva, saj izhaja iz neresničnih trditev v zvezi z mojo osebo. Citiram A.M.: Pri njemu (Dr. Topiču, op.pis.) sem treniral 5-6 let, potem pa sva s kolegom Jaklom skupaj trenirala tako imenovani Jugokai do leta 1985. Vprašanje novinarja: Leta 1985 sta se z Dr. Jaklom razšla? Odgovor A.M.: Dr. Jaki je zaradi svojih službenih obveznosti odšel v tujino, pa tudi tehnično se je najin način videnja začel ločevati (Konec citata) In kako je zares bilo? Pri ustanovitvi karate organizacije Jugokaj s sedežem v Celju, leta 1974, je Maruša dejansko sodeloval. Tri leta kasneje pa se je pričel navduševati za takrat modni full-contact karate. Jaz sem leta 1978 odšel v ZDA in se vračal le na počitnice. Torej že v tem času nisem mogel trenirati z Marušo, ki je sicer neovirano razširjal svoj full-contact med mlade Jugokaj borce. Leta 1981sem tudi formalno odstopil s funkcije tehničnega vodje Jugokaja in od takrat s to organizacijo nisem več imel nikakršnega stika. Vodstvo Jugokaja je v celoti prevzel Maruša, ki je uvedel drug, svoj način treniranja. Pri tem pa je, kot sem izvedel kasneje, pri izpitih še leta podeljeval diplome z odtisnjenim mojim imenom pod navedbo tehničnega vodje. Brez moje vednosti! Tako nekorektno izrabljanje tujega imena seveda ni sodelovanje. 1981-85 sem bil v Južni Ameriki, 17.000 km proč od Slovenije. V tem času Maruša - tudi če bi to hotel - niti slučajno ni mogel z mano trenirati ali se z mano razhajati. Resda danes ne ve več, kako se' zares pišem, pa je vseeno težko verjeti, da ima lahko mojster tako visoke stopnje tako nizko raven pomnenja - ni prvič, da se o svoji karate karieri moti kar za okroglih pet let. Vendar zame to ni niti slučajna niti nedolžna zmota, ampak rafiniran poskus posredne strokovne diskvalificije. Pri nepozornih poznavalcih karate scene namreč vzbuja vtis, da naj bi jaz bil odgovoren za Jugokaj ves čas, tudi v času njegovega nazadovanja in razpada 1985. Vendar je na srečo Maru-šin opešan spomin brez moči proti moji veliki geografski oddaljenosti prav v tistem obdobju. Breme neustreznega koncepta in slabega vodenja ter posledično nazadovanja Jugokaja od 1981 dalje do neslavnega konca bo moral mojster Maruša nositi kar sam. Za opravljeni izpit za 5. Dan mojstru Antonu Maruši seveda čestitam. To je visoka kvalifikacija in čast, ki jo redk-okdo doseže, ki pa nosilca tudi k mnogočemu obvezuje. Med drugim k resnicoljubnosti in korektnosti. Dr. Rudolf Jakhel POGREŠANA POTAPLJAČA ROK KODRE IN HELENA URLEB Člani Društva za podvodno dejavnost (DPD) Jezero Velenje so v dneh 22., 23. in 14. avgusta 1997 preiskali akvatorij do globine 60 metrov pri otoku Cresu, južneje od rta Selzine in pri otoku Plavniku. Preiskali so tudi obalo, vendar pogrešanih potapljačev ali predmetov, ki bi kazali na njuno prisotnost, niso našli. V akciji je sodelovalo 27 potapljačev DPD Jezero Velenje, 5 potapljačev DPV Celje, v soboto so se jim pridružili 4 potapljači potapljaškega društva PONIREK iz Kočevja in v nedeljo 5 potapljačev KPA Novo Mesto. V iskalni akciji so zelo aktivno sodelovali tudi predstavniki POLICIJE (Policijske uprave Reka pod neposrednim vodstvom načelnika oddelka za pomorske in mejne zadeve g. Svetozaija Vukeliča) in LUŠKE KAPETANIJE REKA. Del zaslug, da je akcija na Hrvaškem potekala brez zapletov in ob izdatni pomoči hrvaških organov, je potrebno pripisati konzulu RS v Zagrebu, gospodu Marku Satleiju, ki se je osebno zelo potrudil. Kljub temu, da so potapljači storili vse, kar je bilo v njihovi moči, pogrešana nista bila najdena. Pomoč pri na-daljnem iskanju jim je ponudil g. Ra-jkov Gomezelj, lastnik podjetja SIAM INŽENIRING d.o.o. iz Pirana. Navedeno podjetje ima namreč v lasti robota (mini podmornico), namenjenega za preiskovanje morsKega dna na večjih globinah. Iskalno akcijo so omogočili MESTNA OBČINA VELENJE, GORENJE VELENJE, RUDNIK LIGNITA VELENJE. in TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ. A. D. Vabljeni na tradicionalno srečanje Zasavcev in Savinjčanov v nedeljo 21. septembra ob 10. uri pri planinskem domu. Slavnostni govornik bo dr. Janez Drnovšek preds. Vlade RS. Po slovesnosti vas bo zabaval Aleksander Jež. Sledilo bo srečanje zasavskih in savinjskih planincev. VLJUDNO VABLJENI! LDS UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE UMRLA POTAPLJAČA NAŠLI IN PUSTILI V MORJU LJUBLJANA, 3. septembra -Akcija dvigovanja trupel velenjskih potapljačev 25-letnega Roka Kodreta in 17-letne Helene Urleb iz ožine med otokoma Cres in Plavnik, ki so ju 31. avgusta našli s pomočjo podvodnega robota na globini 85 metrov, je po 12 dneh končana. “Rok in Helena sta neizmerno ljubila morje. Krivično bi bilo, če bi ju morju odvzeli, zato naj ostaneta tam, kamor sta si tako želela...” so starši preminulih sporočili 11-članski ekipi velenjskih reševalcev na Krk. “Po vseh tehničnih težavah s podvodnim robotom Heleno je že kazalo, da nam bo potapljača uspelo dvigniti. A spoštovati moramo željo njunih staršev. Zato se vračamo domov brez njiju,” je povedal vodja akcije Anton Travner. Tako je bila zaključena največja reševalna akcija zunaj slovenskih ozemeljskih voda, v kateri je sodelovalo 50 potapljačev in podvodni robot TRGOVINA S KURILNIM OLJEM x kurilno olje že od 45,60 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 mjmnm JL FRANC ROMIH Breg 79c, Polzela, tel.lfax: 0631720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEM1T fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljam stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! V. POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 ^ SVEČANO OB BLAGOSLOVITVI DOMA SV FRANČIŠKA V LIBOJAH Prvo nedeljo v septembru je bila velika svečanost v Libojah ob cerkvi Sv. Neže, kjer so odprli in blagoslovili Dom sv. Frančiška. Svečano sv. mašo je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je opravil tudi blagoslovitev novega doma ob cerkvi. Po blagoslovitvi so domačini pripravili za vse prisotne pogostitev z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali otroci veroučne skupine ter narodno-zabavni ansambli Savinjskih sedem, Vagabundi, Zlati zvoki in Ansambel Francija Buijana kot vokalna solista pa sta sodelovala tudi Miro Klinc in njegova žena. Sakralni objekt v Libojah ima svojo bogato zgodovino, saj se omenja že leta 1540 v urbariju Novega Kloštra in je bil nekaj časa tudi župnija po podrtju in odprodaji cerkve sv. Križa v Kasazah. Zaradi rudatjenja je bila v cerkvi 15. julija 1951 zadnjič sv. maša, saj so pričenjala tla toniti, ker se je cerkev pogrezala. Nepoškodovan je ostal le zvonik, katerega streho so prenovili septembra 1985. Kmalu nato so pridobili lokacijsko dovoljenje za prenovo oziroma za postavitev nove cerkve, ki je bila dokončana in blagoslovljena leza 1990. Farani pa niso mirovali. Prizadevajo si celo za pridobitev lastne župnije, zato so zgradili tudi župnišče, ki je sedaj Dom sv. Frančiška. Cerkev in dom sta delo arhitekta Franceta Kvaternika in projektanta Matjaža Karlovška. -nko ° ©IMMM] gMissO to tesMI ©is ®©Ky\(iaai\ Velika izbira rabljenih vozil Krediti od T+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806,432-807 PO OBRONKIH KRAJEVNE SKUPNOSTI PONIKVA Zadnjo avgustovsko nedeljo se je končalo slavje v počastitev krajevnega praznika Ponikve pri Žalcu. Tamkajšnja planinska sekcija, ki deluje v okviru PD Žalec, je organizirala ie tradicionalni pohod po obronkih Ponikve. Udeleženci so se na koncu pohoda dobro podložili. Nekaj nad 250-glava množica je pohod pričela ob 8. uri pri Bistroju Lovec v Studencih (Steblovnik) in ga zaključila ob 12.30 uri pri gasilskem domu na Ponikvi, kjer je so bili vsi udeleženci pogoščeni z okusnim golažem. Žene planinke iz Ponikve pa so udeležencem ponudile še domače dobrote, za katerimi so vsi prav radi posegali. Pohod je bil po pričakovanjih rekorden, saj vso se ga udeležili prijatelji narave iz Žalca, Galicije ter Liboj. Posebno veseli pa so bili udeležbe planincev iz Trbovelj, ki so na Ponikvo pripotovali s posebnim avtobusom. Kot je povedal predsednik sekcije Dani Jelen, je pohod dobil širši pomen, saj se ga vsako leto udeležuje vse več planincev izven občine Žalec. Domačini ob trasi, ki je vodila iz Steblovnika preko Marofa, Vrhov, Studencev in Lok nazaj na Ponikvo, so skoraj na vsakem kilometru udeležence pogostili z domačimi dobrotami. Pohoda so se udeležili tudi pevci tamkajšnjega pevskega zbora Kud Rista Savina, ki so ob vsakem ostanku zapeli nekaj pesmi. Na oncu se je srečanje spremenilo v prav prijeten domači koncert, saj so ubranemu petju pritegnili takorekoč vsi udeleženci. -nko DELOVNA AKCIJA MLADINCEV V KAMPU TRENTA V Kampu Trenta je od 28. julija do 11. avgusta potekala mladinska delovna akcija, imenovana Triglav ’97. Skupno se je je udeležilo 50 brigadirjev iz vse Slovenije, med katerimi je bilo tudi pet članov Mladega foruma iz Žalca. * - Namen akcije je bil očistiti Triglavski narodni park smeti, ki jih obiskovalci gora puščajo vsepovsod, pa markiranje planinskih poti in drugo. Brigadirji so čistih poti in zavetišča soške fronte iz prve svetovne vojne, gorske poti okrog Jalovca, Krna, Vršiča, Kriških podov in tudi Triglavsko pot. Zadnji dan tabora so se najbolj zagreti povzpeli celo na vrh Triglava. Podirali so drevesa za panoramsko cesto, ki naj bi imela razgled na Bovec, Kobarid, Tolmin in okolico. V prostem času, ki ga je bilo sicer bolj malo, so se brigaditji večkrat pomerili med seboj v nogometu, košarki in družabnih igrah. Ker pa neumnosti še ni bilo dovolj, so brigadirji izvedli drzno akcijo v taboru Janeza Janše in mu ukradli zastavo z drogom vred. Takšne in podobne akcije se bodo na področju Slovenije še odvijale. Če poznate ljudi in kraje, ki so potrebni pomoči, sporočite to na sedež Združene liste v Žalcu. MLADI FORUM ŽALEC SE ZADNJE PRIPRAVE NA 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU V prostorih Celjskega sejma je bila 5. septembra tiskovna konferenca, na kateri so organizatorji predstavili še zadnje priprave na jubilejni 30. mednarodni obrtni sejem (MOS), ki se bo od 12. do 21. septembra odvijal v Celju. Tiskovni konferenci so prisostvovali direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl, predsednik poslovnega odbora Stanislav Kramberger, strokovna sodelavka poslovnega odbora Breda Obrez Preskar, sekretar poslovnega odbora Slavko Medeja Lončar. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger: "Na Obrtnem sejmu v Celju pričakujem najmanj 250.000 ljudi." Mag. Franc Pangerl je predstavil še nekatere zadnje pn-dobinv sejma, ki ga bo 12. septembra otjprl predsednik dižave Mjlan Kučan. Na 36.000 in notranjih in 19.000 m" zunanjih površin se bo predstavljalo 1765 razstavljalcev iz 29 držav, pretežni del razstavljalcev pa prihaja iz Slovenije. Med obrtnimi sejmi je MOS takoj za miinchenskim obrtnim sejmom, na njem pa bodo praktično zastopane vse gospodarske in predvsem obrtniške dejavnosti vsaj s simbolično predstavitvijo. Mag. Pangerl je povedal, da so si prizadevali tudi za odprtje avtocestnega odseka Arja vas-Vran-sko že teden pred uradnim rokom otvoritve, ki je bila predvidena za 19. september, vendar pa so jim predstavniki vlade, občine in DARS-a odgovorili, da gre za tako utesnjene termine, da sedem dni žal ni možno nikjer pridobiti. Se pa po mnenju Stanislava Krambergeija lahko zgodi, da bodo na obisk sejma precej negativno vplivale neurejene razmere na avtocesti Maribor - Arja vas, saj prihaja iz severovzhodnega dela Slovenije velik delež obiskovalcev sejma. Na sejmu se bo predstavljalo 29 držav. Poleg slovenskih se bodo direktno predstavljali še razstavljala iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Japonske, Jugoslavije, Italije, Indonezije, Nemčije, Pakistana, Singapurja in Švice. Posredno bodo zastopane Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Izrael, Japonska, Jugoslavija, Južna Koreja, JAR, Kanada, Madžarska, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Tahvan, Velika Britanija in ZDA. Strokovna sodelavka sejma Breda Obrez Preskar je zbranim podala tudi rezultate analize prve telefonske raziskave, ki so jo izvedli po vseh omrežnih skupinah. Med anketiranimi se je povečalo število potencialnih obiskovalcev sejma in zmanjšalo število tistih, ki sejma ne bodo obiskali. Na obisk sejemske prireditve v veliki meri vpliva velikost sejma in bližina, tradicionalnost same prireditve ter novosti, ki Pukl in predstavnica Kovinotehne jih prinaša oziroma ponuja. Kar 70 odstotkov vprašanih bo sejemske prireditve nasploh obiskovalo v manjši meri kot doslej, glavna vzroka pa sta gneča in pomanjkanje časa. Kar 91 odstotkov anketirancev meni, da je sejem odlična priložnost, da se seznanijo z nekaterimi inovacijami, za nekoliko manjši delež vprašanih pa je sejem predvsem odlična priložnost za nakup oziroma za srečanje s poslovnimi partneiji. Sejem redno obiskuje 30 odstotkov anketirancev, medtem ko je bilo nekaj več kot 12 odstotkov med vprašanimi stalnih gostov. Letos bo sejem obiskalo 40 odstotkov vseh anketirancev. Predstavnica Kovinotehne Medeja Lončar je poudarila, da Kovinotehna daje velik poudarek temu jubilejnemu sejmu, kjer bo njihovo podjetje zastopano v razstavnem in prodajnem delu, udeleženi pa bodo tudi v nekaterih spremljevalnih dejavnostih. 30. MOS bodo namreč spremljale številne prireditve. Tako Obrtna zbornica Slovenije pripravlja razstavo poslovnih daril, predstavitev poklicev in predstavitev svojega informacijskega sistema. Na vrsto bo prišlo tudi srečanje z obrtniki in podjetniki iz Avstrije ter Novare, razprava bo tekla na temo malega gospodarstva oziroma delovne zakonodaje, medtem ko bo Odbor za gospodarstvo Državnega zbora razpravljal o strategiji malega gospodarstva. Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije pripravljata posvet na temo žPred vrati evropske zveze, sledil pa bo posvet na temo primerjave dualnega šolskega sistema v Sloveniji z evropskimi sistemi. Organizatoiji pričakujejo 250 tisoč obiskovalcev, za katere so pripravili 4300 parkirnih mest, na železnici pa bodo imeli 40-odstotni popust. 1100 parkirnih mest pričakuje tudi razstavljalce, 70 pa so jih pripravili za protokol. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, cena vstopnic pa bo 600 SIT za odrasle, s popusti za skupine, otroke, študente in upokojence. D. SAMBOLIČ 21. SEJA OBČINSKEGA SVETA MOZIRJE V sejni sobi Občine Moziije je bila 1. septembra 21. redna seja Občinskega sveta Občine Moziije. Na dnevnem redu je bilo 11 točk, med drugim pa so mozirski svetniki obravnavali ugovor zoper vsebino Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo Moziije in Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za lekarniško dejavnost, sprejeli so spremembe Odloka o komisijah in odborih občinskega sveta, obravnavali pa so še Statut Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, podražitve ekonomskih cen v VVZ Moziije in koncept razvoja Občine Moziije. Na dnevnem redu so bile tudi nekatere kadrovske zadeve in občinski svetniki so se poglobili v imenovanje nadomestnih članov v Odbor za negospodarske dejavnosti in imenovanje predsednika odbora, svojo pozornost so namenili tudi imenovanju članov Komisije za obravnavo vlog in pritožb občanov, imenovanju Skupščine Javnega komunalnega podjetja OKOLJE iz Moziija, pa imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet Zavoda za kulturo Moziije in ter predstavnikov ustanovitelja v Svet WZ Moziije. D. S. OBISK SEJMA BI LAHKO BIL REKORDEN, ČE... Z direktorjem Celjskih sejmov mag. Francem Pan-getiom smo pred odprtjem sejma spregovorili o pripravah na na jvečjo domačo sejemsko prireditev in o pričakovanjih organizatorje^’ sejma. Ob zaključku lanskoletnega, 29. sejma, smo dali nekaj napovedi oziroma nekaj obljub in lahko rečem, da smo jih večji del realizirali. Tako bo obiskovalce pričakal nov gostinski del nova konferenčna dvorana in prenovljena dvorana E; nekaj manjših tehničnih posegov smo mršili na samem sejmišču, velik del sejma pa smo spravili pod streho v montažnih halah. Kot novost bomo letos eno dvorano poskušati klimatizirati, kar bi pomenilo, da bomo v naslednjih letih morali v tej smeri nadaljevati. Zavedamo se dejstva, da hočeš-nočeš moramo doseči sejemski standard, ki se bo lahko primerjal z Evropo. dom. Lahko povem, da mi danes vsega potrebnega še nitnamo, ampak zagotovo je potrebno v nekaj naslednjih letih oziroma vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju doseči evropske standarde, če še želimo biti aktualni in stopiti v korak s časom ter razvojem našega gospodarstva in sejemske dejavnosti da bi bila avtocesta odprta že pred uradno otvoritvijo sejma. Upamo, da bo k uspehu sejma malce pripomoglo tudi to, da je odprtje avtocestnega odseka načrtovano za 19. septembra, torej takrat, ko bo sejem še trajal Vettdar pa nas v tem trenutku bolj skrbi povezava med Celjem in Mariborom, saj je na obiska iz tega severovzhodnega dela Slovenije, in bojimo se, da bodo prav na tej relaciji večji problemi kot na poti iz Ljubljane do Celja. Po mojih podatkih je izgubljenih tudi nekaj parldmih mest, in to predvsem na zahodnem delu Celja, na tem tako imenovanem Aerovem delu, vendar to za nas ne lahko rečem, da smo po številu parkirnih prostorov nekako v enakem /Krložaju kot (anj upamo pa, da bo nekoliko izboljšan sistem organizacije obiskovalcem zagotovil kolikor toliko normalen prihod Zavedamo se namreč dejstva, da je prihod m sejem zelo pomemben element počutja obiskovalcev in razstavljalcev, saj lahko zagate in neprijetnosti že ob sejma. Lahko pa rečem, da bi lahko glede na priprave in na promocijo sejma letošnje leto zagotovo beležili rekorden obisk, če bi k prometni sistem cestnih povezave deloval normalno. Tako pa lahko le prepustimo času čas in upamo na mjboljše, potem pn bomo dejansko videli, kako je z obiskom in z zadovoljstvom naših obiskovalcev.” D. S- OBILO INVESTICIJ V SOLSTVO IN KOMUNALO - 1. DEL Vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo na občini Žalec Tanja Razboršek Rehar je povedala, da na področju gospodarstva lokalna skupnost nima velikega in neposrednega vpliva, zato malo gospodarstvo spodbujajo le preko ugodnejših kreditov. Tako je bilo v dveh ali treh razpisih letno razdeljenih med 50-70 milijonov kredita, bila pa sta objavljena tudi dva razpisa na področju kmetijstva s ciljem spodbujanja kmečkega turizma. V pripravi oz. javni razpravi je strategija razvoja malega gospodarstva, za septembrsko sejo občinskega sveta pa je pripravljen tudi odlok o celoviti razglasitvi kulturne dediščine v žalski občini. Je pa bila lokalna skupnost precej bolj aktivna na področju negospodarstva. Že v letu 1996 so pričeli z investicijami, ki so bile dokončane letos in so delno popravljale napake iz preteklosti. Tako je bila zamenjana, streha nad I. in II. osnovno šolo Žalec z nadzidavo za dve dodatni učilnici v yrednosti 52 mio SIT, rekonstruirana je bila streha na Domu II. slovenskega tabora, hkrati pa je bil saniran strop v dvorani doma, oboje v vrednosti 45 mio SIT. Nadalje je bilo na starem delu šole na Vranskem adaptirano podstrešje in zamenjana strešna kritina v vrednosti 28,5 mio SIT, poravnan je bil drugi del .stroškov za investicijo prizidka k OŠ Griže v skupni vrednosti 27 mio SIT, zamenjani sta bili dve tretjini strehe na OŠ Braslovče v skupni vrednosti 9,2 mio SIT, obnovljeni sta bili telovadnjci. podružnične šole Trnava in OŠ Žalec, razširjena pa je bila telovadnica na Polzeli. Za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol v letu 1997 je skupno namenjenih 45,2 mio SIT, ta sredstva pa se delijo po ključu velikosti šol in števila oddelkov, prioritete pa so skupno z občinsko strokovno službo določili ravnatelji. Med večjimi vzdrževalnimi deji velja omeniti popravilo strehe na OŠ Petrovče, Griže in.Gotovlje, delna zamenjava oken na OŠ Šempeter, po- pravila na OŠ Polzela in oplesk oken v Preboldu ter. obnova fasade na starem delu OŠ Vransko in v Go-tovljah, kjer je bila preurejena tudi kotlovnica iz trdega goriva na plin. Med manjša vzdrževalna dela sodi zamenjava talnih oblog, lakiranje par-ketov in pleskanje učilnic, vsaka šola pa je dobila najmanj eno opremo za učilnice. Uspešno je bila izvedena tudi reorganizacija izvajanja investicijskih del, ki letos ni bilo več pod pristojnostjo Zavoda za izvajanje spremljevalnih dejavnosti, ampak so bili za ta dela odgovorni ravnatelji, kar se je izkazalo za bolj uspešno. Ža investicijsko vzdrževanje vrtcev na področju občine je bilo namenjenih 11 mio SIT, med potrebnimi deli pa so strehe nad peskovniki, zamenjava senčil ter obnova parketa in sanitarij. Na področju zdravstva je bilo živahno zaradi sprejetja strategije razvoja zdravstva v občini Žalec do leta 2000 in v zvezi z imenovanjem direktoija zavoda. Na področju sociale je Žalec ena od prvih občin, ki uspešno uresničuje ze sprejeto strategijo socialnega varstva v občini; javna dela v obliki pomoči družini na domu, ki so bila ukinjena v poletnih mesecih, so bila uspešno nadomeščena z rednimi zaposlenimi, pomoči potrebnim občanom občine pa je na razpolago tudi HELP LINE. So pa bili predstavniki občine Žalec zelo razočarani, ko v obrazložitvi letošnjega republiškega proračuna žalske občine niso zasledili med investicijami na področju delovno-varstvenih centrov. Pripravljena je bila analiza prostorskih pogojev za vse osnovne šole v občini. Posredovana je bila ministru v pregled in bo obravnavana na aktivu ravnateljev. V letu 1996 je bilo potrebno določiti tudi ekonomsko ceno vrtca, ki je zaenkrat še ena najnižjih v republiki, uspešno pa je bil izveden tudi tehnični pregled več kot 10 let stare investicije.v pralnico in kuhinjo v enoti vrtca v Žalcu. (se nadaljuje) V petek, 5. septembra ob 15. uri, je Slovenska investicijska banka v ulici Savinjske čete slovesno odprla svoje nove prostore. Otvoritve so se udeležili vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja iz Savinjske doline in okolice. Na sliki Dane Senic med slovesnim govorom Tekst in foto: S. J. POSODOBITEV NA ČISTILNI NAPRAVI bazenu; zgrajena pa je bila tudi fekalna postaja za greznične odplake, kar odpravlja šoke v procesu čiščenja. Prav tako je bila vzpostavljena avtomatizacija vodenja CN, ki omogoča neprekinjen nadzor nad procesom in Letošnji občinski praznik so organizatorji obeležili z obsežnim programom prireditev, v katere je 3. septembra sodila tudi predstavitev posodobitve na centralni čistilni napravi Kasaze. Dobnik je poudaril, da je bila poso- izboljšani pogoji v aeracijskem dobitev čistilne naprave v Kasazah eden osrednjih problemov in hkrati osrednjih ciljev občine. Pri razreševanju problemov, ki so se pojavljali v zvezi s čistilno napravo, se je pojavil določen napredek, vendar pa je ta - kot vselej - odvisen od denarja. Po besedah župana se je potrebno zavedati, kolikšen pomen ima čistilna dobiti tudi dovoljenje naprava za občino, saj bo le tako ratorij, v katerem bo moč opravljati mogoče v občinskem proračunu tudi dokaj zahtevne laboratorijske izposlovati dovolj denarja za njeno analize. ureditev. pQ besedah direktorja Zakonjška izgradnja ČN še zdaleč ni zaključena, saj je nujno potrebno zgraditi novo aeracijo, kar bi zmanjšalo stroške za električno energijo, pa tudi z izgradnjo ostalih objektov, kot so gmlišča, usedalniki in plinohran, ne kaže čakati predolgo. Na CN v Kasazah želijo priključiti tudi ostale porabnike, ki gravitirajo nanjo, čistilna naprava pa naj bi nič več ne bila moteča za okolico. Matjaž Zakonjšek je povedal, da sq potrebe po novih pridobitvah na CN Kasaze naletele na veliko posluha pri občinskih oblasteh, svoje pa je prispevala tudi država in ne nazadnje tudi polno angažiranje nekaterih zaposlenih. v Javnem komunalnem podjetju Žalec. V imenu Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec je Marjana Kopitar pripravila pregled finančne realizacije dograditve in posodobitve ČN Kasaze v letih 1993-97. Leta 1992 je pbčinski svet sprejel sklep, da se ČN Kasaze uredi, naslednje leto pa so stekle prve investicije. Slcupna realizacija v letih 1993-97 je bila 157,9 mio SIT, od česar so projekti znašali 16,8 mio SIT, za investicije pa je bilo namenjenih 141,1 mio SIT. Predstavniki Javnega komunalnega podjetja Žalec so zbranim za konec razkazali nekatere nove pridobitve čistilne naprave. D.S. smrad. Na so se na je.povedal, da je bila Čistilna naprava (ČN) Kasaze zgrajena leta 1986, obratovati pa je pričela leto kasneje. Glede na projekt naj bi imela 130 tisoč enot obremenitve. Zgrajena je bHa samo 1. etapa prve faze, tako da je bilo mogoče napravo obremeniti z 18.750 enotami. Zaradi večkratne preobremenitve ČN so se pred štirimi leti pričele prve nevšečnosti, posledica le-teh pa je bilo slabo delo naprave, nepredelano blato in zato zelo povečan neprijeten s pritisk okoliških krajanov ČN pričeli izvajati intenzivni ukrepi za zmanjšanje smradu in za celovito rešitev problematike čiščenja odpadnih voda. V izdelavi so projekti za celotno čistilno napravo, ki naj bi v končni fazi imela 60 tisoč enot obremenitve, vgrajenih pa je bilo tudi nekaj naprav, ki naj bi odpravile moteč smrad. V zadnjih treh letih so bili vgrajeni dodatni vpihovalci zraka v aeracijski bazen, rekonstruirana je bila transformatorska postaja, vgrajena dodatna črpalka efluenta in vgrajene fine grablje (Rotomat). Lani in letos je bila provizomo instalirana nova dehidracijska naprava podjetja Humbold, ki omogoča kvalitetno dehidracijo blata; s pomočjo firme Istra-gas je bil postavljen dodaten rezervoar na tekoči kisik, s čimer so O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.O. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V SEPTEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 10,18% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,8% mesečno 14,59% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,13% mesečno) 15,14% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,17% mesečno) 15,69% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,21% mesečno \6,19% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,28% mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ Neznanci potrgali koše in uničili gredice v Mestnem parku r i t I Al I NOČNI CEO IN MIE V ŽALCU? IIP 1% Razdejanje v Mestnem parku. Foto: Srečko Meh KDO BO ZAUSTAVIL PRENAPETEŽE V ŽALCU V noči s petka na soboto se v Žalcu marsikaj zgodi. V okrilju teme seveda. Tudi v noči z 22. na 23. avgusta so se žalski prenapeteži še posebej dolgo zadrževali v mestnem parku. Znesli so se nad posodami za smeti, izruvali podstavke posod in z njimi okrasili osrednji jpedi, kjer so običajno rože. Kakšno moč so potrebovali, da so se znesli nad nemočnim drevesom in ga polomili, posode razmetali vsevprek, eno postavili celo v drevo, druge pa k spominskemu stebru sredi okrogle gredice z vrtnicami in okrasili nekdanjo fontano, kjer se ponavadi zbirajo. Res je, v bližini mestnega parka je razvpiti lokal za kadilce, nekakšen klub, v katerem se zbirajo in zadržujejo mladci pozno v noč v družbi omame, brezciljnega zapravljanja in še česa. Tudi okoliške stanovalce hudo motivhrup v tem lokalu, ki je mestu Žalec v sramoto, včasih pa je bil solidna kavama. Neosvetljeni park vabi mladce v svoje okrilje, preden pridejo domov, kjer jih čakajo starši. Kdo so ti starši, ki dopuščajo in omogočajo svojim otrokom predajanje razvratnem življenju, je zanimivo vprašanje za marsikaterega Zalčana. Z grozo in strahom opazujemo početje današnje mladine, ki je prepuščena ulici. Vse več vandalizma nam uničuje prizadevanja, da bi živeli sredi mirnega lepo urejenega okolja. Takšna početja bomo morali odkrivati in kaznovati. Če ne drugega pa starše, ki so odgovorni za početje svojih otrok. Kje so varuhi reda m miru v mestu, kje so inšpektoiji s toliko pooblastili, da te prenapeteže ustavijo? Koliko polomljenih prometnih znakov, izruvanih roz, prevrnjenih smetnjakov, poškodovanih klopi, razbitih steklenic ... bo še potrebnih, da se bomo tega zavedli. Naloga starejših pa je, da se to čim prej preprea. SREČKO MEH Šmida že sumijo, kdo naj bi storilci bili. Ker so nočni izgredi ob koncih tedna v zadnjem času vse pogostejši, stroški za sanacijo posledic teh izgredov pa vse, višji, je predsednik mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik predlagal ponovno uvedbo lokalnega varstva, ki je v preteklosti v mestu že delovalo. Eran Sadnik - Predsednik mestne skupnosti Žalec “O dogodkih, ki so se odvijali v soboto ponoči v Mestnem parku, smo obvestili policijo, podali pa smo jim tudi pisno in slikovno prijavo. Po naših ocenah znaša vrednost povzročene škode okoli 190.000 tolarjev. Sobotni dogodek na žalost ni osamljen primer, saj se podobne stvari dogajajo ob vsakem koncu tedna. Tako so v preteklosti objestneži polomili klopi in uničili nasade v Mestnem parku, v vodnjak na Mestnem trgu pa vrgli mrtvo ribo, ki je zamašila kanalizacijo. Takšne stvari nam povzročajo stroške in kljub temu, da nimamo zagotovljenih denarnih sredstev, moramo uničene stvari popraviti. Ker je policija v takih primerih pogosto nemočna, menim, da bi morali tudi v Žalcu, podobno kot so to naredila že mnoga zahodnoevropska mesta, uvesti lokalno policijo." V noči iz 22. na 23. avgust so neznanci potrgali in razmetali koše za smeti v žalskem Mestnem parku in s tem povzročili večjo materialno škodo. Policija sicer ni še nikogar ovadila, vendar po besedah komandirja Zvonka Zvonko Šmid - Komandir policijske postaje Žalec “Neznana občanka je 23. avgusta ob 800 zjutraj policijsko postajo v Žalcu obvestila o razgrajanju v Mestnem parku. Dežurna policistka je tja takoj poslala patruljo, ki je ugotovila, da so neznani storilci razmetali koše za smeti. Na kraj razgrajanja smo ponovno odšli v ponedeljek, ko je Mestna skupnost Žalec podala predlog za pregon neznanih storilcev. Storilci objestnega dejanja še niso znani, vendar policisti delamo vse potrebno, da bomo kršitelje našli in zoper njih ustrezno ukrepali. V Žalcu sicer redno opravljamo kontrole tudi v nočnem času, vendar nain je v avgustu zaradi dopustov primanjkovalo ljudi. Tako je nočna patrulja v noči iz 22. na 23. avgust, v času, ko so v Mestnem parku razgrajali objestneži, reševala dve nesreči in opravila intervenciji v Letušu in Parižljah, ter zato bila v kritičnem času odsotna. 1 m V l Ml 114\L/ 15,1 95,) 100,3 MHi Moram pa nudariti, da je po ‘ itkih Žalec, statističnih podatkih Žalec, v primeijavi z drugimi mesti, varen in miren. Izgredi, kot je bil sobotni, se dogajajo le redko in so zaradi tega tudi bolj odmevni." Andreja Drev PLESNI ATELJE SAVA VPISUJE NOVE ČLANE Obveščamo vas, da Plesni atelje SAVA v sodelovanju s KUD Svoboda Žalec razpisuje vpis novih plesalk in plesalcev. Prijavite se lahko na KUD Svoboda Žalec na tel. št. 715-517 ali pisno na naslov KUD Svoboda, Mestni trg 9a, Žalec. Prijavijo se lahko otroci od 4. leta dalje, kateri bodo razporejeni v različne starostne skupine. Spoznali se bodo z osnovami sodobnega plesa in jazza. Šolnina za šolsko leto 1997/98 znaša 3500 SIT mesečno. O začetku plesnih vaj vas bomo pisno obvestili-Veselimo se sodelovanja z vami! Umetniški vodja: prof. SAVA MALENŠEK Predsednica prof. STANKA MARTINSEK Pohištvo Sanles Prepričajte se o veliki in ugodni izbiri sedežnih garnitur, spalnic in kuhinj v naših poslovalnicah: d.o.o. GOLDIMG GOS Tl N S TVO' TURIZEM p,o„ ŽALEC Slaščičarna Vanilija Žalec 716-997 Slaščičarna Vanilija Šentjur 743-503 - sladoled in sadne kupe - vse vrste peciva: kolač, janeževi upognjenci, čajno pecivo, linško pecivo, slano pecivo - napitki in slaščice Torte za vse priložnosti! Zadruga mozirje KMETIJSKA PRESKRBA SP. REČICA KKiomeimifmn! Pri nas dobite vse kar potrebujete na polju, vrtu, hlevu... A Traktorji, kmetijska mehanizacija, orodje, oprema. Rezervni deli po tovarniških cenah za SIP, Creino, Tehnostroj, Zetor, IMT... A Krmila, žitarice, mineralno vitaminske dodatke. A Umetna gnojila, apno proti kislim tlem,... Obiščite nas ali pokličite na 063 831-338 afi 831-656 vsak dan od 6. do 15. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Trgovina in storitve Talne obloge - Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv - tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... - robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij - tapiciranje sedežnih garnitur - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture - svetovanje na domu DOSTAVA NA DOMI KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilsko, Tel. 063/726-072 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! ROJSTVA Mojca VOLK iz Šmartnega ob Paki - fantka Marija ATELŠEK iz Ljubnega - fantka Darja REZAR s Polzele- fantka Alenka VODEB OMLADIČ iz Žalca - fantka Tanja ČMAK s Polzele - fantka Jasmina LENIČ s Polzele - deklico Beata VEBER iz Braslovč - fantka Nataša VAJNGERL iz Griž - fantka Edita PRAH SINGER iz Mozirja - fantka Barbara CUKJATI iz Prebolda - deklico Marica GUBERAC iz Žalca - deklico Renata PIKELJ iz Vranskega - deklico Žalika VAČOVNIK iz Mozirja - deklico Dragica MADJARIČ iz Tabora - fantka Darinka PLASKAN iz Prebolda - deklico Romana KLEINE iz Mozirja - fantka Verica VRATNIK iz Polzele - fantka Urška OGRAJENŠEK iz Polzele - deklico Vlasta KOSTANJŠEK iz Prebolda - fantka Judita STEFANČIČ iz Polzele - deklico Nataša GORIŠEK - PRI-VOSNIK iz Žalca - deklico Kristina OZIMIČ iz Šmartnega ob Dreti - deklico POROKE Sergej OCVIRK in Jasna DIVJAK s Polzele Iztok ZAJC iz Zg. Gmš. in Tatjana BLATNIK iz Celja Andrej MALOVŠEK iz Pong. in Jožica HRASTOVEC iz Vranskega Štefan OZVALDIČ iz Železna in Katja VEBER iz Ferdova Aleksander ŠTAHL in Jožica VINCEKOVIC, oba iz Kaplje vasi Zvonko KUNČIČ iz Bele in Karmen BOŽIČ iz Dobrteše v. Matjaž VOVK iz Velenja in Polonca FLORJAN iz Semp. SMRTI Jožef DEDIČ iz Andraža nad Polzelo, 87 let Ana MALOVRH iz Migojnic, 86 let Angela KUNTARA s Polzele, 71 let Mihael DIVJAK iz Sv. Lovrenca, 62 let Jože ŠKETA iz Grajske vasi, 82 let IZ POLICIJSKE BELEŽKE ZAPELJAL NA BANKINO. 30. avgusta popoldne je 23-letni Sebastjan Z. iz Založ pri Polzeli vozil osebni avtomobil iz smeri Ložnice proti Velenju. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na bankino in nato s hitrim manevrom nazaj na vozišče. Pri tem se je vozilo obrnilo in je bočno drselo po vozišču ter trčilo v nasproti vozeč osebni avto, ki ga je vozil 33-letni Miran C. iz Laz pri Velenju. Miran C. je utrpel hude telesne poškodbe. NA NASPROTNI PAS. 30. avgusta zjutraj je 33-letni Dušan G. iz Pongraca vozil tovorni avtomobil po zahodni magistralki iz smeri Čopove ulice proti Levcu. Pri odcepu za Babno je zapeljal levo na nasprotni vozni pas, in to v trenutku, ko se mu je po tem pasu približeval voznik osebnega avtomobila, 25-letni Natko B. Vozili sta trčili, pri tem pa je Natko utrpel hude telesne poškodbe. POŠKODOVAN MOTORIST. 30. a-ygusta ob 16. uri je v kraju Podkraj pri Žalcu 16-letni Radej F. iz Podkraja vozil kolo z motoijem po blagem klancu navzdol. Ko je pripeljal v nepregledni ovinek, je zapeljal na nasprotni pas, po katerem je takrat iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila, 29-letna Jožica Z. iz Velenja. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik kolesa z motoijem hudo telesno poškodoval. ZAČELO GA JE ZANAŠATI. 31. a-vgusta ob 9.45 uri je na lokalni cesti v Podvinu pri Polzeli 38-letni Nenad L. iz Žalca vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Dobriča proti Podvinu pri Polzeli. Ko je pripeljal do več zaporednih ovinkov, je začelo vozilo zanašati, in je zapeljal na levo čez levi rob vozišča, kjer se je vozilo pričelo prevračati. Pn tem se je voznik hudo telesno poškodoval. VERIŽNO TRČENJE. 31. avgusta ob 18.20 uri je 47-letni Boris R. iz Postojne vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Ljubljane proti Šempetru. Ko je pripeljal do stoječe kolone vozil, je kljub močnemu zaviranju trčil v zadnji del pred njim stoječega vozila, katerega je vozil 36-letni Hrvoje B. iz Velenja. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo Hivoja B. odbilo naprej, v prav tako stoječ osebni avto, ki ga je vozil 66-letni Anton S. iz Straš. Vozilo Antona S. pa je silovito odbilo naprej, tako da je trčil še v pred njim stoječ osebni avtomobil, katerega je vozil 41-letni avstrijski državljan Josef G. V trčenju med vozili se je telesno poškodovala sopotnica v osebnem avtomobilu Antona S., in sicer 67-letna Marija K. iz Zlato- ličja, ki je utrpela lahke telesne poškodbe. YUGO V PLAMENIH. 30. avgusta o-koli 9.50 ure je nastal požar na osebnem avtomobila Goran D. se je peljal po nadvozu v Žalcu v smeri Celjske ceste, ko je opazil, da se iz vozila vali dim. Ustavil je in poklical gasilce, a je kljub njihovi hitri intervenciji vozilo popolnoma zgorelo. Pri ogledu mesta požara so preiskovalci ugotovili, da je zagorelo, pri cevi za dovod goriva v motor. Škode je za okoli 150 tisoč SIT. VLOM V TOVORNI AVTOMOBIL V noči na 30. avgust je neznani storilec vlomil v tovorni avtomobil, ki je bil parkiran v bližini izstopne postaje a-vtoceste v Alji vasi. Iz vozila je odmontiral napravo za gretje, avtoradio in CB postajo znamke Midland. Z dejanjen je lastnika Branka P. iz Šmaijete oškodoval za okoli 200.000,00 SIT. PRIJELI PONAREJEVALCA Na tiskovni konferenci UNZ Celje so povedali, da so odkriti ponarejevalca bankovcev za prt tisoč tolarjev, ki so se konec avgusta pojavili na območju Celja in okolice. Ponarejevalcu Boštjanu C. iz Žalca je s skeniranjem na računalniku u-spelo ponarediti preko 30 bankovcev za pet tisoč tolarjev in jih tudi vnovčiti. Do sedaj je policija odkrila 27 ponarejenih bankovcev, ki so bili vnovčeni v Trbovljah, Hrastniku in na področju Celja. Organi UNZ Celje so zasegli računalnik in diskete, zoper Boštjana C. pa podali kazensko ovadbo. ZAMENJAVA PREDSTAVNIKA ZA STIKE Z JAVNOSTJO NA UNZ CELJE Ob redni tedenski tiskovni konferenci, ki je bila na prvi septembrski ponedeljek, sc je poslovil dosedanji predstavnik za stik® z javnostjo, Miran Koren. Nasledila gaj® njegova dosedanja sodelavka Irena GORENJAK. Odhod Mirana Korena iz Celja na sedež policije v Ljubljano pomeni tudi priznanje UNZ Celje, ki je pred leti vpeljala to dolžnost. Kot je ob tej priložnosti povedal načelnik UNZ Celje Dušan Mohorko, je s to potezo postalo delo UNZ in policije odprto do občanov in celjsko področje v tem pogledu prednjači pred ostalimi upravami v Sloveniji. Zahvalil se je dosedanjemu sodelavcu za uspešno delo in pohvalil delo novinarjev. Ob odhodu na novo delovno mesto želi Miranu Korenu obilo uspehov tudi naše uredništvo, prepričano pa je, da bo odslej tudi z gospo Ireno Gorenjak tako uspešno sodelovalo kot doslej. -nko Irena Gorenak, predstavnik za stike z javnostjo UNZ Celje ZGORELA KOZOLCA. 3. septembra je okoli 18.25 ure prišlo do požara na kozolcu, last Frida K, v Orli vasi. Ogenj se je zelo hitro razširil na prizidek opuščene sušilnice in na sosednji kozolec, last Martina G. Kljub intervencf številnih gasilcev sta oba kozolca in sušilnica pogoreli. Občanom in gasilcem ni uspelo rešiti traktoija, trosilca za gnoj, obračalnika, nakladalke in več ku-bikov lesa. Po prvih ocenah je nastala velika materialna škoda, saj znaša okoli 11 milijonov tolarjev. Policisti in kriminalisti vzrok za nastanek požara še ugo-tavljajo. Med gašenjem je eden od gasilcev utrpel lažje telesne poškodbe^ Bo v Globoki pri Mozirju dobrota premagala zlo?_ OGENJ UZEL HLEU. SOSED CESTO Ko smo se drugega septembrskega dne znašli v zaselku Globoko, kakšnih šest kilometrov oddaljenem od Mozirja, smo se zaman ozirali za ožganimi tramovi in zidovi, ki običajno ostanejo kot priča požara. /Marnem ali po domače Kavčičevi so marljivi, in tako smo na mestu, kjer je do nedelje, 17. avgusta, stal velik hlev, ugledali lopo za shranjevanje kmetijskih strojev in še česa. Parcela, kjer je do nedavnega stala uta, je namenjena novemu hlevu. Pogorišče Kavčičevega hleva Foto: F. F. Doma so bili: 55-letni gospodar Rudi Zidam, leto dni starejša gospodinja Terezija, 22-letni Miro, dve leti mlajši Marko in osmošolec Matjaž. Terezija m Rudi Zidam sta imela sicer kar šest otrok - 28-letna Marija je poročena v Lepi njivi, 26-letna Martina v Krašah, medtem ko je prvorojenec Roman umrl, ko mu je bilo komaj 13 let. Zaradi raka. Pred enajstimi leti je kap prizadela tudi gospodarja, tako da ne more opravljati težkih del, še posebej ne na soncu. Toda na kmetih se zdravniških napotkov pač ni mogoče držati. Seveda ne na kakšnih 13 hektarjev veliki Kavčičevi kmetiji, katere pet hektarjev predstavlja obdelovalna zemlja. Čeravno jevza dne našega obiska v bližnjem Žekovcu umrla tamkaj poročena Rudijeva sestra, 66-letna Ivanka, smo se razgovorili o požaru. “Bilo je kakšnih pol devetih dopoldne, ko je Matjaž pritekel v hišo in vpil, da gori hlev. Medtem ko je vrtel še številki policije in gasilcev, sva z Mirom tekla reševat živino. Moža ni bilo doma, niti Marka. Medtem ko so plameni z veliko hitrostjo požirali leseni del hleva, nam je uspelo rešiti slin breje krave in dve telici, dva telička in tri svinje. Seveda pa ni bilo mogoče rešiti več kot 40 nakladalk sena in nekaj strojev. Na srečo so kmalu prišli gasilci in preprečili, da se niso vžgala tudi sosedova poslopja in naša hiša, ki je bila od hleva, kateremu m bilo več mogoče pomagati, oddaljena samo tri metre. Gasilci so imeli težave, ker se do naše in hiše soseda Jeršeta ni, mogoče pripeljati z večjim vozilom. Čeprav je sestavljanje cevj vzelo kar nekaj časa, so s pomočo Jeršetovih požar pogasili in rešili traktor, je pa zgorel starejši Mirov avtomobil,” se je ognjene ujme spominjala Terezija Zidam. Ko se je Rudi Zidam popoldne vrnil s prireditve v Slovenj Gradcu, je doma našel samo veliko piogorišče. Po nekaj dneh^ je izvedenec zavarovalnice določil, da je nastala škoda v višini treh milijonov tolaijev - za toliko so Kavčičevi pač imeli zavarovan hlev - v resnici pa je škoda veliko večja. Rudi nam je povedal, da je bilo letos sena, kot še nikoli. Kriminalist je vzrok požara našel v samovžigu sena, zanimivo tistega, ki je ostalo od lani. Tako so Kavčičevi oddali živino k prijaznim sosedom v okolici, svinje pa so našle začasni dom pri prvem sosedu Jeršetu. Če bo vse po sreči, bo do snega zrastel novi hlev, vendar pa bo poleg veliko denarja in trada potrebnega tudi precej nepotrebnega garanja, saj do Kavčičevih pač ni mogoče pripeljati kamiona. To, da so gasilci svojo cisterno s topom morali pustiti precej daleč stran od gorečega hleva, in da bo jx>trebno material za novi hlev prelagati s tovornjakov, ima korenine še v času, ko je še živel oče današnjega zgornjega Kavčičevega soseda. Bil je razumen človek, tako da so se Kavčičevi in Jeršetovi ob takratni možnosti izgradnje široke ceste do njihovih pragov odločili, da bodo to naredili, ko bo potreba. Zgodilo pa se je, da je stari sosed umrl, prišel je njegov sin in vetrovi so drugače zapihali. Odkar je tako, Kavčičevi in Jeršetovi nimajo nobene možnosti, da bi do njih vodila široka cesta. Mogoče pač, saj je jxi dolgoletnih pogajanjih in fizičnih obračunavanjih jezni sosed pač pristal na to, da bi šla cesta po njegovem zemljišču, toda le, če bi mu Kavčič v zameno odstopil pol hektarja najboljše zemlje. V trenutku, ko je potrebno zgraditi nov hlev, Rudi Zidam resno razmišlja o tej neenakopravni kupčiji. Pri zgornjem sosedu žal nesreča Kavčičevih pač ni otoplila vetrov. Bodo Kavčičevi do zime jiostavili hlev, bo sosed končno dovolil izgradnjo prepotrebne ceste? Ali pac bodo zidake prelagali na traktorsko prikolico in bodo Jeršetovi še naprej morali deske s traktorjem voziti v Zekovec, kjer jih bo čakal tovornjak. Občina pač nima moči nekoga prisiliti v odstop zemljišča, kar si lahko privošči država, ko na primer ob širšem družbenem interesu za avtocesto razlašča stotine hektarjev najboljše obdelovalne zemlje. Bomo videli! FRANC FURLAND mkk mm novice mm CELJE, 25. avgust - Kovinotehna d.d. je na Hudinji odprla prenovljen prodajni center. V pet mesecev trajajočo obnovo 14 let starega prodajnega centra so vložili 110 milijonov SIT. Popestrili so predvsem ponudbo kuhinj, kopalnic, bele tehnike in še marsičesa, spremenili pa so tudi način prodaje. Za ljubitelje računalnikov so uredili računalniški kotiček, kupcu bolj prijazen pa je tudi avtosalon. CELJE, 28. avgust - Slovenske železnice so tudi letos pripravile posebne popuste za mlade, skupine in družine. Otroci do 6. leta starosti se lahko z vlakom vozijo brezplačno, mladi od 6. do 13. leta po polovični ceni, mladi do 20. leta, vojaki ter redno \misani dijaki oz. študenti pa imajo 3(J-odstotnt popust, ki pa ga je otrebno uveljavljati s posebno iz-aznico. 50-odstotni popust velja za skupino najmanj šestih učencev, starih do 15 let, ki potujejo v spremstvu učiteljev, za skupine mladih med 15-26 letom, ki potujejo z učitelji in pro-fesoni, pa velja 40-odstotni popust. Dijaške mesečne in tedenske vozovnice so cenejše kar za 55 odstotkov, s 40-odstotnim piopustom pa lahko potuje tudi družina ob vikendih, praznikih ali med počitnicami, medtem ko imajo otroci do 15 let pot zastonj. OKREŠELJ, 30. avgust - Na Okrešlju nad Logarsko dolino je bila svečanost v spomin na smrtno ponesrečene, ki so jim odkrili spominsko ploščo pod ostenjem Tuljske gore. Tam je 10. junija prišlo do hude nesreče, ki je zahtevala življenja gorskih reševalcev 34-letnega Rada Markiča, 41-letnega Luka Karničarja, 42-letnega dr. Janeza Kokalja, 43-letnega Mitje Brajnika in 45- letnega Borisa Mlekuža. ANDRAŽ NAD POLZELO, 31. avgust - Letos je bila v Andražu že 14 prireditev Družina poje, ki je letos jtod motom “Peli so jih mati moja” zbrala več kot 2000 ljubiteljev družinskega petja in domače slovenske pesmi iz cele Slovenije. Nastopilo je 22 družin oziroma 130 pevcev, ki so zapeli kar 40 različnih pesmi, ob koncu pa jih je nagovoril Milan Kučan. Poudaril je pomen prireditve tako pri ohranjanju narodnega bogastva kot v medsebojni povezanosti družin oziroma občinstva s pevci. Na koncu prireditve so vsi pevci zapeli Zdravljico. CELJE, 3. september - Celjskemu županu Jožetu Zimšku in direktoiju Celjskega sejma Francu Pangerlu ni uspeo doseči, da bi avtocesto skozi Savinjsko dolino odprli že pred 12. septembrom, ko se bo pričel tudi Mednarodni obrtni sejem. Da pa bi prometne zagate med sejmom kljub vsemu z manjšali, so v mestu poleti razširili Kersnikovo ulico in uredili krožni promet na Hudinji, čeprav objekta še nimata uporabnega dovoljenja. SAVINJSKI GAJ, 5. september - Od 5. do 9. septembra je bila v mozirskem gaju na ogled razstava Cvetje Evrope Ž97, ki sta jo organizirala Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj in Društvo vrtnarjev Slovenije. Na ogled je bilo 10 tisoč kvadratnih metrov cvetličnih gredic, od katerih je bilo dva tisoč kvadratnih metrov pokritih, da bi si lahko obiskovalci razstavo ogledali tudi v slabem vremenu. V času prireditve so se zvrstile tudi spremljajoče prireditve, od katerih je bil najbolj omembe vreden velik sejem, kjer so obiskovalci lahko kupili cvetje, čebulice in vrtnarsko orodje. Rdeča nit razstave je bila scena, ki je predstavljala tržnico cvetja PREVENTIVNA AKCUA VARNOSTNE PAS Slovenska policija je sredi aprila letos začela izvajati preventivno prometno akcijo “Varnostni pas - vez z življenjem”, ki bo sklenjena zadnje dni septembra. V tem času so olicisti na območju UNZ Celje, amor spada tudi Spodnja in Zgornja Savinjska dolina, udeležencem v prometu razdelili 6043 posebnih zloženk, ki so bile izdane v jrodporo omenjeni akciji. Med izvajanjem različnih reventivnih aktivnosti in poostrenih ontrol so policisti na Celjskem izvedli tudi nekaj prikritih štetij uporabe vamostega pasu. V času zadnjega, julijskega štetja je mimo kontrolnih točk peljalo 15.138 vozil, na podlagi analize prikritega štetja pa je bilo ugotovljeno, da je varnostni pas uporabljalo 73 odstotkov in voznikov na prvem sedežu. V primerjavi z lanskim decembrom se je uporaba varnostnega pasu v letošnjih prvih sedmih mesecih jrovečala za 8 odstotkov, v primerjavi z majem letos pa le en odstotek. Rezultati julijskega štetja so se ujemali s prejšnjih prikritih štetij, iz njih pa je bilo mogoče ugotoviti: •da največ voznikov in sopotnikov varnostni pas uporablja med vožnjo po avtocesti (81 odstotkov), v zadnjih dveh mesecih pa se je na tej cesti uporaba varnostnega pasu povečala za 6 odstotkov •da na magistralnih cestah varnostni pas uporablja 77 odstotkov voznikov m potnikov, v zadnjih dveh mesecih pa se je uporaba povečala za 5 odstotkov •na regionalnih cestah je bilo pripasanih 75 odstotkov voznikov in potnikov, kar pomeni 3-odstotno zvišanje •na lokalnih cestah je varnostni pas uporabljalo 66 odstotkov voznikov in potnikov, kar je za 7 odstotkov več •med vožnjo po mestnih ulicah pa je varnostni pas uporabljalo 62 odstotkov voznikov in potnikov, kar glede na stanje pred dvema mesecema predstavlja povečanje za en odstotek Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov prikritega štetja policisti ugotavljajo, da na območju celjske regije iz meseca v mesec vse več voznikov in sopotnikov med vožnjo uporablja varnostni pas, vendar pa se je izkazalo, da se potniki v avtu najbolj poredko pripasajo za vožnjo po lokalnih in mestnih ulicah, zato pa bo prav na teh cestah poostrena kontrola, ki jo bo po besedah predstavnikov UNZ Celje spremljalo dosledno sankcioniranje kršiteljev. D. S. 12 . ■ INTERVJU ■■■ 6LAS 61/1997 20. septembra leta 1959 je Velenje postalo mesto in v svojo razvojno usmeritev zapisalo moto: Velenje sodobno mesto. V to obdobje segajo začetki Rudarskega šolskega centra, kulturnega in zdravstvenega doma ter upravne zgradbe. Podjetje Gorenje je svojo proizvodnjo preselilo iz vasi Gorenje v Velenje. Vse to je vplivalo na razvoj in podobo mesta, kot ga poznamo danes. V spomin na te dogodeke Velenjačani vsako leto 20. septembra praznujejo svoj občinski praznik. O tem, kako bo potekalo praznovanje letošnjega praznika, in o mnogih drugih stvareh, smo se pogovarjali z županom občine Velenje, Srečkom Mehom. Velenjski župan Srečko Meh: "Razvijati ždimo storitvene dejavnosti, turizem, drobno gospodarstvo in izobraževanje^' Foto: S. J. Kako boste letos proslavili občinski praznik? Osrednja prireditev bo 20. septembra v glasbeni šoli, kjer bo koncert profesorjev in gojencev glasbene šole, temu bo sledila podelitev priznanj in plaket Mestne občine Velenje. Lahko povem, da bomo naziv častnega občana podelili dr. Matjažu Kmeclu, zlati grb pa: Gasilskemu društvu Velenje in Mihu Valenciju, Veri Zupančič za delo v atletskem društvu ter dolgoletnemu pevovodji Ludviku Glavniku. Na ta dan bo tudi odtvoritev novega prizidka glasbene šole, v gradnjo katerega smo skupaj z Ministrstvom za šolstvo vložili 590 milijonov tolarjev in tako pridobili prostor, potreben za srednjo glasbeno šolo in za visokošolski študij. Kaj pa spremljajoče prireditve? Tudi teh je kar nekaj. Tako se bo 19. septembra začel Pikin festival, ki bo trajal cel teden. Pričakujemo, da bo letos festival obiskalo približno 100.000 ljubiteljev Pike Nogavičke. Na Velenjskem gradu bodo člani društva Šaleški likovniki razstavljali akvarele, ki so nastali na Paškem Kozjaku. Založništvo Pozoj bo predstavilo knjigo Roka Polesa in Urške Stropnik. V premogovniku bodo odprli prenovljeno ventilatorsko postajo in še bi lahko našteval. Ob praznikih je navada, da ocenimo naše preteklo delo in postavimo smernice za prihodnji razvoj. Kakšna je vaša ocena preteklosti? Lahko rečem, da je Velenje danes sodobno mesto in sodobna občina, v kateri živi 34.000 tisoč prebivalcev, povprečno starih 33 let. Naše gospodarstvo je uspešno prešlo obdobje tranzicije, tako da je zdravo in tudi nadaljni razvoj načrtujemo na obstoječih proizvodih, kot so električna energija in premog, izdelki bele tehnike in gradbena industrija. Razvijati pa želimo tudi storitvene dejavnosti, turizem in drobno gospodarstvo ter vsekakor izobraževanje. Katere so tiste najpomebnejše naloge oz. težave, s katerimi se trenutno spopadate? Zelo pomembno se mi zdi izvajanje sanacijskega programa za zrak, cilj katerega je zmanjšati in očistiti emisije dimnih plinov iz Termoelektrarne Šoštanj. Načrtujemo tudi izgradnjo čistilne naprave na petem bloku elektrarne, s pomočjo katere bi zrak še dodatno očistili in tako postavili temelje za razvoj turizma. Vidni so že prvi rezultati programa za sanacijo vod, tako Velenjsko jezero ni več alkalno, čistoča Pake pa se je izboljšala za en kakovostni razred. V izdelavi pa imamo tudi sanacijski program za zemljo. Omenili ste turizem. Kakšna bo njegova vloga v prihodnosti? Mislim, da bo na pomenu pridobivala turistično-rekreativna dejavnost, saj se vse več ljudi ukvarja z rekreacijo. V ta namen smo tudi mi začeli graditi športno-rekretativni center ob jezeru, ki lahko sprejeme 10.000 obiskovalcev in jim omogoča aktivno preživeti prosti čas. Obiskovalcem so na voljo številna teniška igrišča, Bela dvorana, konjeniški klub, sistem stadionov, atletske steze in turistični kamp. Ponudbo pa nameravamo obogatiti še z izgradnjo bazena s termalno vodo in bungalovov. Rad bi poudaril, da z razvojem te vrste turistične djavnosti nismo konkurenti našim sosedom niti Topolšici, niti Savinjski dolini, niti Dobrni. Kidričevo cesto in Cesto talcev, ki naj bi postali del takoimenovanega ringa hitre ceste. Že v tem lej11 nameravamo začeti z gradnjo petih stanovanjskih blokov, treh garaž in parkirišč v samem centru mesta. S temi parkirišči bi radi uredili pogoje za oblikovanje modrih con. Ob vhodu v Velenje iz celjske strani načrtujemo postavitev centra, ki bo združeval trgovsko, zabaviščno in razstaviščno dejavnost. Naš moto je “Velenje mesto priližnosti” in želimo si, da h' ljudji zadržali v tem prostoru in privabili nove. Zato bomo odpirali nova delovna mesta, še polepšali samp mesto in uredili ponudbo, kar pomeni veliko število novih lokalov in trgovin-Obnova hotela Pake je že v delu. Velenje pa bo dobilo tudi novo tržnico. Pri vsem tem pa vsekakor n® smemo pozabiti in zanemariti naše kultumo-zgodovinske dediščine. ; Šaleški dolini in njeni bljižni okolici je okoli 20 gradov in graščin. Tudi te bomo obnovili in s tem še obogatili našo ponudbo. 19. septembra se bo začel Pikin festival, ki bo trajal cel teden. Pričakujemo, da bo letos festival obiskalo približno 100.000 ljubiteljev Pike Nogavičke. Na Velenjskem gradu bodo člani društva Šaleški likovniki razstavljali akvarele, ki so nastali na Paškem Kozjaku. Ponudba torej je, kaj pa turisti? Kako jih boste privabili? Naša prednost je v tem, da smo v bližini meje, in tako lahko privabimo obiskovalce tudi od drugod. Zato tudi rirejamo prireditve, kot so Naviga, kok v poletje, Pika nogavička, Challenger, Noč ob jezeru. Naj za primer povem, da je letošnja Noč ob jezeru privabila 20.000 obiskovalcev. Prepričan sem, da so mnogi od teh bili tuji turisti, ki se bodo prav gotovo še vračali. Kaj pa podoba mesta? V samem mestu bomo posodobili osnovne prometne poti, v mislih imam Ko smo ravno pri kulturi, pogosto slišimo očitke, da je Velenje kulturno mrtvo mesto. Kaj menite o tem vi? Mislim, da je to odvisno od tega, kuj pojmujemo pod kulturo. Res je, da Velenje nima gledališča, smo pa zato močni na glasbenem področju. Imarno tudi veliko poletnih kulturnih rireditev, te sicer niso tako zveneče ot npr. tiste v Celju ali pa Ljubljani, vendar so. Ob tej priložnosti bi rad čestital občankam in občanom Velenja ter povabil vse prijatelje in sosede na obisk v Velenje. Andreja Drev Velenjski grad je nastal v 13. stoletju. Foto: S. J- PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU " MESTNA OBČINA VELENJE .;7-' , h " ,7' - Osnovna sola Antona Aškerca - podružnica Pesje: Krajevna skupnost Plesivee: Atletski kini) Velenje: Založništvo Pozoj: Občina Mislinja. Občina Vojnik in MO Velenje: Društvo humoristov Velenje: Športni klub Cirkovce: Medobčinsko društvo invalidov: Društvo Šaleških likovnikov: Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje: Pikin lesti val: Glasbena šola Pran Korun Koželjski Velenje: Svet Mestne občine Velenje: Premogovnik Velenje: Društvo inženirjev in tehnikov: Pikin festival in GOST Velenje Krajevna skupnost Škale: Odbojkarsko društvo Velenje: Ribiška družina Velenje: Klub malega nogometa "PoiT Skali1 Društvo ujKikojoncov Velenje: Študijski krožek "Na krilih ustvarjalnosti": Območna skupnost borcev in udel. NOB in PD Velenje: Društvo prijateljev malih živali Velenje: Pikin Festival: Smučarsko skakalni klub Velenje: Krajevna skupnost Konovo: Medobčinska zveza prijateljev mladiite Velenje: Atletski klub Velenje: •-> ; . Maraton Team Slovenija - Gorenjo: Vokalna skupina Mavrica: (jni^vo Velenje - y'okviru praznovanja: U). (i.l). 7.9. P2.9. IB.9. m. 1-1.14.9. 14.9. 19.9. 19..20.9. 19.9. 20.9. 20.9. 20.9. 20.9. 20.9. 20.9. 20.9. 20.9. 20.9. 22.9. 2:19. 27.9. 27.9. 27.9. o.lO. 4.10. 0.10. 15.10. 18.10. Otvoritev prenovljenih prostorov na podružnični šoli Pesje Otvoritev ceste Sopota-Kima Drž.)viio prvenstvo v polmaratonu Predstavitev slikanice Roka Polesj) in Grške Stropnik Otvoritev prizidka k šoli na Paškem Kozjaku S kolesom do razvedrila Nogometni turnir za pokal MO Velenje Hitropotezni turnir Razstava na velenjskem gradu 24. Mala Napotnikova kiparska kolonija v Za vod n ja h Otvoritev Pikinega festivala Otvoritev prizidka h glasbeni šoli in dan odprtih vrat Sv('č;m;i in nodelilev nriznnni MO Velenie Svečana seja in podelitev priznanj MO Velenje Otvoritev nove ventilatorske postaje v Pesju Teniški turnir RIT Premogovnika Velenje Finalna prireditev izbora Martina Krpana in zabavna prireditev Otvoritev vodovoda Škale - Podi n bela Odbojkarski turnir jlVlcmovgiij«1 V-I^VU na najtežjo ribo za pokal MO Velenje 7. Trudicionuljinurnir v malem nogometu Otvoritev pren()vlj(‘n('ga balii)iš('a Razstava izdelkov Snranjo še živečih udeležencev I. Slajer. bataljona na Graški G. Razstava malih živali Pikina |>ovorka in zjiključek feslivala Alpski |Mikal (7 držiiv) Zaključek del na obnovi cerkve Seubric IVizcIravljeni prvošolci Kros/;« |H)kaledela Gozdni fok 24.10. Koneerl "Mavričnih im!" (19. -12.10. Vz|K»n na Triglav. Ili Brodarjev |>ohod na Poltrko zijalko. . Kostaii^v piknik PRVI VSESLOVENSKI MLADINSKI TABOR V NAŠIH KRAJIH Prvi vseslovenski mladinski tabor je 27. avgusta prispel na Štajersko in Koroško, kjer so po besedah Valentina Hajdinjaka, člana organizacijskega odbora Tabor ’97, mladi imeli vrsto uspešnih in zadovoljivih pogovorov z župani. “Prvi vseslovenski mladinski tabor, ki poteka pod geslom Mladi smo upanje sveta, se uspešno nadaljuje. Danes so se mladi, ki obiskujejo slovenske občine, s posebnim avtobusom srečali z županj Rogaške Slatine, Šmarij pri Jelšah, Šentjurja pri Celju, Žalca in Vojnika. Na pogovoru z županoma občine Rogaška Slatina Brankom Kidričem in Šmarij pri Jelšah Jožetom Čakšom je beseda tekla o mladini ter njenem Položaju v obeh občinah. Sodelovanje med občinsko upravo Rogaška Slatina m mladimi, ki tam živijo, je zelo dobro, saj občina prisluhne željam mladine ter ji tudi finančno pomaga. Kot je dejal župan, spodbujajo^ tudi nekatere prireditve za mlade. Želja mladine v občini Šmarje pri Jelšah je, da bi imela svoj prostor, zato v tej smeri tečejo potrebne aktivnosti, ki jih podpira tudi občina, da bi v najkrajšem možnem času prišlo do ustanovitve mladinskega centra. Z županom občine Šentjur in poslancem Jurijem Malovrhom so si udeleženci Tabora ’97 ogledali rojstno hišo bratov Ipavcev, ki so veliko doprinesli tudi k slovenski kulturi ter ohran-jajnju slovenske narodne zavesti. Kot je dejal župan Žalca Milan Dobnik, je glavni problem občine, da nima srednje šole, so pa kljub temu mladi aktivni v različnih društvih (gasilska, športna, kulturna...). Občinska uprava daje mladini velik pomen, saj so ti dobili tudi poseben prostor, kjer lahko izvajajo svoje dejavnosti, poleg tega pa jih podpira tudi finančno in materialno. Še vedno pa je eden večjih problemov, s katerimi se srečujejo, stanovanjska problematika. Tej so še posebno izpostavljeni mladi in mlade družine. Župan občine Vojnik Beno Podergajs je na srečanju z udeleženci Prvega vseslovenskega mladinskega tabora predstavil občino ter položaj mladih. Dejal je, da se v občini trudijo za čim boljše sodelovanje z mladimi, prizadevali pa si bodo tudi za ustanovitev mladinskega društva. Sogovorniki so si izmenjali tudi nekaj izkušenj s tega področja, predstavljeni pa so bili tudi predlogi in pobude, ki so jih udeleženci Tabora ’97 zasledili ob dosedanjih obiskih po slovenskih občinah. Za konec so Mladi krščanski demokrati v Slovenj Gradcu pripravili še koncert priljubljene slovenske glasbene skupine Kingston. Prvi vseslovenski mladinski tabor se nadaljuje jutri, ko bodo udeleženci Tabora ’97 obiskali Ruše, Šentilj, Lenart in Videm. V Rušah pa bodo pripravili tudi koncert skupine Kingston." D. S. MO/A BABICA Dragi bralci! Sem novinarka iz sedmega razreda. Za vas sem pripravila intervju s svojo babico, Ljudmilo Ježovnik, rojeno Jelen. Rojena je bila 1924. leta in je 17. septembra dopolnila 73 let. O svoji mladosti ne želi veliko govoriti, saj je bilo njeno življenje med drugo svetovno vojno zelo kruto. Babica je bila stara 13 let, ko je zbolela za očesno boleznijo. Zdravniki so ji svetovali, naj gre na operacijo, čeprav tudi sami niso vedeli, kakšno bolezen ima. Nekaj let po vojni ji je opešalo tudi drugo oko. Zdravniki so tedaj že vedeli, da je za babico operacija neizogibna. A kljub prepričevanju babica ni pristala na operacijo drugega očesa. Zdravila se je z domačimi zdravili. Babici danes ni žal, saj na to oko vidi, sicer slabo, a s tem očesom opazuje nas, vnuke in pravnuke. Drugo oko ima stekleno in nanj nič ne vidi. Babica o sebi ni želela več govoriti, saj je bilo njeno življenje včasih zelo kruto. MAJDA JEŽOVNIK, 7.b OŠ POLZELA Vm Jkm® VABI MALICE O DNEVNA KOSILA O NEDELJSKA KOSILA O A LA CARJE nn mmm ODPRTO: vsak dan od 8.00 do 23.00, ponedeljek zaprto SEPTEMBRA V ŽALCU TABORSKI KULTURNI DNEVI Že tradicionalni Taborski kulturni dnevi bodo po poletnem zatišju z obilico kulturnih prireditev marsjkomu popestrili september v Žalcu. Tako je bil že 5. septembra v Žalcu 11. festival akustične glasbe, na katerem so nastopili Adi Smolar, Leteči potepuhi, Kontrabant, Lintvern, Abadon, Interceptor, Shithead folk trio, Orgasmus Blues Band in Danijel Bedrač. 9. septembra pa je sledil še koncert priznanih umetnikov pianistke Irene Kralj in violinista Marka Zupana. Nadalje bo 10. septembra žalski Dom II. slovenskega tabora gostil veselega Štajerca Alfija Nipiča, ki je na popevkarskem področju dosegel skoraj vse, sedaj pa praznuje 35-letnico svojega udejstvovanja na glasbenem področju. Skoraj 20 let je bil član slovitih Oberkreineijev, z ansamblom Slavka Avsenika je posnel več kot 250 skladb in prejel 15 zlatih plošč ter eno platinasto, kot pevec rocka, popa in narodno-zabavne glasbe je prejel estradno nagrado svoje dežele. Sledila bo razstav fotografij kometa Hall Bopp amaterskega društva Saturn, ki združuje ljubitelje in opazovalce nočnega neba. Predaval bo Srečko Lavbič, ki pravi: “Odkar sem spoznal ozvezdja in njihove premike po nebu, občutim naš planet kot ladjo, ki me popelje na čudovit izlet po vesolju.” V Savinovem salonu bo razstavljal dobitnik najvišjega Savinovega odličja Vincenc Vipotnik, ki je kot oblikovalec nakita zasnoval mnogo očarljivih linij, za katere je prejel številne najvišje mednarodne nagrade, posebnost v njegovem ustvarjanju pa so tudi jubilejni kovanci. Strokovno ga bo predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak. Najmlajši si bodo lahko ogledali celo vrsto slovenskih risanih filmov tako znanih ustvarjalcev, kot sta npr. Miki Muster in Marjan Manček. Tako se bodo zvrstili filmi Deteljček, Kovček, Puščica, Zimska zgodba, Hribci -Prava pot, Hribci - Trofeja in Gregec Kobilica. Za vse ljubitelje glasbe bo nastopil lani ustanovljeni Simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina iz Žalca, ki združuje 60 sedanjih in nekdanjih učencev glasbene šole. Navdušenje občinstva so si s skrbno izbranim koncertnim programom za vsak okus priigrali že na junijskem zaključnem koncertu, dirigiral pa jim bo Stanko Podbregar. HMEZAD IMPORT EXPORT In HMELJARJI SLOVENIJE v sodclovANju s PIVOVARNO LAŠKO po doLqEM ČASU ORQANiziRAIVIO Program: - ob 15. uri pozdravni govor - nastop godbe na pihala in mažuretk - hmeljarske igre - razstava hmelja - zabava: za dobro hrano, pivo in zabavo bo poskrbljeno ©ME SEPTEiiBIM 1W Mk § ™če™m m i]?o yio Ijb Pii© smmo EM»rr - sRTOimr IfHOZOfJ kosmata žaBa Ml/ZiKm Zfl OTROHE Slikar in grafik Rudi ŠpanzI je svoj vtis pustil tudi na podobah, ki krasijo slovenski denar, nasploh pa veliko ustvarja in malo razstavlja. Predstavil se bo v pogovoru z umetnostno zgodovinarko Mileno Moškon. Navdušujejo tudi mladi žalski plesalci Plesnega ateljeja Sava, ki so tokrat pripravili zabavni, poučno-glasbeni musical Kosmata žaba. V predstavi s plesom nam bodo predstavrli žabo, ki je nesrečna s svojim izgledom, pa mora na koncu spoznati, da se osramoti vsak, kdor se kiti s tujim petjem. V filmu Poštar, ki je lani dobil oskarja za najlepšo glasbo v drami, se naslovni junak trudi osvojiti srce lepe Beatrice, a tega ne zna drugače, kot s pesniško esedo, ki si jo je malce izposodil od žvelikih’ pesnikov. Magister muzikologije Igor Cvetko in diplomirana dramaturginja Jelena Sitar bosta na odru z enostavnimi lutkami in orkestrom s preprostimi ljudskimi zvočili predstavila sožitje gledališča in glasbe, sledila pa bo delavnica, kjer otroci zaigrajo svojo igro s svojo muziko. Celoten program traja dve šolski uri in je namenjen otrokom od 6. do 8. leta ter pedagogom, prijaviti pa se je mogoče do 10. septembra. Tudi letos so mednarodni knjižni kviz reševali učenci skoraj vseh osnovnih šol v občini Žalec, na zaključni prireditvi pa bo moč ugotoviti, kaj so se naučili o hrani, ki je bila tokratnja tema kviza. D. S. Spored prireditev v sklopu Taborskih kulturnih dni: sreda, 10.9. 20.00 dvorang. Doma 0-slovenskega tabora Žalec Alfi Nipič - jubilejni koncert Alfi 35 četrtek, 119 - 20.00 Občinska matična knjižnica Žalec Amatersko društvo Saturn: -razstava fotografij komet Hall Bopp -predavanje Srečka Lavtiiča petek, 12.9. - 20.00 Savinov likovni salon Žalec odprtje razstave oblikovalca Vincenca Vipotnika nedelja, 14.9. 17.00 dvoranav Doma II-slovenskega tabora Žalec Izbor za najmlajše: Slovenski risani filmi ponedeljek, 15.9. dvorana. Doma II. slovenskega tabora Žalec koncert Simfoničnega orkestra glasbene šole Rista Savina Žalec, dirigent Stanko Podbregar torek, 16.9. - 20.00 Občinska matična knjižnica Žalec pogovor rojakom in akademskim slikarjem Rudijem Španzlom sreda, 17.9. 18.00 dvorana. Doma H- slovenskega tabora Žalec Kosmata žaba - musical za otroke Plesnega atelja Sava četrtek, 18.9. -„ 17.00 Občinska matična knjižnica Žalec - lutkovno-glasbena predstava in delavnica Igorja Cvetka in Jelene Sitar: O lisici in grdini 20.00 dvorana. Doma H- slovenskega tabora Žalec najlepši film letošnje zime: Poštar, režija M. Redford ponedeljek, 22.9. dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec Zaključek mednarodnega knjižnega kviza ’97: Hrana OB ZAKLJUČKU RAZSTAVE MARKA ŠUŠTARŠIČA V Likovnem salonu Celje je bila od 1. avgusta do 6. septembra na ogled razstava Marka Šuštaršiča Slike 1973-1975, ki jo je celjskemu salonu posredovala galerija ZDSLU iz Ljubljane. Malce pred zaključkom razstave je 2. septembra umetnikova dela predstavila umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan, vodja galerije ZDSLU. Predstavnica Likovnega salona Celje Alenka Domjan je povedala, da gre za umetnika, ki je del svoje mladosti preživel tudi v Celju, kjer je do leta 1947 obiskoval celjsko gimnazijo. Kritiki ga postavljajo v ozvezdje slovenske umetnosti, saj je prestopil meje slikarstva in njegova dela mejijo že na pripovedništvo. Judita Krivec Dragan je povedala, da so Marka Šuštaršiča predstavili na E-vropskem mesecu kulture v Ljubljani kot najboljše, kar ima Slovenija ponuditi. Izrazila je upanje, da jim bo kmalu uspelo predstaviti presek celotnega ustvaijanja tega slikarja, ki sodi med najbolj zanimive v modemi slovenski umetnosti. Marko Šuštaršič je bil p° njenih besedah že od vsega začetka posebnež, ki se je uveljavil v t.i. v skupini 53. Ta skupina se je navezovala na širše tokove v svetu, zato je tudi v njegovem videnju sveta zaslediti svetovljanstvo, čeprav v svojem ustvarjanju nikakor ne zanika duha krajev, iz katerih izhaja. V svojem umetniškem izrazu je bil vselej nekoliko pred svojim časom, zato je bil za časa svojega ustvaijanja pogosto nerazumljen. V svojo slikarsko podobo je vključeval tudi film oziroma znane podobe iz sveta filma, njegove slike pa kažejo na človekovo majhnost, izgubljenost v prostranstvu vesolja. Vodja galerije ZDSLU je opozorila tudi, kako poetičen in hkrati razmišljajoč je ta slikar, ki resnično sodi v vrh slovenske umetnosti in bi zato prav gotovo zaslužil svojo monografijo. D. S. KULT-URA sreda 17.09.1997 na STV CENJENO LJVDSTVO/ V samem začetku je bila beseda in beseda je bila pri boga: beseda je meso postala, nakar je sledil tehnološki razvoj (lopata, kolo, ogenj, kolor TV...), ki ga je odveč podrobneje opisovati. Iz dolgočasja je prišlo do spajanja besed, ki so ‘zgubile osnovni pomen - in nastala je KULT-URA. Vendar pa sta na svetu dve vrsti ljudi: prvi ne vedo, kaj gledajo, drugi pa vidijo, kar gledajo! Ali pa domače: prvi se s kolesom vozijo, drugi so ga pa izumili! Težava je pa v tem, da je kultura tako samozadostna in nekoristna, da se o njej sploh ne da kaj prida pisati, ne da bi izpadel idiot. Kuitura že stoletja piše sama sebe in upati je, da bo to počela tudi v prihodnje, razen če ne bo! Opažamo, da se je razvoj kulture dogajal v nekakšnem nepravilnem krogu, elipsi ali morebiti celo spirali (klinopisi, jamske slikarije, sikstinska kapela, grafiti in video spoti), ki presunljivo spominja na dvojno vijačnico dezoksiribonukleinske kisline (kislina = acid = trip). Torej bomo slejkoprej tam, kjer smo bili, s tem da bo kiparsko dleto zamenjala računalniška miška. Da ne bo pomote: oči so vedno v ušesih in prav mah je verjetno, da bodo kdaj ušesa v očeh. Če pa že bodo, naj vam sam bog pomaga, saj je že sedaj nevzdržno slišati tisto, kar gledamo. Meni ni nič več jasno in to tudi naglas povem. Vi pa, kakor hočete: ali boste še naprej odsotno bolščali v tuje televizijske sanje ali pa si boste na veke naslikali svoje lastne, seveda na vašo odgovornost! Glede na pravkar povedano je najbrž postalo jasno, da v dolini zelenega zlata glede kulture nimamo kaj prida izbire: brez lažne skromnosti upam s cenenim kemičnim svinčnikom zapisati, da je STV udejanila opazen odmik od same sebe in pogumno zakoračila v polje prave, povsem nekoristne kult-ure. Če vam sive celice ne dovoljujejo razumevanja pravkar povedanega, bo za začetek kar dovolj, če si ogledate KULT-URO v sredo, 17. 09. 1997, ob 21. uri na STV - svetovni televiziji. Zgražanje je odlika zavrtih! g motela JE V RASTKAH ODLAGLISCE SMETI ZA OBČINO LJUBNO? Smetišče v Rastkah Ko se je z novimi občinami in županjo Anko Rakun marsikaj spremenilo na Ljubnem ob Savinji, se je kar naenkrat ob cesti, ki iz Rastk vodi v Planino, pojavil zabojnik. Podplaninci so bili zadovoljni, in so začeli odpadke in staro šaro, ki so jo doslej žodlagali’ kar v svojih gozdovih, s traktorji in avtomobili voziti v novo pridobitev. Joda, glej ga zlomka! Zabojnik so izvohali tudi občani s širšega Foto: F. F. območja in ga začeli polniti s svojimi smetmi. Tako je prišlo do tega, da je železna psoda, ki jo praznijo vsake kvatre, več kot zvrhano polna in je prostor okoli nje pridobil značaj pravega smetišča. Kaj vse še ni bilo na smetišču v Rastkah! Nedolgo tega se je vrh kontejnerja znašel pravi pravcati avrtomobil, ki pa z veliko gotovostjo ni nikoli prevozil niti kilometra ceste v Planino. F. F. Bpnnisjiijisi Uvod V našem časniku začenjamo z novo rubriko, računalniškim kotičkom. Sprva bomo tematiko namenili tistim bralcem, ki se v računalniške vode še niso podali, kasneje pa bodo na svoj račun prišli tudi pravi računalniški triki. Seznanjali vas bomo z novostmi in dogodki s področja računalništva. Računalniški kotiček bo urejeval Borut Zajc, študent računalništva z matematiko, ki se z računajništvom ukvarja že kar nekaj let. Če boste imeli kakšno težavo, lahko pišete v uredništvo, in skušal vam bo pomagati. Upamo, da boste rubriko z zanimanjem spremljali, da boste v njej našli kaj novega in predvsem, da boste ob branju uživali. Nakup osebnega računalnika Na tržišču se zadnje čase pojavlja vse več računalnikov. To je sicer dobrodošlo, toda večina kuprev sploh ne ve, kaj je kupila. Kupci so pogosto zbegani že pred samim nakupom, ob nakupu in po njem pa jih kar nekaj zapelje v meglo. Kupci so precej različni. Gre za to, da eni računalnik kupujejo zato, da bi ga imeli, drugi pa zato, ker ga res potrebujejo. Slednji ga lahko rabijo v poslovne namene ali pa v študijske -izobraževalne. V te namene ga uporabljajo predvsem mladi, čeprav ga prepogosto imajo za igračo nove dobe in tako preveč časa, ki ga preživijo pred računalnikom, zapravijo ob igranju igric ali pa brezmejno otežujejo resno delo na svetovnem spletu računalnikov - Internetu. Nekaj pa je tudi starejših ljudi, ki redno ali pa vsaj pogosto uporabljajo računalnik v resne namene. Tisti, ki računalnik šele kupujete, se torej najprej, vprašajte, če ga zares potrebujete. Če imate otroka, ki vam vsak dan govori, da ga imajo že vsi sošolci, potem računalnika ne potrebujete. Vaš otrok bi rad imel najdražjo igračo. Razložite mu, da bo to igračo dobil, ko bo malce dorasel. Nakup računalnika priporočam v primeru, da nimate problema na finančnem področju ali pa da bi ga tudi sami uporabljali, ker imate do tega veselje ali pa ga res potrebujete. Tako ga lahko uporabi vsa družina; oče za pisanje bolj ali manj resnih dopisov, mama si piše in zbira kuharske recepte, starejši sin piše seminarske naloge in podobno, mlajša hči pa se z njim uči matematiko ali v slabsem primeru - igra. Po nakupu računalnika pa pogosto nastane nepotrebna nerodna situacija, ko si starši ne upajo računalnika niti dotakniti. To je povsem napak. Zahtevajo naj, da jim naj vsaj osnove pokaže starejši sin, ki se na stvar malce bolj razume. Kasneje pa se bodo že sami navadili nanj in ga redno uporabljali. V naši državi je računalniških trgovinic kot smeti. Nekaj se jih z računalniško dejavnostjo resno ukvaija in ima strokovni servis, nekaj pa jih je v tem videlo vir hitrega zaslužka in ima poleg bifeja ali menjalnice še računalniško trgovinico, vprašanje pa je, če imajo servis in kakšnega računalniškega strokovnjaka. Morda boste v takšni trgovinici našli poceni računalnik (z dobrimi karakteristikami), morda ga boste dobili še na obroke, ne veste pa, kako dolgo bodo v takšni trgovinici še prodajali računalnike ali kako dolgo jih boste še našli na tem naslovu. Zato se splača računalnik kupiti v trgovini, kjer se ukvarjajo samo z računalniki in kjer imajo strokovni servis. Eno tako (res dobro) podjetje v celjski regiji poznam, poznam pa tudi dve trgovinici, ki vas lahko tako ogoljufata, da tega dolgo ne boste vedeli. Vgradijo vam to, prodajo pa nekaj drugega. O tem nekaj več prihodnjič. Pazite se! Borut ZAJC Računalniške storitve brezplačno svetovanje servis računalnikov namestitev novih delov in programov Izdelava spletnih strani na Internetu Mobitel: 041 / 676 - 666 NEC Žalec Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 49.999 SIT CD ROM ATAPi 16X od 19.999 SIT IBM APTIVA od 129.999 SIT V_. r"* V času MOS-a v Celju nas lahko obiščete v HALI BI! V prostorih občine Žalec je bila 1. septembra tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki občine predstavili program, ki je bil zastavljen za počastitev praznika občine Žalec. Dobnik je spomnil, da je bil Žalec vselej središče slovenskega dogajanja, vsako leto pa 6. septembra praznuje obletnico II. slovenskega tabora, od katerega bo drugo leto preteklo že 130 let. Letošnje praznovanje naj bi po županovih besedah že pomenilo začetek priprav na prihodnjo, okroglo obletnico. Pomen praznovanja za občino je poudaril tudi predsednik občinskega sveta Franc Žolnir. Program prireditev naj bi se pričel že 3. septembra s predstavitvijo posodobitve na centralni čistilni napravi Kasaze, osrednji del proslave občinskega praznika pa naj bi bil 6. septembra v Zadružnem domu v Gotovljah. Predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc je pojasnil, da so Gotovlje za pripravo osrednje občinske pro- CENTER ZA SOCIALNO DELO ŽALEC Podmornica - Dnevni center za otroke in mladostnike se najlepše zahvaljuje vsem, ki so nam v preteklem šolskem letu pomagali. Le-ti — so: Občinska matična knjižnica ilec, Orion plus Šempeter, Šloven- Petrbvče, Aero Šempeter, Aero Celje, Založba Mladinska knjiga Ijana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Kili Liboje in Tekstilna tovarna Prebold. Upamo, da bomo sodelovali še naprej. VODJA PODMORNICE -METKA CEDE slave kandidirale zato, ker so v letu dni svoje krajevne samouprave v kraju poskušali oživiti številna društva in organizacije, eden od načinov za uspešno angažiranje krajanov v obnovi in olepšavi kraja pa je bila tudi omenjena kandidatura, ki jo je potrdil tudi občinski Ob občinskem prazniku bodo podeljena tudi priznanja Občine Žalec. Tako grb Občine Žalec prejme gostinec Anton Zvone Štorman iz Šempetra, plaketi bosta šli v roke Henrika Krajnca iz Gotovelj za aktivno delo na turističnem in kulturnem področju ter Antona Rozmana iz Podvina pri Žalcu za požrtvovalno delo na področju čebelarstva, priznanje Inovator’ za leto 1996 pa bo dobil Konrad Kos iz Marija Reke za inovacijo izboljšave gorskega pluga za oranje strmih njiv. svet. V priprave na praznovanje občinskega praznika je sodila tudi prostorska preureditev kraja, pri čemer je imela prednost prenova zunanje podobe šole in urejanje športnih površin, ki je še posebej na mestu, saj _ letos gotoveljsko športno društvo Borut praznuje svojo 70-letnico. V program slovesnosti je torej sodila tudi otvoritev novih športnih površin, vendar pa je Gotovljanom načrte prekrižal izvajalec, ki je 15 dni pred odprtjem odstopil. Del urejanja kraja je tudi delo na komunalni infrastrukturi, kjer je potrebno uskladiti napeljavo plinovoda, telefonskih komunikacijskih zvez in še česa, preden bi obnovili asfalt na cesti. Ker je bilo zaradi prevoza materiala za izgradnjo avtoceste močno poškodovanih tudi 56 odstotkov krajevnih cest na področju Gotovelj, nameravajo v Gotovljah v sodelovanju z DARS-om v naslednjih dveh letih izvršiti tudi sanacijo teh cest. Vsekakor je za sprejem gostov, ki bodo počastili občinski praznik, pomembna tudi ureditev dvorane Zadružnega doma. Se pa po besedah predsednika KS Gotovlje vsa društva intenzivno pripravljajo na praznik, saj bo za uvodno prireditev poskrbelo športno društvo Borut, novoustanovljeno Turistično društvo ima na skrbi okrasitev, Kulturno društvo bo skrbelo za programe, na pomoč pa bodo priskočili tudi gotoveljski gasilci. Direktorica žalskega Zavoda za kulturo Anka Krčmar je povedala, da občina Žalec praznuje že 15 let, vselej pa si želijo pritegniti čim več obiskovalcev. Prizadevajo si tudi, da bi bilo čim več prireditev zastonj, kar pomeni, da je potrebno pridobiti več sponzorjev, letos pa jim je to v dobršni meri uspelo, saj bo brezplačnih osem od skupno dvanajstih prireditev. Vsako leto se v okvim Taborskih kulturnih dni potrudijo predstaviti tudi pomembne rojake iz Savinjske doline in njihove dosežke, ki presegajo meje občine. Letošnji Taborsla kutumi dnevi so pretežno glasbeno narav- nani, zaradi finančnih omejitev pa letos niso upali tvegati kakšnega večjega projekta, zato drugo leto upajo na kaj več. Predsednik žalske Turistične zveze Janez Kroflič je povedal, da zveza predstavlja tri prireditve. Pred žalskim hotelom naj bi bila v večernih urah 6. septembra pred žalskim hotelom Taborska noč, ki naj bi postala tradicionalna, za naslednje leto pa želijo na to prireditev organizirati tudi dovoz z vozovi, kot so ljudje obiskovali Tabor pred 130 leti. Nadalje za soboto, 12. septembra, ob 9. uri, načrtujejo pohod savinjske konjenice, ki se bo pričel izpred stoletne lipe v Gotovljah in se ga b° udeležilo 30 konjenikov. Kot zadnja bo na vrsti poslovno-turistična prireditev Hmeljski likof, ki se bo pred poslopjem Hmezad Esport-Import pričela 13. septembra ob 15. uri. Pivovarji in hmeljaiji s® bodo pomerili v postavljanju hrnelj-skih kopic, sledil bo ogled letošnjih vložila veliko truda v pripravo Taborskih kulturnih dnevov. Foto: D. S. hmeljskih vzorcev, obiskovalci pa bodo imeli tudi možnost ogleda prenovljenega hmeljskega muzeja. Na prireditev so povabljeni tudi sedanji in bivši kmetijski ministri, obiskovalce pa bo zabavala laška godba in mažoretke. D. S. SPORED PRIREDITEV POLETJE V CELJU KNEŽJEM MESTU 17. september ob 20.00 Lapidarij I scom to change my State with kings - gledališka predstava Gimnazije Celje - Center od 18. septembra do 31. oktobra Muzej novejše zgodovine Razstava: Oj, ta vojaški boben 20. september Glavni trg Prikaz domače obrti na Slovenskem - Turistično društvo Celje 24. september ob 18.00 Pokrajinski muzej Celje Otvoritev razstave “Arhitekt Aladar Baranyai” V počastitev II. slovenskega tabora, ki je bil 6. septembra 1868 v Žalcu, je Mestna skupnost Žalec 4. septembra ob 18-ih pripravila svečano prireditev v Domu II. slovenskega tabo-ra. V kulturnem programu je nastopila solistka Nataša Kranjc ob spremljavi pianista Gregorja Deleje ter priznana sopranistka Andreja Zakonjšek, ki jo je na klavirju spremljala Prof. Irena Kralj. Na prireditvi, ki jo je povezovala Jožica Ocvirk, so bila podeljena priznanja in plakete Mestne skupno-sti Žalec nekaterim najbolj zaslužnim krajanom. Foto: Samo “Polna” dvorana ob prazniku Mestne skupnosti Žalec. Zakaj? Predsednik Mestne skupnosti Žalec zapostavljena, prav tako pa Žalec ne Eran Sadnik je zbrane opomnil, da mesto Žalec sicer s ponosom praznuje veliki dogodek izpred 129 let, vendar pa je bila žalska skupnost za marsikaj prikrajšana Precej problematična v Žalcu je infrastruktura, ki je bila v preteklih letih dokaj premore nobene srednje šole. Mesto, skozi katerega je dnevni pretok vozil zelo zgoščen, že dalj časa pesti tudi pomanjkanje parkirnih mest Potrebna je obnova zastarelega vodovoda in kanalizacije, kar najbolj pa si je potrebno prizadevati za odprtje novih delovnih mest. Predsednik mestne skupnosti je pozval krajane, naj si ogledajo načrt prenove starega mestnega jedra, ki ga bodo razgrnili še ta mesec, in hkrati poudaril pomen pretvorbe 16 tisoč kvadratnih metrov nekdanjih prostorov Juteksa v pod-jetniško-poslovno cono. Po besedah Brana Sadnika nosijo velik del odgovornosti za gospodarsko in infrastrukturno stagniranje Žalca mestni možje, ki ne podpirajo razvoja osrednjega kraja Savinjske, saj se po njegovih besedah “sredstva že dalj časa dodeljujejo po ključu glasnosti” -torej, kdor je glasnejši, več dobi. Se je pa predsednik Mestne skupnosti zahvalil županu Milanu Dobniku za njegova prizadevanja glede investicij v mesto Žalec pa tudi vsem podjetnikom, ki vlagajo v dejavnost v mestu. Tudi letos je Eran Sadnik v imenu Mestne skupnosti na slovesnosti podelil priznanja in plakete Mestne skupnosti Žalec. Tako so si priznanja prislužili: Alojzija Ažnik za delo v Društvu upokojencev Žalec; Damjan Hrovat za uspehe na strelskem področju v okvim Strelske družine Ju-teks; Ivan Id Korent kot član gradbenega odbora Doma n. slovenskega tabora; Franc Radanovič kot aktiven planinec; Filatelistično društvo Žalec ob 30-letnid svojega obstoja; ekipa Strelske družine Juteks, ki jo sestavljajo Andrej Trifunovič, Samo Mesareč in Peter Selekar, letos pa so pod vodstvom trenerja Janka Me- Cvet slovenske lepote se pred naš objektiv postavi na polfinalnem tekmovanju za MISS SLOVENIJE v Volčjem potoku. Foto: Culi Slavni govornik na prireditvi -predsednik MS Žalec Eran Sadnik. lanska dosegli zavidljive uspehe; in Šolsko kulturno društvo OŠ Žalec pod vodstvom mentorice Margit Juteršek za aktivno in dinamično ustvarjanje v okvim izvenšolskih dejavnosti. Plaketi sta prejela Pavla Ku-der za požrtvovalno angažiranje v dejavnostih Rdečega križa in Planinsko društvo Žalec, ki mu skoraj lahko pripisujemo že sto let obstoja Žal pa so se Žalčani tudi tokrat po svoje 'izkazali’ in le v majhnem številu obiskali slovesnost. Predsednik mestne skupnosti Eran Sadnik je menil, da velja žalostno prazno dvorano deloma pripisati temu, da je bila prireditev v četrtek, torej ne za konec tedna, pa še nekam prezgodnjo uro so si menda izbrali. “Odločili smo se, da naj bo prireditev ob 18-ih, saj jo po naših dosedanjih izkušnjah v največjem številu obiščejo starejši ljudje, ki neradi odhajajo domov v poznih urahMislim, da je bila obveščenost dovolj dobra, saj je bilo napoved prireditve ves teden mogoče zaslediti na Savinjski televiziji pa tudi v lokalnih medijih smo jo pravočasno objavili. Med drugim pa slaba obiskanost nekaj pove tudi o kulturnem nivoju Žalčanov,” je menil predsednik mestne skupnosti. D. SAMBOLIČ KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 y Franc Romih na lokstrelskem prvenstvu v Poreču V Poreču bo od 22. do 28. septembra potekalo Evropsko prvenstvo 3-D za lokostrelce, na katerem bo nastopilo predvidoma 300 tekmovalcev iz 14 držav. Prvenstva se bo v kategoriji BB-Compound udeležil tudi Franc Romih iz Brega pri Polzeli, ki se v preteklosti lahko pohvali s prenekatero visoko uvrstitvijo na mednarodnih lokostrelskih tekmovanjih. Za udeležbo odločilni rezultati Po njegovih besedah bodo udeleženci tekmovanja v članski in mladinski konkurenci nastopili v desetih slogih: TRLE, TR-RB Bare Bow, klasika, BB-Compound, olimpijski, CU, 3-D, lovski in samostrel, za evropsko prvenstvo (EP) pa bodo prve tn dni potekale kvalifikacije na 28 tarčah. Obenem se bodo odvijale tudi kvalifikacije za lokostrelsko tekmovanje Poreč open. Po kvalifikacijskih dnevih se bodo proglasili rezultati, nato pa bodo vsi uvrščeni po spolu in slogu do 16. mesta nadaljevali tekmovanje. Osmina finala bo potekala na 12 tarčah, nato pa bo najboljših osem v posameznem slogu ponovno nastopilo na 12 tarčah v četrtmi finala. Polfinale bo potekal na osmih tarčah, kjer se bosta pomerila prvo- in četrtouvrščeni ter drugi in tretji iz četrtfinala. Finale bo potekal na centralnem prizorišču, lqer se bodo zmagovalci polfinala s po tremi puščicami merili za zlato in srebrno medaljo oz. nagrado, poraženci iz polfinala pa za tretje mesto. Zveza 3-D dmštev in Društva ljubiteljev lova z lokom in puščico Slovenije (DLLL) bo vsem 42 reprezentantom krila stroške pnprav in štartnine, ki zngšajo okrog 400 DEM na osebo. Člani reprezentance lahko namreč na EP streljajo samo, če jih določi zveza, za Poreč Open pa se lahko prijavi vsakdo, ki vplača 250 DEM. Medalje se podelijo samo reprezentantom po treh dneh tekmovanja. Franc Romih pravi, da ga je zveza za nastop na EP izbrala zato, ker je imel v zadnjem času nekaj dokaj dobrih rezultatov. “Na tekmi 3-D v Logarski dolini sem bil junija prvi na državni ravni, na Krvavcu sem bil julija prav tako pivi med Slovenci in tretji v skupni uvrstitvi, ker sta bila pred mano še dva Italijana, poleg tega pa sem bil tudi dvakrat na četrtem mestu v Poreču in Kamniški Bistrici - četrto mesto je sicer nehvaležno, ampak treba je vedno naprej, tudi s tem sem zadovoljen,” pravi Franc Romih in dodaja, da še ne ve, s kolikšno konkurenco se bo moral na prvenstvu soočiti. “Ker bo udeleženih 14 držav, v svoji kategoriji računam na kakšnih 40 tekmovalcev. Iz Slovenije bomo v tej kategoriji nastopili trije, poleg mene še Aleksander Cvetko in Grega Cukjati iz Ljubljane. Mislim, da bi lahko z dobršno merico truda in z malce športne sreče padla tudi kakšna medalja, vendar ne morem ničesar obljubiti, ker je konkurenca precej močna. Se pa se nikoli nisem nikogar bal, ker bi tako že priznal poraz. Za taka tekmovanja je potrebne precej samozavesti, zato si jaz vedno pravim, da sem boljši kot ostali, in grem s to zavestjo tudi streljat. Nobenega nasprotnika se ne smeš ustrašiti, ker to s prinese tremo,” pravi Franc Romih, ki ga letos čaka še državno prvenstvo v Otočcu pri Novem mestu. Lokostrelstvo pri nas “Smo pa Slovenci v tem športu zelo dobri, tako, kar se tiče dela in samih priprav kot tudi uvrstitve na tekmovanjih. Lani smo pri nas pripravljali svetovno ter evropsko prvenstvo in kakšnih petdeset ljudi nas je dva tedna omagalo pri popravah v Kranju in piku. Sami smo uspeli speljati zares dobro prvenstvo. Je pa za finančno podporo kot fiovsod problem, čeprav se za velika prvenstva ze kaj dobi, vendar pa je težava s sponzorji, ker to ni medijski šport. Popularizacija tega športa res ni velika, čeprav je pri nas lokostrelstvo že 25 let. Začelo se je menda s prvim klubom v Muti na Koroškem, sedaj pa je v Sloveniji 36 klubov. Naš klub na Polzeli, katerega soustanovitelj sem, deluje že štiri leta. Bil sem njegov predsednik 3 leta, potem pa mi tega ni več dopuščal pas, zato sem vodstvo kluba prepustil Zal-čanu Bojanu Vedeniku, pove Franc Franc Romih v akciji. Romih. “Hub ima okrog 70 članov v različnih kategorijah, odlcaterih je 15 tekmovalcev, vsi ostali člani pa dajejo denar in pomagajo na tekmah. Podmladka imamo pri nas kar dovolj, vendar tekmuejo še bolj poredko in predvsem trenirajo, ker jih pripravljamo na naslednjo sezono. Zanimanje za ta šport pa je res veliko. Na praznovanju Solčavske m Lučke noči sva z znanim citraijem Karlijem Gradišnikom postavila tarče, pa učila ljudi streljati. Zanimanje je bilo zares neveijetno. Vendar pa mora imeti dober lokostrelec najprej veselje do loka, pravi Franc Romih, saj se moraš športa lotiti z vesejjem, da lahko uspeš. ^‘Med osebne značilnosti, ki jih mora imeti dober lokostrelec, vsekakor sodi mirna roka in dobre oči, saj moraš biti zbran, ker lahko živčnost rezultat le poslabša. Seveda pa moraš imeti tudi opremo, saj je za uspešno streljanje potreben dober lok, compound loki pa stanejo od 1000 do 2500 DEM. Pri nas pa se že dobi dokaj dobra oprema, saj nam preprodajalec iz Dravograda p»sreduje opremo pretežno ameriških proizvajalcev.” Franc Romih se s tem športom ukvaija že piet let, pri čemer je bil eno leto član celjskega kluba Sokol, preden so Polzela™ ustanovili lastni klub. Lokostrelstvo ga je navdušilo čisto po naključju. “Ko sem se preselil v Breg pri Polzeli, novega : z lokom v tarčo. Ker me je njegovo početje vse bolj zanimalo, sem ga vprašal, če lahko poskusim tudi jaz, on pa mi je pokazal kako. Pred prvim strelom sem bil seveda živčen, ampak ko sem nekajkrat ustrelil, je sosed navdušeno ugotovil, da sem dokaj dober, zato sem si odločil kupiti opremo. Sicer sem se poskusil že tudi s streljanjem s puško, ampak imam raje lok. v streljanje z lokom je namreč potrebno vložiti veliko vec truda; ko vlečeš lok, potegneš kakšnih 30 kg, in če to narediš kakšnih dvestokrat za trening, se kar nabere. Trening je tako kar naporen, saj moraš na dan za trening narediti kakšnih dvesto potegov, da si fizično pripravljen za tekmo, pa še to ni čisto vse, ker so potrebne še psihološke priprave. Vsak dan seveda nimam časa za lokostrelstvo, ampak si na teden zagotovo vzamem kakšne Jri dni po dve uri na dan za trening. Ze odkar sem izvedel, da sem v reprezentanci, hodim vsak vikend trenirat h Karliju Gradišniku v Matkov kot. On ima namreč po gozdu postavljeno progo 20 tarč, zato se tam lahko zares temeljito pripravim na tekmovanja. Nasploh pa menim, da imamo mi pri Polzeli enega najboljših vadbišč v Sloveniji. Sami smo si ga (»stavili lani in na njem so tarče od 10 do 70 metrov.” “Pri tem športu se sprostim” Franc Romih tako v svojem prenatrpanem umiku vselej znova najde čas za lokostrelstvo. “Pri tem športu se maksimalno sprostim in tistih nekaj ur, ko imam lok v rokah, pozabim na vse drugo. Komaj čakam, da pride konec tedna, dp grem trenirat ali pa na tekme. Se posebej tekmovanja rad obiskujem, saj imam med lokostrelci mnogo prijateljev. Me pa lokostrelstvo tudi v precejšnji meri ohranja v formi, še posebej takole pozimi, ko se človek malo poleni. Ko začneš najprej trenirati, te seveda bolijo mišice, potem pa ni več hudo, in namesto vaj za moč pridejo v poštev predvsem vaje za koncentracijo. Bom pa s tem športom zagotovo še nadaljeval, vse dokler bom še lahko potegnil za lok in videl tarčo, pa tudi že veliko drugih sem navdušil za ta šport,” je za konec zatrdil moj sogovornik. DOMINIKA SAMBOLIČ POROČILO O LOKOSTRELSKI TEKMI 23. in 24. avgusta je v St. Johannu v Avstriji {»tekala lokostrelska tekma v disciplini 3-D in je štela za ALPSKI POKAL Udeležilo se jo je okoli 70 lokostrelcev iz Slovenije, Hrvaške, latlije, Avstrije in Nemčije, kar je pomenilo močno konkurenco. Tekme se je udeležil tudi član LK POLZELA Franci Romih, ki je v slogu BARE BOW osvojil 1. mesto z 239 krogi. Prav tako je v skupnem seštevku Alpskega pokala osvojil 2. mesto, kar je odličen rezultat in pokazatelj odlične forme, ki jo bo Franci potreboval na bližajočem se EVROPSKEM PRVENSTVU, ki bo od 24. do 29. septembra v POREČU. OLIVERA KUČERA 23. 8. je v Ilirski Bistrici potekalo mladinsko in veteransko državno prvenstvo v lokostrelstvu in sicer v disciplini 900 krogov za Slovenski pokal. V olimpijskem slogu je prvo mesto osvojil Peter Virant član lič Polzela. Francija, Annecy, 28. avgust - Košarkaši Kovinotehne Savinjske Polzele so izgubili tudi drugo tekmo na tumiiju v Franciji. S 11(5: 108 jih je po podaljšku premagalo moštvo Maunenna (podprvaki druge francoske lige). Rezultat ob polčasu je bu 45:44 oh koncu drugega polčasa pa 94:94. H končni zmagi zmagi Francozov je pripomoglo tudi pristransko sojenje sodnikov. 30. 8. je na odprtem državnem prvenstvu v lokostrelstvu, Fita olim-pic round, v Novem mestu med kadeti postal novi državni prvak Peter Virant, z novim državnim rekordom 590 krogov. Pariz, 31. avgust - Na mednarodnem turnirju Jack™ SchoefHeija so košarkaši Kovinotehne Savinjske Polzele v drugem srečanju svoje skupine izgubili s 87:93 proti belgijskemu prvaku Charleroiju. Žalec, 26. avgust -V prijateljskih srečanjih kadetskih selekcij do 15 in 16 let sta se pomerili Slovenija in Hrvaška. Pri mlajših kadetih so gostje iz Hrvaške izgubili z 2:0, tekma starejših kadetov pa se je končala neodločeno z 2:2. Intervju z Dragom Jakopinom Med pripravami slovenske mladinske moške teniške reprezentance smo z trenerjem Dragom Jakopinom spregovorili 0 aktualnih dogodkih v slovenskem tenisu. trener moške teniške reprezentance Drago Jakopin. ‘Zakaj ste se odločili za priprave Prav na Turistični kmetiji Plaznik?” Na pripravah v Zgornji savinjski dolini srno tokrat prvič, saj smo se pretežno Pripravljali v večjih klubih po Sloveniji, turistična ponudba te kmetije pa je solidna, naši gostitelji so zelo pri-'agodljivi in svoje želje lahko z njihovo Ponudbo dobro usklajujemo. Na fazpolago so nam tudi dobra teniška JSrišča, po svoje pa je tudi za nas bivanje tu nekakšen test. Tako smo namreč odmaknjeni od pritiskov staršev, ki so jim igralci izpostavljeni že °d malega. Pomembno je, da se otroci med sabo spoznajo in se povežejo, saj rjted njimi le tako lahko začne prevladovati tisti duh kolektivizma, ki ga 2adnje čase nekoliko manjka. Zato smo se odločili, da gremo v takšen kraj, Npr imamo mir in nas ne obremen-Jttjejo pričakovanja ostalih ljudi.” -®1 lahko iz te generacije ‘^Postaviti katerega igralca?” Na pripravah je trenutno šest igralcev °d katerih jih bo pet nastopilo na e- vropskem pokalu, vendar pa med njimi ne bi mogel izpostaviti nobenega, ker so zelo homogena generacija. Gre za igralce, ki so tudi v evropskem proštom zelo tesno skupaj, med 20. in 30. mestom na tumiijih so kar trije. Tudi drugje po Evropi je ta generacija 14-letnikov zelo velika in pravzaprav bolj izenačena kot leta poprej. Mislim, da je lani izstopal le eden od francoskih tekmovalcev, trenutno pa ne pri nas ne v Evropi ni igralca, ki bi bil že na prvi pogled boljši od drugih.” “Koliko časa morajo ti 14-letni fonde posvetiti treningu, da so lahko uspešni?” “Za 14-letnike pride v poštev vsaj 15 do 20 ur treninga na teden, ker tudi sicer ogromno časa posvetijo tenisu. Kar zadeva evropska prvenstva, so najboljši letno že od 80 do 100 dni na turnirjih, saj imajo v tujini že do 15 tumiijev na leto.” “Gresta po vaših izkušnjah šola in vrhunski šport kot je tenis skupaj?” “Rekel bi, da še kar gre, če šola pokaže razumevanje. Športnik, ki ima izrazito perspektivo, mora o svoji športni karieri razmisliti predvsem po osnovni šoli. Vendar pa se lahko izključno za šport odloči samo, če ima v naslednjih 4 ali 5-ih letih zagotovljena sredstva, da bo lahko svoj talent nemoteno razvijal. Za ostale pa velja, da morajo poiskati način, kako uskladiti tenis s šolo. Na žalost so obremenitve šol za mlade tenisače v precejšnji meri enake kot za ostale, kar otroci občutijo zelo negativno, še posebej takrat, ko so odsotni. Za tekmovalce, ki so že v srednji šoli velja, da so odsotni tudi do 150 dni na leto. “Kakšne so nagrade za uspehe mladih tekmovalcev?” “Edina žnagrada’ s strani športne zveze velja za kategorijo 18-letnikov, Id morajo doseči že kar mesto državnega prvaka oz. višji rang, potem pa društvo oz. klub v katerem ta posameznik nastopa, dobi zanj neko participacijo. Ta sredstva za njegov razvoj lahko klub uporabi za financiranje treningov ali pa mu jih izplačuje v obliki štipendije. Za tekmovalce do 18-leta pa ne moremo računati na nobena sredstva. To pomeni, da so ti športniki prepuščeni podpori staršev in okolice, če ta le pokaže dovolj razumevanja za njihov talent. Nekoliko bolje je za člane tistih klubov, ki so v družbeni lastni in živijo delno tudi od rekreacije, na tak način zbrana sredstva pa prenašajo v to dejavnost” “Koliko je v Sloveniji registriranih fantov, la se redno ukvaijajo s tenisom?” “Skupaj registriranih je preko tisoč fantov. V tej številki so zajeti samo tisti tekmovalci, ki nastopajo po tumiijih. Če prištejemo še tiste, ki so v šolah, pa jih je prav gotovo preko 2500.” “Iz kolikšnega števila tekmovalcev se ponavadi izloči kakšen vrhunski športnik?” “Običajno je tako: če gledamo številčno tako majhno populacijo kot je naša, pravzaprav ne moremo računati na kakšnega super talenta, čeprav imamo mi v svetu glede na število igralcev v mladinski kategoriji zelo visok nivo. Malce bolj zapleteno je za tekmovalce v članski kategoriji, predvsem zaradi tega, ker nimajo dobre finančne podpore in profesionalno ostajajo kot posamezniki prepuščeni sami sebi. Kar težko je, ko morajo sami potovati po svetu in se poskušajo prebiti. V zadnjih 25 letih smo imeli pravzaprav samo eno vrhunsko igralko. To je bila Mirna Jauševec. Zal se nam dogaja to, da ne uspemo združiti nekaj obetavnih igralcev, ki se pojavijo vsakih nekaj let. Če bi jih uspeli poslati v svet kot ekipo petih ali šestih igralcev, bi bil uspeh dosti lažje dosežen. Po moji oceni v tujini en vrhunski igralec pride iz populacije 10 tisoč ali več registriranih igralcev. Pri nas pa populacija, ki se resno ukvarja s tenisom, ni tako velika. “Kakšni pa so pogoji za razvoj tenisa pn nas?” “Osnovni pogoji pri nas trenutno niso slabi. Tenis je bil v 90-ih letih v precejšnjem razvoju. Imamo strahotno veliko število igrišč, lahko bi rekel, da že preveliko za tako majhno populacijo kot je naša. Premoremo tudi veliko število dvoran, nam pa še veliko manjka v teniški organizaciji. “Je to mogoče pripisati temu, da je tenis razmeroma pozno postal olimpijski šport?” “Niti ne. Sistem tekmovanja, kot je grand slam, obstaja že dolgo in tudi v Sloveniji je tenis ravno letos star sto let. Osrednja proslava 100-letnice tenisa v Sloveniji bo na državnem prvenstvu članov v Mariboru konec meseca septembra. Vendar pa dajemo premaj--hen poudarek članskemu tenisu. Mislim, da bi morali več svoje enegije usmeriti v ta vidik tekmovalnega tenisa, saj za moje pojme tam tiči smisel vsega dogajanja Na primer, če bi dekletom nekdo v tem trenutku priskočil na pomoč, bi lahko po dolgem času iz te generacije zopet izločili igralko, ki bi tudi v svetovnem prvenstvu nekaj pomenila.” “So torej bolj znane mladinke kot mladinci?” “Drži, da so v tem trenutku bolj znane, se pa bodo morale v teku letošnjega leta že priključiti članski konkurenci. Naslednjo leto torej ne bodo več mladinke in takrat se bodo morale že drugače izkazati. To je precejšnja prelomnica, ampak, mislim, da so se vsaj nekatere od njih sposobne uvrstiti okrog 50. mesta na lestvicah.” “ Katera od deklet pa ima največ možnosti uspeha?” “Po igri in pristopu prav gotovo Katarina Srebotnik. V tem trenutku je sposobna tudi zmagati na katerem izmed članskih tumiijev. Na žalost pa je v letošnjem letu, zaradi mladinskih tekmovanj, dvakrat prekinila sodelovanje na članskih tumiijih, kjer bi lahko zmagala. Če osvojiš dva ali tri tumiije, si že bliže stopnicam na svetovni lestvici.” “Lahko torej pričakujemo spet kakšno Mimo Jaušovec?” “Kar tako ne bi upal napovedovati, je pa res, da počasi dobivamo lep prirastek v mladinskem tenisu, in da se uvrščamo nekje med osem do deset reprezentanc v Evropi. V mladinskih kategorijah osvajamo tudi že mednarodne tumiije. Če bomo uspeli v Sloveniji združiti sile in ustanoviti nek skupni center, nameniti temu centru sredstva in zaposliti nekaj ljudi, ki bodo skrbeli za reprezentante, potem menim, da bi lahko v bodočnosti izločili eno ali dve uspešni tekmovalki in kakšnega tekmovalca. Dokler pa bomo tako neenotni, kot smo sedaj, bo ta pot mnogo težja. Predvsem zaradi tega, ker se je izredno težko prebiti v sistem tenisa, ki ga kroji mednarodni kapital in je vstop za posameznike zelo težak.” SAMO JURHAR A Wmirnm Že nekaj časa napovedani seatov malček je pred dobrim mesecem zapeljal tudi po naših cestah. Prvi odzivi kupcev na tega malčka so dobri. Zakaj, pa smo se prepričali na testni vožnji. Testnega seata smo dobili v Avtohiši Drev iz Drešinje vasi. Zunanjost arose zaznamujejo značilne na slabšem bodo potniki na zadnjih seatove oblikovne poteze. Če k temu sedežih. Voznikovo udobje med vožnjo prištejemo še nemško natančnost se pozna tudi na velikosti prtljažnika - izdelave nam takoj postane jasno zakaj samo 130 1. Za teniško torbo sicer več je seatov malček že ob prihodu na naš kot dovolj, če pa se odpravimo po trg deležen velikega zanimanja. Izde- večjih nakupih bomo morali podreti lujejo ga namreč v Volksvvagnovi zadnjo klop in s tem pridobiti kar 465 matični tovarni v Wolfsburgu. 1 prtljažnega prostora. Notranjost je podobna že preizkušeno dobri iz ibize, Kljub temu, da ga uvrščajo med male le odlagalne predalčke na vratih so za- avtomobile, se voznik v tem malčku menjale elastične mrežice. Zelo dober počuti zelo udobno. Prostora za je ergonomično oblikovan volanski o- voznika in sovoznika je dovolj, nekoliko broč in športna prestavna ročica. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI - SEZITE PO ZVEZDAH VEČ OPREME - NESPREMENJENA CENA! MERCEDES BENZ C - že od 49.400 DEM (H * HONDA CIV1C HO BINGO l,4i 75KM OPREMA; SERVO VOLAN, EL. POMIK STEKEL, EL. NASTAVLJIVA ZUNANJA OGLEDALA, NASTAVLJIV VOLAN PO VIŠINI, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ZATEMNJENA STEKLA, ODBIJAČI V BARVI VOZILA. TRETJA ZAVORNA LUČ S SPOJLERJEM, ANTENA Z ZVOČNIKI, DELOVA ZADNJA KLOP, METALNA BARVA - BREZ DOPLAČILA __ * c/vi 1)0 IO,. is ut K Ul: 2/.MO DEM HOIMDA. * VSI TIPI HONDINIH VOZIL SO NA ZALOGI NUDIMO UGODEN KREDIT IN LEASING Menjalnik se med vožnjo izkaže kot zelo natančen. Tudi prestavna razmetja so zasnovana tako, da motor kjub majhnemu številu konjev pod avtomobilskim pokrovom vleče zelo dobro. Za šviganje po mestnih ulicah več kot preveč. Tudi s parkiranjem ne boste imeli problemov, saj arosa ne potrebuje veliko prostora, pa tudi preglednost je zaradi velikih steklenih površin dobra. Aroso poganjata dva bencinska pogonska agregata: aluminijasti, z, večtočkovnim vbrizgavanjem, 998 cnrgibne prostornine in močjo 37 kW/ 50 KM ter že preizkušeni 1,4 1, z močjo 44 kW/ 60KM. Za varnost potnikov skrbijo tudi zračne blazine za voznika in sovoznika (na voljo so za doplačilo oziroma pri modelih z dražjo serijsko opremo). Zavore so zanesljive, ABS pa je na voljo samo pri dražjih izvedenkah. Arosa je slovenskim kupcem na voljo s štirimi opre-mskimi paketi, odvisno od želja kupcev in globine njihovih žepov. Za osnovni model 1.0 je potrebno odšteti 13.945 nemških mark, za najdražji 1.4 z avtomatskim menjalnikom, električnim paketom, servo volanom, antiblokimim zavornim sistemom, deljivo zadnjo klopjo, klimatsko napravo, litimi platišči, meglenkami, dvemi zračnimi blazinami in kopico komfortnih malenkosti pa kar 28.150 DEM. Ergonomično oblikovana notranjost omogoča potnikom prijetno vožnjo Za seatovega malčka je v prvih dneh prodaje veliko zanimanje, katera izvedenka tega 3536 dolgega, 1639 širokega in 1460 mm visokega vozila pa bo najbolj priljubljena med našimi kupci pa bo znano kmalu. ___________________S. J. LJUBENČAN NA MOTOCIKLISTIČNEM RALLVJU V Mtinchnu se je 30. avgusta pričel ENDURO motociklistični rally TRANSDANUBIA RIDE ’97, ki se je zaključil 5. septembra v Budimpešti. Rallyja, ki poteka v etapah preko Nemčije, Avstrije, Češke, Sloveške in Madžarske, se je udeležil tudi Ljubenčan Andrej Marovt-He-lešič, ki je že drugo leto tekmoval pod pokroviteljstvom nemške ekipe WNT NC-TECHNIC, prvič pa s pomočjo glavnega sponzorja DUN-LOP-PNEUMATIC CENTRA SITAR iz Kamnika. NoM m prodajalna, servis tv - audio - video - micro staro za novo Šlandrov trg 9, 3310 Žalec tel.: (063) 717-104 Danilo Arčan s.p. AVTOAKUSTIKA CLARION Pri nakupu avtoakustike brezplačna montaža TELEVIZORJI: SELEČO, ISKRA, PANASONIC | SONY SERVIS ELERTRO AKUSTIKE NOVO NOVO NOVO PANASONIC - telefonija - videorekorderji - videokamere - televizorji TECHNICS - akustika AKCIJSKE CENE AVTORADIO Clarion* 4x30W in RDS samo 26.922.00 SIT BTV 70cm ekran, FAST in TOP TTX STEREO in HVPERBAND Za gotovino samo 88.566.00 SIT Na 8 obrokov 94.101,00SIT MOTO VINSKA GORA, (Prelska 21/b), 3320 Velenje Tel./Fax.: 063 / 853 - 471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA CAGIVA, Husqvarna, HONDA, YAMAHA, Kawasaki GUME # michelin METZELER •% ČELADE NOLAN, SHOEI, Arai, FM MOTORNA OLJA EBB1 - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA SPIDI, SINISALO, AXO - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING Prodaja vozil Rez.ervni deli Servis MRM. fkcent -1000 DEM popusta (omejena količina) Ob nakapa LflNTRE podarimo kvalitetno gorsko kolo V prodaji že novi model ACCENTA za leto 1998. ČAST d.o.o., Polzela, Tel: 063/ 720-283, 720-116 KA 1.3i 3 vrata 18.200 DEM FIESTA flight 1.3i 3 vrata 16.990 DEM ESCORT Jflash 1.4i 3 vrata 20.040 DEM ESCORT jlash + servo 1.4i 3 vrata 20.790 DEM MONDEO CLX 1.8U6V 4 vrata 31.096 DEM Servis Krbavac Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 885-218 Laikova vas 51 / 3312 Prebold Tel./Fax 063/702-314, 063/702-315 d.o.o. Po ugodnih cenah Vam nudimo: ' Hidravlične in mehanske stiskalnice ■ Grozdne mline ■ lesene in kovinske - Več vrst PVC posode za kmetijstvo ' Traktorske gume in akumulatorje • Več Vrst čebulnic, semen in zemlje za sajenje in presajanje Možnost plačila na Več čekov! V marketu MANEL Laikova vas in v trgovini Marelica Dolenja vas Vam ponujamo določene živilske izdelke po akcijskih cenah. trgovina KRIM CENTER Marija KRIŽNIK s.p. >a trgu 28, Mozirje Tel.: 063/831-096 VAM NUDI: O- JEANS SEXES IN WEST BLUE c- MIKICE KRATKIH ROKAVOV ZA OTROKE IN ODRASLE c=- KOPALKE o VELIKA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL POSKRBITE ZA SVOJEGA SOLAKJA SUPER ČETNE ITN PEA.Č1LINI POGOJI DISTRIBUCIJA REKLAMNIH LETAKOV Zaradi povečanja distribucije iščemo distributerje reklamnih letakov na naslednjih področjih: PETROVČE, PREBOLD, ŠEMPETER, VRANSKO RRASL0VČE, G0MILSK0, CELJE, VELENJE, ŽALEC Edini pogoj, ki ga od vas zahtevamo je pridnosti Že samo vonj po škandalu lahko Prepričan je, da do tega prihaja prebudi naše zanimanje. Javnost je zato, ker imajo njegove stranke imela preko glave zadosti Patsy umetniški temperament. “K meni Kensit, ki se je zadovoljno smeje obe- prihajajo igralci, ki jih skrbi, da ne šala na Liama Gallagherja (Oasis). bodo dobili kakšne vloge, pa igralke, Prav prijetno presenečenje je bilo ki jih skrbi, da vloge Ofelije niso torej, ko so jo videli v besu brcati zaigrale tako dobro kot nekdo njegov BMW. Z zadoščenjem je tisk drug,” pravi. “Prav gotovo imajo poročal, da je do tega prišlo zato, ker drugačne skriti kot ostali ljudje. Ne je “njen moški” preteklo noč preživel smemo pozabiti, da so igralci in kar nekaj uric z manekenko Kate nasploh umetniki nestanovitne in Moss v enem od londonskih klubov, dramatične osebnosti, zato se z večjo potem pa celo odšel z njo na pijačo verjetnostjo tudi vedejo tako. Prav v njen hotel. zato tudi pogosteje eksplodirajo v Patsy je bila nedvomno iskreno ^csu * ■'t m o co co ■'t in o O) in CM N- co CD o _J c: oo 5 m NUDIMO VAM: HRANA PO NAROČILU MALICE TURISTIČNI MENU SVEČANI OBROKI SKUPINSKI OBROKI 0HCET PO DOMAČE PIZZE SLADOLEDI, SADNE KUPE SLADOLEDNI NAPITKI ŽIVA GLASBA (priložnostno) PRENOČIŠČA-POLPENZIONI O O OsJ CD ^ O CO O CO 1 CO CN ^ OO e| > o (f) E o 5 Pletenine letošnje jeseni in zime so čisto posebna modna zgodba Bolj elegantne, domiselne in lepe so kot kdaj koli prej. Veliko pozornosti je posvečene zaključkom in detajlom, kar jim daje poseben čar. Pletenine so tudi vrste oblačil, ki jih najlažje izdelamo same po svojih zamislih. Če uporabimo kvalitetne materiale, so to unikatni izdelki, ki jih z veseljem nosimo več let. SUPER-LAMBSWOOL, ANGORA IN MICROFIBRE so oznake, pod katerim se skrivajo peresno lahke volne, zelo mehak in fin mohair in najprijetnejši otip volnenih vlaken. Kljub pajčevinastem videzu in mehkosti so to vlakna, ki ob primerni negi (ročno pranje, mehčalci) dolgo časa izgledajo kot nova Edvarda ACMAN-STROPNIK MEim BlAGOlfcZAMENTERIJA BaODNI DOMKI 7C vsi ielimo 0 7C 'n P°ee»»i kvafite^ ^ /t t, TROovi^^i/em® v Žalec VAFLJE za jesenske kostime po 1.990 SIT VOLNE in DIOLENI po 1.990 SIT MAROKENI vseh barv 2.890 SIT SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT KUPRE vseh barv 1.790 SIT SUKANCI po 159 SIT ZADRGE po 49 SIT Vse vrste gumbov različnih barv in velikosfil KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC AAI SAAO ŽE TU. PRIDITE ŠE VI! V Savinjskem gaju v Moziiju je v dneh od 5. do 10. septembra potekala razstava Cvetje Evrope 1997. Prizadevni organizatorji Ekološko-hortikultumega društva in Drušlva vrtnarjev Slovenije so se letos še posebno potrudili, saj so posadili kar 200.000 enoletnih cvetlic Cvetje iz eksotičnih dežel in umetelno sestavljeni cvetlični aranžmaji pa so tako kot vsako leto pritegnili veliko število obiskovalcev. BELA PITA Sestavine: - obhti 400 g ostre bele moke 3/4 zavitka pecilnega praška 70 g masla 150 g sladkoija v prahu 1 jajce 1 dl mleka ■ krema 250 g masla ali margarine 250 g sladkoija v prahu V2 litra hladnega mleka 3 velike žlice ostre moke 2 limoni 2 zavitka vanilin sladkoija - posip sladkor v prahu Najprej pripravimo oblate. Moko najprej pomešamo s pecilnim praškom, nato pa jo skupaj z maslom, sladkorjem v prahu, jajcem in mlekom zgnetemo v testo, ki ga razdelimo na tri dele. Vsak kos zvaljamo v list v obliki pekača. Pekač obrnemo narobe, tako da je dno na vrhu, saj bi sicer oblat le s težavo dobili iz Pekača, ne da bi ga zlomili. Zunanjo stran dna pekača obložimo s peki Papirjem, ki ga lahko prej malce namastimo, nanj pa položimo en oblat in ga na temperaturi 18CPC Pečemo približno 15 minut, dokler zlato ne zarumeni. Na takšen način zapečemo tudi preostal dva oblata, vsakega posebej. Pečeni list pustimo, da se ohladi. Nato pripravimo kremo. V mleko Primešamo moko, potem pa to posodo postavimo v posodo z vodo, ki jo zavremo na štedilniku, da nastane Para. Med kuhanjem nad paro neprestano mešamo, da nastane pudin-gasta masa. Zatem postavimo lonec v mrzlo vodo, da se masa ohladi. Medtem z mešalnikom penasto vmešamo maslo (ali margarino) skupaj s sladkorjem v prahu. V ohlajeno pu-dingasto maso primešamo še maso iz masla in sladkorja v prahu ter oboje Penasto vmešamo. Med mešanjem dodamo sok dveh limon in vanilin sladkor. ^ pekač položimo enega od oblatov, ga premažemo s polovico kreme, nanjo položimo še drug oblat, ki ga Premažemo s preostankom kreme, nanjo položimo še zadnji oblat in ga Posujemo s sladkorjem v prahu. Pito pustimo, da en dan počiva, saj 56 morajo oblati nekoliko prepojiti s imerno, da se lepše režejo. Naslednji dan pito razrežemo na poljubno velike kose v obliki napolitank. ________ Dober tek! MONSTERA Družina: Araceae - kačnikovke. Ime za rod “Monstera” se nanaša na obliko listov, ki so navadno deljeni, skoraj “pošastni”. Domovina: tropska Amerika in Indija. Opis: trajne zelike z debelim olesenelim steblom in številnimi zračnimi koreninami; listi temno zeleni, bleščeči, dolgopecljati, z globoko pernato narezano listno ploskvijo. Številni cvetovi so združeni v debelo, pecljato, betičasto socvetje, ki ga obdaja do 25 cm dolg usnjast, kremenasto bel tulec. Čas cvetenja: poleti Uporabnost gojimo jo v sobah in rastlinjakih kot posodovko. Razmnoževanje: z zračnimi grebenicami ali potaknjenci. Okolje: vlažno, precej svetlo, vendar ne sončno, daleč od toplotnih virov. Vrsta zemlje: rahla, hranljiva gozdna prst. Kadar zemlja ni primerna ali je siromašna, postanejo listi vse manjši in enostavni. Vlaga: pogosto zalivamo in škropimo. Opomba: “Monstera deliciosa” - navadna mostera - je vrsta z debelim steblom, visoka tudi do 4 metre in več. Zelo primerna je za precej velike prostore. ZELENI NASVETI CVETLIČARNA Polzela tel.: 720 319 m Bralec sprašuje kdaj in kako obrezati Svo mejo ameriškega kleka - Thuja occi-dentatis. Ima Švico visoko 1,8 m, stara pa je 4 leta. Moram priznati, da je kakšen konkreten odgovor zelo težko dati, ker imam premalo točnih podatkov, zato pa bom na kratko povedal osnovne ter splošne načine kdaj in kako pravilno obrezati Thujo. Thuja se mora redno obrezovati dvakrat letno in sicer spomladi in v poznem poletju, da dobimo pravilno oblikovano živico v kolikor že nima sama pravilne stožčaste oblike kot npr. Thuja occidentalis, smaragd. Saj bo le tako vaša živica košate bujne rasti in lepo prepletena, preraščena ena v drugo. Večinoma strižemo živico z rožnimi ali električnimi škarjami, ki pa morajo biti zelo ostre, da les - vejice lepo gladko odreže, ne pa zmečka. Le tako se lahko izognemo morebitnim poškodbam in boleznim. Če so škarje električne, naj imajo čim daljše rezilo, saj se s tem izognemo neenakomernim vrezom v globino. Kot vodilo za oblikovanje živice uporabljamo vrtnarsko vrvico, ki jo napnemo med dva količka, ki smo ju predhodno fiksirali na začetku ter koncu živice. Mlajše živice, kakor je vaša, se načeloma obrezujejo samo tako, da prirezujemo stranske - horizontalne poganjke, saj se drugače preveč razbohoti v širino. Notranjost živice pa zaradi pomanjkanja svetlobe hitro ogoli, kar kasneje privede do lukenj v živici. Stranske poganjke režemo vedno tako, da npr., če je višina živice 1 meter je razlika v širini 10 cm in sicer zgoraj ožja, spodaj pa širša. V vašem primem bo spodaj širša za 20 cm. Napačne poganjke režemo načeloma takrat, ko je dosegla željeno višino. Edino v primeru, da je živica podibjala, jo prikrajšamo tudi horizontalno, kar pa jo seveda okrepi. Najboljša oblika strižene živice je trapezaste oblike ali pa oblika tunela, saj s takšno obliko dosežemo optimalne pogoje za rast. Tako lahko živica kljubuje vetrn in kar je najbolj pomembno - snegu. V kolikor je težko dobiti željeno obliko si lahko pomagate tako, da si napravite šablono iz kartona ali lahke plastike ter jo postavite na vrh živice, ko ste horizontalno rez že opravili po vrvici. Nato pa režete po šabloni tako, da vse štrleče poganjke pomikate naprej. Vsekakor pa brez dobre volje ter malce truda ne bo šlo. Živica pa bo vaš ponos, saj ima pomembno vlogo v vašem vrtu. i Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 ŽANA PIZZA 'šunka 1 kg GROFOVSI SALAMA ^jjGODNOi SIR GAUDA 1 kg daa-A_^ 17žyo 1 'M TRAJNO MLEKO U l09,9( 1 1 TESTENINE ROMANA t JI ŠPAGETI, POLŽKI 500 g LAK ZA LASE 76,90 539,90 s* si« mm LIVIA PENA LIVIA GEL ^79^ MLEKARNA CELEIA SLADOLED 2 1 ^699,90^ PC LENA LEVEC ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO ŽANA MARKET SEL LETUŠ ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS j NAGRADNA KRIŽANKA 13 /■ /V PRESA- DITEV ORGANA l VRSTA RADIJ- SKE ODDAJE POLOŽAJ V JOGI GRŠKI OTOK V SPORA Dl H SLEDE- ČE STRANI 7 PRVI ČLOVEK PO BIBLIJI 8 FR. IGRALKA (ISA-BELE) VOJAŠKA STOPNJA IZVRŠNI SVET PRISTAN. V IZRAELU REPUBLIKA LIBANON DEOKSIRI-BONUKLE-IN. KISLINA 11 IME SLOV. IGRALKE KRAVANJE KIM NOVAK INDIKATOR ZA KISLINE DANSKI BIOKEMIK 15 JAP. Pl SATE U (AKINARI) BEOGRAJSKA ŽEN. GLASB. SKUPINA ŽABJE OGLA- LENO- NOVA VDOVA (YOKO) TEHNIKA SPOMIN- SKEGA URJENJA TRIPR- STI BRAZIL. LENIVEC ZVEZA, ZDRUŽE- NJE AVT. OZNAKA KRŠKEGA PRIPRAVA ZA merjenje globine 3 AVGUST ČERNI- GOJ OZNAKA ZA NEZNANCA ŠTEVEC KM V TAKSIJU MAKED. ŽEN. IME IME SL. OPERNE PEVKE AHLIN NEDA (UUBK.) JOŽE HORVAT ŠPANSKO ŽEN. IME KEM. OZNAKA ZA NATRIJ 1 FF MARVIN RAZPR- ŠILNA ZDRAV. SNOV VRSTA PAPIRJA NEMŠKI PISATEU POL- SVILENE TKANINE GRŠKI BOG VOJNE ČASOVNI TERMIN ZDRAVILO IZ OPIJA POMOL, MOSTOVŽ REKA NA KAVKAZU ANGL. UTEŽNA MERA NEURES- NIČLJIVA FANTA- ZIJA 13 OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU SODNO TELO NA SODIŠČU NEBESNI KROŽNI OBOK OCVRTE KROM- PIRJEVE REZINE STARA MERA ZA VINO 14 5 SLANA ZAČIMBA MESTO V BELGIJI KRATICA ZA JUGO- ZAHOD ANTON AŽBE IT. SPOLNIK KRATICA ZA SVETI NEPOSLU- ŠNOST, NEPO- ŠTENOST MESTO V SL. PRIMORJU dT.) V' __ DRUGO IME AMERIŠKEGA IZUMITELJA EDISONA VELIKA. LEPA VEŽA Pošilja: : ........ i_________ -I o C S oi 3 S h-r -g o; o jevsko obarvane skladbe in izbor le teh nam ponuja plošča SONGS OF THE WEST. Rdeča nit desetih skladbsopreprostespevnemclodoje in čudovit kristalno čist glas EMMVLOU HARRIS, ki se:e do srca predvsan v otoiriih baladah ONE PAPER KID in CATTLE CALL. Plošča bo razveselila predvsem ljubitelje bolj tradicionalnega countrjja, pa tudi vse tiste, ki glasbeno zapuščino EMMVLOU HARRIS šele odkrivajo. V.V. ZUR POD ZVAJGO In imelo se je zgoditi, kar se (hvala bogu) ni zgodilo, čeprav so se na vse kriplje trudili! Nekaj mladcev je skušalo brenkati, pa jim ni šlo kaj prida od rok. Koncert so odprli Ograsmus Blues Band. sledili so Joato iz Koroške, ki so bili zaradi sofisticirane izdajalske perfekcije za tovrsten žur. predvsem pa za publiko pretežki. Nadaljevali so Noxirc iz Celja, ki še vedno veijamejo vase (čeprav mi ni jasno zakaj?) in tblk jih je takšne tudi sprejel. Dan D. bivši Mercedes Band, so pa bili nekako višek večera in so s svojim amfetaminskim rockom vznemrili zaspane obiskovalce! Zadnji, koroški Abadoni, pa so raztegnili noč in zakomplicirali bog ve kam?! Štiije najavljeni bendi (Pridigarji, Tanccn-dence, Funk vou in Spiritual Phvrotehnics) se niso odzvali in nasploh je bilo v Preboldu to noč bolj bogo! Kakorkoli: komu zvoni? Ljudstvo prihaja na koncert razglabljati o svojih problemih, namesto da bi si dali “duška" in poslušali glasim - enivej!! Rock je mrtev, žura pa ni. če nimaš niti za pir! Naj živijo diskoteke! g malela INTERCEPTOR & DEJA MUSIČ Uničimo tabuje (M. Pader/ M. Pader) Ko se rodiš in ko prvič vdihneš zrak, prvič zajokaš življenja to je znak. Ob rojstvu vsi enaki smo na svetu tem in sonce sveti prav vsem ljudem. A kaj, človeštvo vsak dan bolj kruto je in že po rojstvu v kalupe stlači te. Takoj določi kaj si in kaj boš postal, takoj si drugačen in tak boš ostal. NOČEM - gledat več nasilja trupel in krvi, NOČEM - poslušat več vseh teh rasističnih ljudi, NOČEM - da ponovi se iztrebljanje nedolžnih ras, NOČEM - sovraštvo premaga še razuma glas. Poglejmo si v oči in si priznajmo, da nihče popoln ni. Poglejmo si v oči, pod kožo smo krvavi vsi. Vsi takšni in drugačni skupaj stopimo in svetu dokažimo, vsi enaki smo. Uničimo tabuje stare mnogo let, \ mogoče pa na svetu spet lepo bo živet. f/ ' ^ MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 V__________________/ NOVOSTI - BRAVO HITS 18 - MR. PRESIDENT - Night Club - SASH - It’s my Ufe - ORIGINAL SOUNDTRACK Speed 2 - SCOOTER - Age Of Love - OASIS ■ Be Here Now PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. BRAVO HITS VOL. 18 -Kompilacija 02. PRODIGV - The fat of the land 03. HANSON -Middle of nowhere 04. CITA - Vibe 05. TIC TAC TOE -Klappe die 2te 06. DAVOR RUDOLFI & RITMO LOGO -Kruh i vino 07. BACKSTREET BOYS -BackstreePs back 08. DANIJELA -Zovem te ja 09. DEE JAY TIME vol 6. -Kompilacija Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dlan odi 12 do 10 ure, sobota od 0 do 13 ure. TOP MUSIC-KVAUTETA, KI SE NE VIDI, AMPAK SLlŠlI MALI OGLASI AVTO CIELJIi dd RABUENA VOZILA CELJE: CITROEN AX, bel, L 90, 529.700,00 SIT CITROEN C 25 D 8+1, modra, L 88, 557.000,00 SET DAIHATSU CHARADE TD TS, siva metal, L 90, 539.900,«) SIT FORD SCORPIO 29 24 V, valet metal, L 95, 5,250.000,00 SIT FORD ESCDRT 1.6 CLX, mettd zelena, L 93, 1348500,«) SET FORD ESOORT 1.4 CLX TD, tdcč, L 94, 1389.700,00 SET FORD FIESTA 1.1 CLX, 5V, idcč, L 93, 1,047200,00 SET FIAT PUNTO 75 SX, tdcči, l 94, 1314332,00 SET FIAT TIPO 1.7 D, rdeča, l 93, 1,159.696,00 ŠIT FIAT TIPO 1,4 MEDI/V siva metal, L 91, 836.7«),(]6 SET OPEL KADET 13 LS, modra, L 88, 637500«) SET HVUNDAl PONY 15 GLS, stcbm metal 1 91, 839.900,00 SIT R 19 CHAMADE GTR, siv mettO, L 90, 839.700,00 SET RENAULT CLIO 12 RT 5V, stebm, 1 91, 839.750,00 SET VUGO 55 Koral, bel 1 89, 223.780,00 SET VUGO 45 Koral, tdeč, 1 90, 237.750,00 SIT VW GOLF JXD, 3 V bel 1 89/90, 919.900,«i SEf VELENJE CITROEN ZX AURA 1.6 L l 91, 1,100.000,00 SET FIAT TEMPRA 1.6 SW, 1 93, 1248.000,00 SET FIAT TIPO 1.4, 1. 90, 766500,00 SIT FIAT TIPO 1.4 IES, 1 93, 1,010.651,00 SET FORD FIESTA 1.4 ICLX, tdcč, l 90, 735.420,00 SET IMV R5 CAMPUS 1 89, 485.100,00 SET LADA 1500 KARAVAN, 1 94, 630.000,00 SIT NISSAN MICRA GL, l 87, 399.000100 SIT OPEL TIGRA 1.6 16V, 1 95, 2276221,00 SET PEOGEOT 405 GL, 1 92, 1,400«»,00 SET PEUGEOT 205 ROLAND GARR, 1 93, 1,874.250«) SET R 25 GTX, 1 90, 1,407.000,00 SET VW JETTA CL TURBO D, L 92 1349.898«) SET ŠKODA 136 L, I. 90, 379319«) SIT Ugomi krediti T + 7,5%, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo garancijo. Informacije na telefon: 063/412-328 - Celje, 063/851-060 - Velenje KOVINOTEHNA ZALOGA RABUENIH VOZIL Alfe Romeo 90 20, L 87, 614.0«).«) SIT Citroen AX 1.4D, 1. 89, 5V, temno rdeč, 500.000«) SIT Hyundai Sonata 20, L 92 1300.000,00 SET Mitsubishi Galant 1.8 1 90, 1289505,00 SIT Opel Omega 2.0i GL, L 90, 1,000.000,00 SET Renault Esprcss 1.4, L 93, 14200 DEM Škoda Favorit 135 L L 91, 413.7«),00 SET Zastava 83.10 tovorno, 1. 85, 441.«»,00 SET Wartbuig 13, L 89, 246.183,00 SET Informacije na telefon 063/432-807. * II N CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. ZALOG ARABUENIH VOZIL testni avto SAXO 1.6 VEL 1 96, cena po dogovoru Informacije na telefon 063/856852 ZALOGA RABUENIH VOZU FORD MONDEO 1.6 CLX, L 94, 18500 DEM GOLF JXB, L 84, 5500 DEM HVUNDAI ACCENT, 13 LS, L 96, 4 vrata, 15.000 DfeM TIPO 1.9 D, L 92, 11500 DEM Za vsa rabljena vozila možen kredit Informacije na tel: 063/720283 ali 063/720116. /G AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIT. Hyundai Accent 15 GLS, L 95, 14.000 DEM Mctcedcz Benz tovorno vozilo 817 L, L 94, 65.000 DEM Mctcedcz Benz E 220, L 93, popolna oprema, 38.000 DEM Metcedez Benz E 300 D, I. 95, 75.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, 1. 94, 50.000 DEM Metcedez Benz E 200 D, 1. 91. 28.000 DEM HONDA CMC 1.6 I SEDAN, 1 92, 18.000 DEM HA NEXLA 15 GL, L 95, 12000 DEM Volksvvagcn VENTO 1.9 TDI, 1. 92 17«» DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit Informacije: ()63/472-409. Brezplačni mali oglasi: 063 715 - 011 P S C PRAPROTNIK d.o.o. ZALOGA VOZIL ALFA 33 13 S bela, L 87, 4500 DEM PEUGEOT 309 magnum čma/M, 1. 1291, 11.0» DEM ŠKODA FAVORIT L 91, belit 441.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 93, zelena, 703500,00 SIT ŠKODA FAVORIT I. 92 temno irieča, 5^5.400,00 SIT ŠKODA FAVORIT L 94, rdeča, 869.4«),d0 SIT ŠKODA FAVORIT, L 93, belit 593224,00 SFT ŠKODA FAVORIT, L 93, belit 601524,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, bela, 632.77200 SIT PICK UP, bela, L 93, 48336800 SIT PICK UP, bela, L 93, 454.073,00 SIT R 4, tdeč, 1 88 2000 DEM R 19, 1. 93, 16.600 DEM R 25, metol siv, 1 86, 5.900 DEM Informacije na telefon 063/861-570. AVTOHISA DREV ZALOGA RABUENIH VOZE. AX CITROEN, m. siv, 1 89, 6.600 DEM CITROEN BX tdeč, L »4, 3.400 DEM FORD FIESTA L 91, 7.800 DEM MITCHUBISHI LANCER, 1. 90, 8.200 DEM OPEL CORSA CITV, tdeč, L 91, 8.800 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, belit L 94, 6.800 DEM TOLEDO TD, L 93, 15.9«) DEM Registrirana Mazila: GOLF 1.6 D, L 90, 9.900 DEM Informacije na telefon 063//U7-365 in 063/707-395. PEUGEOT W2)B!10 stigma 93 ZALOGA RABLENIH VOZIL TIPO 20 z vso dodatno opremo, metalne bane, L 92 12500 DEM ŠKODA FAVORIT, l 91, 5500 DEM VUGO 45, L 87, 1200 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit Informacije na tel: 063/37-506. Avtocenter Meh ZALOGA RABUENIH VOZE. AUDI 100 20 E, L 91, 18500 DEM AUDI 80 1.6, L 91, reg, 5/98 145«) DEM GOLF JXB 13, L 90, 8.1«) DEM GOLF JXB 13, l 89, 7.600 DEM GOLF diesef L 90, 8900 DEM VOLSVVAGEN FORGON 24 D DMR, 1. 93, 17.800 DEM VW TRANSPORTER 193, 160.000 km, 17.800 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: d63/852-955. MOT1© Drešinja vas 18, 3301 Petrovče 1. VEČJA MOTORNA KOLESA - Kavvasald GPX 750 R 1. 87 2 DEU IN OPREMA - čelade SHOE1 na zalogi. Možnost plačila na čeke. Ugodno! ^Jgne^DUMOP, MICHEUN, METZE- - škornji ALPINESTARS in STVL MARTIN. Ugodno! - vetrobransko steklo, talilo zatemnjeno Tou-ring in šport izvedbe za ZX 9R NINJA - katbonski ščitniki za zaščito rezervoarja za športne in GT motoijc - olja za dvotaktna in štiritaktna motoma kolesa - motoristične jakne, hlače, rokavice in mikioc - na zalogi še zavorne ploščice in akumulatorji, sveoce... - sprejemamo naročila za nove mototikle Honda, Kavvasald, KTM 4^5 AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABUENIH VOZIL Kia Sportage MRDi, L 95, 32(X» km, modra, 30.900 DEM Kia Sephia GLX 1.6, 1. 95, m. turkizna, 16500 DEM Lada Niva 1.6, L 93, bela, 7.900 DEM Opel Vedra 1.6, L 90. 5v, 12900 DEM Peugeot 405 GL 1. 8889, 56.000 km, 10.600 DEM Mercedes Benz 190D, 1. 85, reg 898 14500 DEM Škoda favorit s. line, 1. 95, 10.900 DEM Informacije na telefon 063/412-245. ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF JXD, L 89, bel, 8900 DEM HVUNDAI PONV 13 LS, L 91, met. siv, 8200 DEM JUGO 55 SKALA POU, L 491, rdeč, 2900 DEM LANCIA 1.1 IE, L 1294, bela, 8500 DEM MTTSUBISCHI LANCER 15 GLX L 7/90, bel 10500 DEM MTCSUBISCHl KOMBI 1.6 B, reg. 698 NISSAN SUNNV 1.4 IX, L 93, 12900 DEM OPEL KADET 20 OSI 16V, 1. 90, 11.900 DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, L 90, bel, 9.9«) DEM R 19 GTS 1.4,1. 90 met. siva, 90.000 km, 9.900 Dt-M RENAULT TVMNGa L 94, modra, 12200 DŽM ROVER 111 SL L 91, met zelen, 9.9«) DEM ROVER 114 on, I. 94, tdeč 13500 DEM SUBARU LEGACI 20 GL 1 894, metal dodatna oprema, 22900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX L 95, rdeč 15.900 DEM ŠKODA FAVORIT 136 L I. 10191, 50.IM0 km, 3.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL 1 90, met siva, 9.9«) DEM VW POLO 45, L 95, met zelen, 14.500 DEM Informacije na tel.: 063/34-320 in 063/32-524. MOTO '%/^v B CENTER VEČJA MOTORNA KOLESA APRILIA 650 PEGASO, nova, viola barve, II. 800 DEM CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 15500 DEM HONDA CBR 9«) RR, nova, 18.790 DEM JILERA CX 125, L 93, 3.11» DEM KAVVASAKI KLR 250, 1. 93, 4.900 DEM VAMAHA 1000, L 90, 7.700 DEM VAMAHA TDR 125, L 94, 5.900 DEM SKUTER PIAGGIO NRG 50, nov, mat črna, 390.000,00 SIT SKUTER PIAGGO TTPHOON 50, nov, moder, 360.000,00 SIT SUZUKI DR 350, L 96, 7.0» DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa. Uredimo Kredit ■mamo naročila za motoma kolesa isaki 1. 97 in Honda L 97. čelade Shoei in Arni na zalogi Možnost plačila na več čekov. Izpuh Skorpion za Hondo CBR 9«) RR, prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R, cena 650 DEM. Vilice up side-dovvn za Kavvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. SKUTER PIAGGIO TVPHOON 50, moder, nov prodamo Uredimo kredit. SKUTER VAMAHA 50 SPV, moder, nov, cena 3881 DEM. Uredimo kredit Informacije na telefon 063853471. BREZPLAČNI MALI OGLAS 5tl"JniA 12> Ul A, L VJ, ICICIUl, U , .•S, SV, ESI. pr.+zad, spojlcr, radio. prvi_ laSnik, servisna knjiga, kot nov, \5.(W C AVTO FINEX .VOZILA NA ZALOGI BMW 3201, L 88, 150.000 km, ES, radio, ^ešno okno, metalk, nove gume, 9.000 DEM. Možen ugoden kredit. DAEWOO NEXIA GTX - sataasko vozilo, L ?/, 4000 km, klima, CZ, ES, 1 x ZB, L905.654,00 SIT. Možen ugoden krecfit skl-Celje HVUNDAI PONY 15 LSL L 94, reg. 697, 17.000 km, rdeč, 1. lastnik 10.800 DEM. Možen kredit SA SEPHIA 15 GTX, L 95, telena, CZ pm i DEM Lada ntva triglav itoo rr, novo vozilo, reg 7198, spoiler, IXŽ, ES, alu platišča, radio, 1,813560,00 SIT skl-Gelje (poklanjiimo alu platišča in celoletno registracijo) R 4 GTE 1. 88, reg 1097, 80000 km, modra, 2.110 DEM SKl - Ltavograd SUZUKI SWIFr 13 GS, 1. 90, reg 698, »000 km, tdeč, 9352 DEM ^-Caje ŠKODA 105 L, 1. 88, nereg, 74000 km, 193.850.00 SITSKL - DraTOgrad W JETTA CL 1.6 4V, 1 86, reg 5/98, 150.000 km, ALU platišča, priklop, katalizator, 6500 DEM skl-Celje vozila na komisuski prodaji alfa ROMEO 155Q, 1 93, 26350 DEM ALFA ROMEO 33 15 E, 1. 92, 11.000 DEM AUFA ROMEO 164 3.0 V6, 1 93, 10.000 DEM BMW 320 i, L 95, 95«) DEM BMW 325 i, L 86, 11550 DEM BMW 525i, 1. 91, 22.000 DEM CriROEN AX 1.1 ALURE, L 92, 7.875 DEM CITROEN BX 1.6 TLS, L 9« 7350 DEM CITROEN BX 1.6 TRS, L 88, 7500 DEM CITROEN 2 25 D FERGON, 1 89, 12200 DEM Daihatsu feroza ROCKV EX 23 TD, 1. 91, 18.900 DEM PAIHATSU FEROZA EL, I 94, 25.200 DEM FIAT TEMPRA 1.6 SX, L 93, 13.400 DEM FIAT npo 1.9 TD GT, L 92, 13.600 DEM RAT UNO 1.0 IE, L 95, 9555 DEM FIAT UNO TD 1.4, 1. 93, 9.700 DEM FORD SIERA 20, L 85, 4.410 DEM ^RD25.W^°1'8CDC’ Lancia prisma 1.6,1.88,8500 dem pANCIA THEMA 20 IE TURBO, L 90, 13.650 DEM j^AZDA B 2200D PICK UP, tow>mo vozilo, 13.900 DEM MERCEDEZ 230 23, 1. 91, 26250 DEM MFLSHUBISHI PAJERO 24 TD, 1 83, 10.950 DEM NISSAN MICRA 1.0, L 90, 6500 DEM PPEL KADET IDA 13 LS, I 89, 8.375 DEM OPEL KADET GDI 3V, 1. 90, 11.025 DEM OPEL KADET 15 TDI LS, L 90, 12100 DEM OPEL ASTRA 1.8 i, l 92, H2(X) DEM OPEL VECTRA 1.7 DGL L 91, 13.4«) DEM PEUGEOT 405 GR 1. 88, 9500 DEM POLONEZ FSO TOVORNO VOZILO, 1 96 PORSHE 944 TURBO, L 95, 20.000 DEM R 5 CAMPUS PLUS, 1. 93, 7.700 DEM R 5 FIVE PLUS, L 96, 11.000 DEM R 5 FIVE, L 95, 10500 DEM SEAT CORDOBA 1.4 GLX, 1 95, 17500 DEM »mr136 ^ ŠKODA FORMAN 135 LS, L 91, 3.675 DEM ŠKODA PICK UP 135L 1 92 5.000 DEM VW GOLF HL CL 1.9D, L 96, 22900 DEM Zelo ugodna posojila in Icasing Informacije ret telefon Celje (5ffl482011, Drarograd 0602283643.____________^__________ AvtoCENTER MARGIT ZALOGA RABLIENIH VOZIL CARISMA 1.6 GLXi HB COLT 13 GU DAB, srebrn, 37.000,00 SIT / 60 mesecev ali 20.990 DEM DAC1A 1304 - tovorno vozita za dve osebi + 10«) kg tovora v garanciji, 20.000 km, ugodno. DAIHATSU CHARADE TS, L 90, 3 vrata, tdeč, 6.800 DEM FIAT TEMPRA 1.6 IE (automatic), 1. 92 temno rdeča, 115«) DEM ' HVUNDAI PONV 15 GLS, L 91, sedati, 4 85«i DEMre*,nl’ ‘'prema, alaim, HVUNDAI PONV 15 LSi, L 94/95, metalk moder, 3 vrata, 11.000 DEM LANCER 13 GU DAB, tdeč, 43.«X),00 srr X 60 mesecev MITSUBISHI COLT 13 GU, L 90, reg 9,97, bel MITSUBISHI LANCER 13 GU DAB, tdeč, 43.000 Sit/60-mesečno SUZUKI SWIFT 13 GL 1 95, mctalic moder, 12900 DEM Za vsa Inf. na tel: Avtohiša KOS ZALOGA RABLIENIH VOZIL CITROEN VISA CITROEN KOMBI C 25 B 2 komada, L 92 in L 93 Infonnacije na telefon 702-230._ AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL OPEL KADET 13 S, L 88, reg 298, dobro ohranjen OPEL KADETT 13 S, l 89. reg 11/97, radio spojlcr, dobro ohranjen OPEL CORSA 12 S, L 89, reg 3/98, radio, priklop, dobro ohranjen OPEL ASTRA KARAVAN 1.6 GL l 94, radio, SV, priklop rolo, dobro ohranjen ALFA ROMEO 33 15 IE, 1. 92. ES, CZ, radio, nastavljiv volan po višini, dobro ohranjen FIAT DUCATO MAXI 25 D, L 93, dobro ohranjen možen nakup leasinga Možnost nakupa na kredit in Icasing do 5 let Infonnacije: «§«64-380 in «3/411-5)9. Siv SAVINJSKA TV FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel: 716-116, fax: 711-153 Vabljeni k ogledu: Petek, 12.9.1997 20.00 TEDNIK 090 20.20 POLICIJSKO POROČILO 20.25 BORZNE NOVICE 20.30 GLASBENI INTERMEZZO 20.35 RISANKA 20.40 POGOVOR V STUDIU ___ vodi: Peter Gominšek sreda, 10.9.1997 19.30 GLASBENI COCTAIL vodi Aleksander Jež; gostje: Štajerskih 7 21.00 VIDEOMIX z Jano Mesareč; glasbena oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe 22.00 "U NULO" z Gorazdom; tema: zunajzemeljska bitja: prividi ali resnica V nedeljo, 14.9.1997, ponovitev sredinega in petkovega programa ob 10. uri. AVTODELI Hausenbichlerjeva 8, 3310 Žalec IVO Tel.: 063/715-356, pager: 0610/104-798 Rezervni deli za naslednje tipe vozil: ® S Bana ■mazoa honda, citroen PloČEVilNA ZA VSE lipE VOZil OUA IN MAZIVA t iv tehinčna trgovina Z elektro materialom iB3LvS\,