n
s
i
Največji slovenski dnevnik t Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New Yorle celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
ii mu- iiitaggg—n
list islovenskih ^delavcev v Ameriki«
TELEFON: CHelaea S—387$
Entered mm Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879
NO. 180. — ŠTEV. 180.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holiday«, 75,000 Readers.
TELEFON: CHeioea ft—8871
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 3, 1931. — PONDELJEK, 3. AVGUSTA 1931
volume ttttt _ mm ima.
NA KUBI JE IZBRUHNIL DANES GENERALNI STRAJK
PREDSEDNIK SE JE POSVETOVAL Z DELAVSKIM TAJNIKOM GLEDE ZMANJŠANJA NEZAPOSLENOSTI
Cilj generalnega štrajka je popolnoma ohromiti industrijo in trgovino na otoku. — Stavokaze ščiti vojaštvo. — Predsednik Hoover noče ničesar slišati o zavarovanju proti nezaposlenosti. — Delavski tajnik je postal precej molčeč. — Štraj-karji v Allentownu in v Patersonu vztrajajo pri svojih zahtevah.
HAVANA, Kuba, 2. avgusta. —* Opolnoči se prične generalni štrajk, ki bo trajal štiriindvajset ur ter se ga bo udeležilo članstvo tridesetih organizacij kubanske strokovne zveze.
Danes so bili završeni vsi načrti za generalni štrajk, ki bo ohromil na otoku vso industrijo in trgovino. Stavka železničarjev, ki je dala generalnemu štrajku povod, se nadaljuje z nezmanjšano silo.
Po mestu sicer vozi osemdeset voz poulične železnice. Motormani in konduktorji so sami stavko-kazi, ki opravljajo svoje delo pod vojaško zaščito. Vseeno bi pa bilo če bi železnica ne obratovala, kajti nihče se ne vozi ž njo.
Havana Electric Railway Company je ameriška družba. Uprava je prisilila pisarniške nameščene, da opravljajo skebska dela. Izjavlja tudi, da ji je vlada prepovedala skleniti s štrajkarji kak kompromis.
Danes je bilo aretiranih štirideset oseb, ki so ovirale stavokokaze pri njihovem delu. Kot rečefto, so bile kare poulične železnice prazne, dočim so bili busi, vozeči po istih ulicah prenapolnjeni.
RAPIDAN, Va.t 2. avg. — Predsednik Hoover se je posvetoval danes z delavskim tajnikom Doa-kom, kako bi bilo mogoče zmanjšati število nezaposlenih, katerih bo, kot je izračunala Ameriška Delavska Federacija, prihodnjo zimo nad sedem milijonov. Doaku in tudi Hooveru se zdi ta cenitev nekoliko previsoka.
Predsednik je še vedno odločen nasprotnik sistema za zavarovanje delavstva proti nezaposlenosti. Ta sistem je ze dalj časa uveljavljen v Angliji ter po drugih evropskih državah. Tam so delavci upravičeni do podpore, če so slučajno brez dela.
Ako bi se kaka tozadevna predloga pojavila v kongresu, bi zastavil Hoover ves svoj vpliv da bi ne bila sprejeta. Temu nasproti se pa zavzema Hoover za temeljitejše poslovanje zvezne posredovalnice za delo.
Doak je postal precej molčeč ter ne izraža več upanja, da bo v doglednem času nezaposlenost odpravljena.
Administracija hoče baje sklicati v Washington nadaljno konferenco veleindustrijalcev. Kakšen namen bi imela ta konferenca, oziroma kakšne načrte bi sprejela za odpravo nezaposlenosti, se zaenkrat še ne ve.
Kot znano, se je predsednik Hoover obrnil tudi na Rdeči križ, naj kaj stori za nezaposlene reveže. Vodstvo Rdečega križa je reklo, da ne more pomagati, pač pa lahko store marsikaj njegove podružnice.
CANONSBURG. Pa., 2. avgusta. — Budke-to-varna, ki je last Canonsburg Iron and Steel Co. bo koncem tega tedna postavila na cesto dosti pomožnih delavcev, pričet kom prihodnjega tedna bodo pa uvedeni v napravah neunijski pogoji.
Kdor se v soboto, dne 8. avgusta, ne zglasi ter ne sprejme novih pogojev, ne bo dobil v ponedeljek dela.
Predvsem nemerava družba skrčiti delavcem plače za deset odstotkov.
BOMBNA EKSPLOZIJA V GENOVI
Malo pred prihodom italijanskega kralja in kraljice j e eksplodirala bomba ter povzročila precejšnjo škodo.
GENOVA, Italija, 1. avgusta. — Par ur prej, predno sta dospela sem. italijanski kralj in kraljica, da se udeležita splovitve najveijega. italijanskega parnika "Rex" je eksplodirali bomba pred velikim hotelom, v katerem se je nahaj-alo veliko število •odličnih gostov.
Povzročena škoda je precejšnja, toda« ranjen ni bil nihče.
Takoj po eksploziji je bilo priglašeno v« mestu nekako vojno stanje. Nad sto oseb je bilo aretiranih.
Ob prihodu kraljevskega para je bil kolodvor nagosto zastivjžen z vojaštvom. Bomba je skaplodiraJa zgo-claj zjutraj, dočim so se slavnosti začele ob devetih dopoldne.
NOVI VODLJIVI BALON
SKORO DOGRAJEN
- !
AKRON, Ohio, 1. augusta. — V hangarj u je Goodyear zeppelinskih naprav vlada velika delavnost. Ogromen vodljivi balon mora biti dovršen do 8. avgusta, ko ga bo krstila žena predsednika Hoovera.
KONEC SUŠE
DENVER, Colo., 1. avgusta.—Velika suša, ki je povzročala poljedelcem na Z-aipadu, posebno v Utah, Arizoni in MonCani velike skrbi, je bila vjeraj končana. Začelo je deževati, in ponekod je bi'1 naliv tako močan kot da bi se utrgal oblak.
Zapadno od Cheyene je bil Lincoln Highway dalj časa pod vodo.
DIAMONDOV TOVARIŠ
SPOZNAN KRIVIM
CATSKIL, N. Y.. 1. avgusta. — Pred poroto Green County okraja je bil Dlumandov tovariš John Garry Sachio spoznan krivim "napada na šoferja Groverja Parksa.
Diamond je bil pred dvema tednoma oproščen iste obdz>lžitve.
NEWYORSKI ROMARJI
_PRI PAPEŽU
VATIKANSKO MESTO, l. avgusta. — Papež Pij je sprejel v avdi-"joni 36 rc-marjev iz New Yorka, ka-, tere mu je predstavil pater W. J. , Cartwxight iz Portland, Ore. Pozneje je sprejel papež v privatni avdi-^jenci Mrs. Catharine Good iz New | Yorka.
THOMAS EDISON RESNO BOLAN
Družina je poklicala zdravnika z Long Islan-da. — Nenadno poslab-slabšanje povzroča vsem velike skrbi.
Thomas Alva Edison, ki je star 85 let, je težko zbolel v svojem domu v Lledelin parku. Njegovo stanje %ie zelo resno in njegova družina je v velikih skrbeh.
Tekom včerajšnjega popoldne je bil poklican dr. Hubert Howe iz New Yorka.
Dobil je poročilo, dra je Edison nenadna zbolel.
Dr. Howa so spravili v aeroplanu na dom bolnika v West Oranje.
Dr. Howe ni hotel izjaviti po prvem pregledu bolnika, kako je ž njim.
Dva zdravnika sta bita poklicana razven dr. Howa. Po daljšem posvetovanju, je bil izdan naslednji buletin:
— Edison je bil po svojem po-' vratku iz Floride slabega zdravja. Trpi in kritičnem vnetju ledvic in sladkorne bolezni.
Bolezen je zdaj pod kontrolo in ledvice so se v zadnjem času popravile. Danes popoldne pa je dobil nenaden napad. Sedaj mu je odleglo.
Podpisa.na: Dr. Frederick Allen, Dr. William Williams.
u
KAPITALIZMU SE PRIBLIŽUJE K0NEC-SHAW
Slavni irski pisatelj pra-da se je le težko ločil od Sovjetske Rusije — Rusija bo vkratkem samosvoja.
BERLIN, Nemčija, 1. avgusta. — SJravni irski pisatelj George Bernard Shaw se je ustavil tukaj na svojem povratku iz Moskve.
Časniškim poročevalcem ni mogel dovolj prehvaliti sovjetske republike ter se je zelo zaničljivo izražal o bankirjih, ki skušajo rešiti svetovne probleme.
—	Biunkiri so vse pokvarili — je dejal. — Bankiri nimajo niti najmanjšega pojma, kakšne težkoče so zavladale na svetu. Igrajo se s teo-ripami, v resnici pa ne vedo, zakaj pravzaprav gre. Vsak otrok ve, da svet prav lahko obstoji brez kredita. Če igradimo hišo, potrebujemo les in kamenje, in če hočemo živeti. moramo jesti. Ta iaprevidi vsak pameten človek, edinole bankirji ne. Bankirji pa mislijo, da se da vse preskrbeti s kreditom. Najbolje sredstvo za odpravo svetovnegu gorja je trdo delo.
—	Kdor komunizem od blizu opazuje pride da zaključka, da je u-soda kapitalizma zapečatena in da mu bo kmalu odklenkalo. Ni več daleč čas. ko se bo Rusija popolnoma osamosvojila. Rusija vzgaja svoje ljudi ter bo kmalu izhajala brez fujezemskih arhitektov in inžinir-jev.
NAGLA JUSTICA
COLUMBUS, K ansa. 1. avgus'a. — Sedeminpetdesetletni Frankie Lime je usmrtil svojo ženo. ker mu je o-čitala. da se z drugimi ženskami pajdaši.
Tekom oseminštirideset ur po u-moru je bil aretiran, stavljen pred sodišče in ojs^jen v dosmrtno ječo.
Sprva je trdil, da je padla žena po stopnicah in se ubila, toda pri:e so dokazale n-jsprotno.
NAJVEČJI ITALIJANSKI PARN1K
GENEOVA, Itulija, 1. avgusta. Tukaj so v navzočnosti kralja spustili v morje največji italijanski parnik "Rex". Parnik ima 50.000 ton tei zamore voziti z naglico 27 vozljev na uro. Na njem je prostora za 2250 potnikov in za 800 mož posadke.
DEBATE V MADŽARSKI ZBORNICI
Protiitalijanska politika ožigosana. — Opozicija dolži vlado, da je ta politika odtujila Francijo ter preprečila kredite.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1. avgusta. — Pozno včeraj zvečer se je vlada posvetovala glede predlogom, ki se tiiejo dekretov za rešitev finančne krize na Madžarskem. Vladra je dobila večino po viharni debati, tekom katere so jo opozicij on a ln s stranke estro napadale.
Glavna točka napada je bila, da je vlada zasledovala protiitalijansko politiko, ki je škodovala deželi. Vlada je podpirala italijanske zahteve ter si s tem nakopala sovražnost Francije.
Grof Bethlen, ministrski predsednik, se je včeraj zvečer odlc:no branil proti napadom.
Izjavil je, da je storila protituli-janska politika deželi dobro, ker ji je oprostila izolacije, ki je pretila vsled pogodb, katere so sklenili člani Male antate. Ministrski predsednik je rekel, je vedno za močno prijateljstvo s Francijo, da pa vlad ne more storiti ničesar preti svojim sosedam.
Finančni minister Weckerle je u-gotovil, da je dežela izpostavljena finančnemu porazu, ker ji manjka denarja.
Tekom debate je govoril tudi poslanec Tibir Echhardt, ki je izjavil, da bi bilo najboljše, če bi poklicali mzaj prejšnjega finančnega kontrolerja Jeremijo Smitha. To ugotovilo je bilo živahno pozdravljeno.
PILSUDSKI SE JE
VRNILJ VARŠAVO
VARŠAVA, Poljska, 1. avgusta. — Poljski diktator maršal Pisudski se je nem doma vrnil sem iz svojega poletnega bivoališču.
Rečeno je bilo. da vsled slabega vremena ni mogel več prestajati na letovišču, toda v dobropoučenih krogih se zatrjuje, da so ga k povratku napotili politični razlogi.
Močna skupim vladnega bloka zahtevo izredno sklicanje parla-i menta, da se pomaga poljskemu narodu iz težkoč, v katere je zašel.
VELIKA SMOLA AMERIŠKIH AVIJATIK0V
Herdon in Pang-born nista mogla do Ir-kutska, temveč do Om-ska. — Kemal je odlikoval Boardmanna in Po-landa.
MOSKVA, Rusija, 1. avgusta. — Ameriška letalca Hugh Herndon in Clyde Pangbcrn %lsta imela danes smolo, pri svojem poletu preko Sibirije. Včeraj zvečer sta odletela iz Moskve krog petih .popoldne ter h d tela leteti preko cele Sibirije tree pristanka. Namen se jim-a pa ni posrečil.
Prisiljena sa bila pristati v Dže-tigarju, neodvisni kasaški republiki.
Pozneje sta nadaljevala svoj polet ter dospela v sibirsko mesto Omsk, kjer sta nekoliko počivala.
Omsk je oddaljen 1000 milj od Ir-kutska.'
Vsled tega sta za celih 10 ur zadaj, da porazita rekord, katerega sa dosegla ameriška letalca Gatty in Willie Post.
ISTAM3UL, Turčija, 1. avgusta. Ameriška letalca Boajdman in Po-lando sa bila danes sprejeta od Kemal paše, ki ju je odlikoval. V navzočnosti turškega ministrskega predsednika. Iamer paše je izročil ameriškima letalcema zlato medaljo, posejano z dragulji ter častno diplomo turške letalske zveze.
Predno sta letalca poletela preko Marmarskega morja k poletni vrli Kemala, sta bila. sprejeta od governer j a Isbanbula.
Boardmann in PoLundo ne bosta letela nazaj v Združene države, pač pa si bosta ogledala več evropskih mest.
EINSTEIN POZIVA UČENJAKE. NAJ NE IZDELUJEJO M0-RILNIH SREDSTEV
LYON, Francija. 1. avgustu.. — Na tukaijsnjem mednarodnem kongresu nasprotnikov vojne je bilo danes prciiitano pismo slavnega nemškega učenjaka Alberta Enstema, v | katerem paziva, učenjake in znan-i sfcvenike vsega sveta, naj prenehajo z iskanjem novih uspešnih vojnih srcctstev.
| — Nespametno je misliti, da je vojna nevarnost odstranjena — pravi Einstein. — Danes nam preti dosti močnejši in dosti bolj umičeva-|len militarizem kot je bil oni, ki je i povzročil svetovno vojno.
I — Ul5e<njdki neprestano študirajo in skušajo odkriti nova sredstva ki bi strahote vojne še bolj povečali. Skrajni čas je, da se temu napravi konec.
ITALIJA STREMI PO MIRU
Tako je že vsaj rekel mi-nistr. predsednik Mussolini, ko je posvetil vodovod v Raveni.
RAVENNA, Italija. 1. avgusta. — Tukaj je bil otvorjen nov vodovod, ki bo preskrboval mesto s čisto in svežo vodo. V zvezi s tem so se vršile velike slavnosti, katerih se je udeltižil tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini ter po svoji stari navadi imel gover, v katerem je zagovarjaj fašizem.
—	Rekel je, da se fašistična vladna ne boji vojne, toda da stremi po miru. Po njegovem mnenju bo trebi uporabiti vse energije, da se izboljša materij alne in moralne pogoje italijanskega naroda.
—	Fašistična vlada stremi po miru — je dejal. — Mi hočemo živeti v miru z vsemi državami, pa naj so oddaljene od nas ali so v naši neposredni bližini. Naše stremljenje po miru, pa nikakor ni znamenje, da se bojimo vojne. Zdaj smo zaposleni z velikim delam, kojega cilj je, čimprej mogoče oprostiti italijanski narod težkoč sedanjega časa.
—	Fašisti delujejo edinole za narod, toda narodu ne pridigujejo samo njegovih pravic, pač pa tudi njegove dolžnosti.
—	Ravennski fašisti, želim, da bi bili prednja straža v miru in v vojni. Ali se smem zanesti na vas?
In tisočgliva množica mu je odvrnila: — Da, prisegamo!
MEHIKA RAZMIŠLJA 0 NOVI REFORMI DAVKOV
MEXICO CITY. Mehika. 31. julija. I Vlada se je danes obrnila na kongres, naj dovoli poseben davek na brutto dobičke industrije, trgovine In poOedehitva.
Prwlwtnllr Ortiz Rubio je podpisal ne bAdorne prošnje Storiti j< I treba tudi korake, da se akrči vlad-I ni proračun.
na uro. Na njem je prostora za 2250 i menta, da se pomaga poljskemu na-potnikov in za 800 mož posadke. rodu iz težkoč, v katere je zašel.
Il^eglede kje živite,
) v Kanadi ali Združenih
Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* žu je te naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, kres va«na4r r M »daljnih potov in atroikov.
Posebne vrednosti ao tudi povratnico, ki ao opremljene a p~*ir*rr^ naslovljen cev in ftlgom zadnjih poit. katera dostavljamo iindflja tel jem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice ao selo potrebne n imaoinmiilla v detajl M* areče pil dela radi kompenzacije, kakor auMgokrat v laMlk da* k Čajih tndl na eodnljl v atari domovini.
I Sakser State Bank
j J 82 Cortlandt Street	Hew York. W. Y,
iS -Telephone BArdaj 7 W aH MU i
i
ALLENTOWN, Pa., 2. avgusta. — Sedem tisoč svilarjev, članov United Textile Workers, ki že petnajst tednov št raj kaj o, vztraja trdno na svojem sta-liscu.
Niti
pomožnim šerifom, niti državnim policistom se ni dosedaj posrečilo zlomiti poguma vztrajnih štrajkarjev.
Velikega pomena za tukajšnje stavkarje je štrajk pletilcev v Patersonu.
Za stavko se precej zanima tudi governer Pin-chot, ki je pozval na posebno konferenco odbor tovarnarjev ter opozoril državne policiste, da ne smejo s štrajkarji surovo ravnati.
— Moj
namen je poskusiti, — je pisal governer, j da se dobi kak način za uravnavo, da bi se delavci zopet vrnili na delo.
BBSIII8IP
new york, monday, august 3, 1931
LABQOT KLOYKNl DULY hll.1.1
Iz Slovenije.
GREEN IN NEZAPOSLENOST
Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Wm. iireen, je rekel pred nekaj dnevi v Washington!!, da se je izza maja meseca pa do julija nezaposlenost v Združeni li državah povečala za dva odstotka.
— Ce vpoštevamo, — je rekel, — da je meseca julija jako dosti sezijskega dela, si lahko predstavljamo, kaj nas raka v j>rihodnji polovici leta.
Dejal je, da je v Združenih državah zaenkrat 5,320?0UU nezaposlenih ter da bo do meseca januarja naraslo njihovo število na sedem milijonov.
Nesmiselno hi bilo dogaujati, če je Green prav računal ali ne.
Iz raznih precej zanesljivih statistik je razvidno, da j< že zftLaj v Ameriki nad šest milijonov ljudi brez dela in zasluška ter da bo do januarja naraslo to število najmanj na <*sem, če ne na devet milijonov.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije pa ni le povedal, kdliko ljudi je brez tlela, ampak je sestavil tudi nekak program, kako bi bilo mogoče nezaposlenost zmanjšat i.
Predvsem se je zavzel za skrajšanje delovnega časa.
To bi bil najradikalnejši pripomoček, le žal, da se ga kapitalisti ne bodo nikdar svojevoljno poslužili.
Oreenovega mnenja je tudi delavski tajnik Doak, ki pravi, da je treba nemudoma uvesti petdnevni delovni te<!en in šesturi delovnik.
Kot reč eno, je to jako radikalen predlog, toda zaenkrat ni niti misliti, tla bi ga ameriška industrija uveljavila. JOdiiiKde vlada bi ga utegnila izsiliti, toda čas še ni dozorel, da bi bilo mogoče vlado pripraviti do tega.
Nadalje priporoča Green, da bi moralo biti vsakemu delavcu delo garantirano. Ne pove pa seveda, kateri vrag naj da tozadevno garancijo. Mogoče država?
Slednjič priporoča, da je treba spraviti skupaj pomožne sklade za pomoč nezaposlenim. Nekaj naj prispevajo občine, nekaj pa privatniki.
Lsteg mnenja je tudi Hoover, ki skuša mobilizirati Itdeči križ in "podobne organizacije" za espiošno beraču je. Dotbro bi bilo seveda tudi, če bi Wall Street kaj prisjieval.
Torej vse prej, edinole zvezne blagajne se ne sme dotakniti ali pa uveljaviti postave za zavarovanje proti i lezaposlenost i.
Niti Green, niti Hoover nočeta ničesar slišati o posebnem zasedanju 72. kongresa.
Na milijone delavcev, njihovih žena in otrok trpi pomanjkanje.
l^redsednik Združenih držav in predsednik Amerike Delavske Federacije pa moledujeta za drobtaine, ki bi dučajno padle z miz ameriških bogatinov.
SRCE NA ELEKTRIČNI POGON
Dva moskovska učenjaka, prof. gava pogoltnila. Tako sva vadrže-
Huda nesreča v ojstrškem rudniku.
15. junija opoldne se je pripetila v rudniku "Ojstro" huda nesreča. Strojnik Ivan Krček je vozil na dopoldanskem šihtu, pa je prišel v rovu iz neznanega vzroka med motor ter med steno v rovu. Ker je bilo vmesnega prostora le za slabo ped, mil je zdrobilo v boku k&sti, Moano krvavečega ter vzdihuj Očega od bolečin so ga prenesli izrova v bolnico bratovske skladnice, odkoder bo moral v ljubljansko bolnico.
Krček je star okoli 30 let ter je oženjem in ima otroke. Upanja, da okreva, je bore malo.
Tudi uravnavanju stavbišča za novo šolo bi se bila že skoro pripetila nezgoda. Po tfru, ki so ga postavili za odvaženje prsti, je ušel zaradi neprevidnosti delavcev poln voziček, ki se je Iztiril ter padel z dvema fantoma vred z mostu, ki je baš tam na sreči le nekaj metrov visok. Druga sreča je bila pri nezgodi ta, da je padel voziček na eno, fanta pa na drugo stran, tako da so ostali vsi trije nepoškodovani.
Otrok zanetil požar v Za vin a h pri ' Zagorju.
Zvečer je bilo v Vinah plat evo-na. takoj zatem pa se je oglasila rudniška sirena in naznanila, da v okclici gori. Gasilci iz Zagorja so bili takoj pripravljeni, še preden so zvedeli, v katerem kraju gori. Ob tej priliki moramo pripomniti, da je nujna potrebno, da dobi Gasilski dom v Zagorju telefon, da se morejo požrtvavalni gasilci takoj odpraviti tka mesto nesreč.
Gorelo je v Gorjih Zavinah pri posestniku Bcrštnarju, po domače pri "spodnjem Robavsu".
Ogenj je zanetil petletni otrok. Plameni so v hipu objeli koeolec, v katerem je bil ves letošnji pridelek žita. Na kraj požara je dospelo takoj Gasilno društivo iz Kotredeoa, ki je pa samo omejevalo pažar, ker ni bilo v bližini večje vode in noso mogli gasiti z brizgalno. Od sitnega ognja so se užgala v bližini stoječa drevesa, katero je moralo kotredežko gasilno društvvo posekati, da se ognjeni element ni razširil na druga .gospodarska poslopja in hišo.
Posestnik Borštnar ima okrog petnajst tisoč dinarjev škode in je za njegu nesreča teen večja ker ni popolnoma nič zavarovan.
Gasilci iz Zagorja so ta dan bili drugič bližnjemu v pomož, ker so se ravno vrnili s Save, kjer so priskočili na pomoč gasilcem iz Litije pri požaru v bližini postaje Sava, kjer je pogorela hiša in se je užgal po le j stoječi gozd.
159 delavcev je v Trbovljah zopet ob delo.
15. julija je pdjetje Ing. Dukič in drug, ki ima v najemu od Trboveljske premogokojne družbe kop Dobrno, odpovedalo 159 delavcem delo. Podjetj?e je doslej zaposlevalo ve tčinoma sezonske delavce iz Prek-murja in Savske- banovine, precej pa-je bilo tudi domačinov, ki so bili srvoječasno, ko je opdjetje prevzelo dnevni kop rudnika, prestavljeni k podjetju. To so profesionalni rudarji in drugi tehniški delanrci. Redukcija je sedal zadela tudi precej teh, ki sedaj upajo, da bodo pri
ITALUA IN NOVE RAZMERE V BOLGARIJI
j rudniku sprejeti nazaj v delo. Čim je županstvo zaznalo za redukcijo, je takoj posredovalo, da bi se delo 'ne odpovedalo domačinom, marveč, če je že redukcija absolutno potrebna, vsaj takim, ki imajo bodisi kaka mala posestva ali pa sezonskim nestalnem delavcem, ki lahko najdejo dela v poljedelstvu. Županstvu je bilo s strani vodstva podjetja zagotovljeno, da se bo intervencija po možnosti vpoštevala.
Delavstvo že delj časa računa z dejstvom, da bo delo nsa dnevnem kopu Dobrna prej ali slej opuščeno, ker too dnevni kop izčrpan. Seda je teum zaposlenih še okrog 300 delavcev, ki bodo postali z ustano-vitivjo dela, ki bo najbrž koncem i tega leta, brezposelni, če jih rudnik ne sprejme v delo. Treba bi bilo pod-| vzeti (akcijo, da se samski delavci i zaposlijo bodisi v rudnikih Jerma-Gabernik ali pa pri rudniški direkciji Tuzla, ki rabijo okrog 400 ru-darjev-samčev ali pa takih z manjšimi družinami, kajti ljudje na cesti brez kruha in zaslužka ne bodo mogli izdržati.
i Tragedija mladega dijaka.
I
V celjski javni bolnici se je zdravil učitelj iščnik Bunc Mirko, ki je bolehal za jetiko. 15. julija okrog pol osmih je v hipu duševne zmedenosti skočil s prvega nadstropja medicinskega oddelka na vrt in obležal mrtev. Vsaka psmoč je bila zaman. Bunc je bil doma iz Studencev pri Maroboru. Zdravil se je najprej v Topolšici, ko mu je pa postalo slabše, so ga oddali v celjsko jav-, no bolnico.
Nagrajeni orožniki za požrtvovalno
izvrševanje službe.
Ministrsavo zi notranja dela je nagradilo za posebne uspehe v službi javne varnosti in za požrtvovalno in vztrajno izvrševanje službe 23 jug. orožnikov, med katerimi je tudi orožniiki narednik Karel Hirš iz dravskega orožniškega polka Ta je prejel nagrado 1500 Din, ker je 6. aprila t. 1. pripel nevarnega razbojnika Rudolfa Mihorka, ki je umoril Alojzija DOboja in 4 člane njegove družine. Nagrado 1500 Din je dobil orož. narednik Franc Ž lender, iz dravskega orožniškega polka, ker je po 72-urnem zasledovanju odkril organizirano tolpa ponarejevalcev denarja in ujel tudi poglavarja te tolpe Alojzija Radeša ia Rucmana pri Ptuju. Polovil je tudi njegove pamagače in našel priprave za izdelovanje ponarejenih bankovcev ter 19 že Izdelanih in 148 napol izdelanih ponarejenih .bankovcev. Nagrado 500 Din je pa dobil orožni-ški kaplar Janez Žajdela iz dravskega orožniškega polka, ki je kot spremljevalec v patrulji, katera je iskala iponerjevalce, mnogo pripomogel, da so orožniki ponarejevalce prijeli.
Nenavadna tožba.
Pred dnevi je bila pri mariborskem sodišču razprava, kakršne men da na Slovenskem še ni bila Neka ■hči je mamrež vložila proti svojemu očetu tožbo radi nošenja fraka in trdega črnega klobuka. Razsodba se je seveda glasila, da sme X. Y., ka-|kor tudi vsak drugi državljan no-| siti kakršno hoče obleko.
dr. tBrjuhonenko in njegov so trud-nLk Čečulin sta napravila -umetno srce v cbliki aparata na električni pogon, s katerim sta ohranila odrezano pasjo glavo nekaj ur pri življenju. šlo je za to. da se kri v odrezani glavi ne sesede. Izkazalo se je, da se da to doseči s preparatom Bayer 205 (germanin, ki ga rabijo pri lečenju spalne bolezni). Strojno snee sprejema in iztiska kri enako dobro, kakor pravo srce. Ruska učenjaka sta poskrbela, da bi se krvni obtok v odrezani glavi ne ustavil. Za znanost izredno važno, pa tudi za splošnost zanimivo eksperimentiranje opisuje prof. Brju-henenko takole:
"Dva psa sva kloroformirala. V kri prvega sva vbrizgala preparat germanin, da bi se ne strdila. Potem sva obema odvzela kri in skrbno izolirala pljuča. Kri je tekla v posodo aparata, delujoče kot umetno srce. S tem aparatom sva zvezala pljuča. Tedaj je že meglo umetno srce "utripati", namesto pravega srca. Potem sva napravila na vratu psa globoko zarezo in vzela iz njega na tkiva, ki so neobhodno potrebna za ohranitev življenja. Do kcnca operacije je bila pasja glava zvezana z vratom samo po štirih glavnih žilah in nekaterih živcih. Potem je nastopil odložilni trenutek. Morala sva -glavo od srca popolnoma ločiti in jo spojiti z aparatom. To se je nama tako posrečilo, da življenje glave niti za trenutek ni bilo prekinjeno. Aparat je zaiel furakeijonirati, umetno srce je začelo biti in kri se je začela pretakati po žilah glave.
Zdaj je bil položaj poskusov takle:
vaii življenje odrezane glaNe cele i tri ure. Ali moremo smatrati na ta način pedaljšanp življenje za resnično podaljšanje življenja? Ali je mogoče življenje centralnega živčnega sistema umetno ohraniti? Odgovor na ta vprašanja je nama dala smrt izolirane glave. Zadržanje krvi v umetnem srcu je nama nudilo sliko normalne agonije in umiranja. Gliva je odprla 'gobec, kakor bi hotela močneje dihaiiti. Oči so postale steklene in potem sva opazovala tipično razširjenje zenic, končno se je pa glava umirila.
Najini poskusi so dokazali v prvi vrsti to, da lahko centralni živčni sistem pod umetnimi pogoji dolgo preživi in ohrani svoje funkcije. Dalje so nama omogočili vpogled v (bistvo tega, kar se godi cb smrti. ;Opetovano sva mogla opazovati na I odrezani glavi povratek k življenju, {enkrat celo dolgo po njeni smrti. Enkrat je nastopila smrt takoj po o-Iperaciji, pu sva poskus nadaljevala in strupolom sva operirala še 8 minut. Celo pol ure umetnega obtoka krvi se nama ni posrečilo premagati stanja smrti. Potem se je pa življenje vendarle zabelo vračati. Iz tega. nastane vprašanje, kje je meja med življenjem in smrtjo? Ali ne bo mogoče v mnogih primerih smrti, ko celice še niso porušne, priklicati nazaj življenje s tem da seže-mo po popolnejših načinih oživljanja? Vsekakor je jasno, da je vsaka stvar smrt v svojih začetkih samo dozdevna smrt in šele pozneje p os tune resnična. Poleg mnogih bioloških problemov more imeti metoda izolirane glave pomen tudi za proučevanje izmenjave snovi centralnega živčnega sistema.
Peter Zgaga
Avtojektor, to je umetno srce, je bil s cevkami docela spojen z žilami od telesa povsem izolirane glave. Glava je ležala od začetka na krožniku in človek bi mislil, da vidi pred seboj glavo speče živali. Oči so bile zaprte, nič se ni ganilo. V aparatu sva videla, kako teče kri po vseh cevkah, kakor v živem telesu. V glavo je tekla svetlo rdeča kri, ker je bila napojena s kisikom, nazaj je pa tekla zopet modrikasta. To je pričalo, da se kri v žilah glave na običajen način obrablja. Ne-premičnost in navidezna smrt izolirane ginve je bila povzročena samo s tem, da ja bila glava pogreznjena v trdno spanje, ki sva ga pred koncem operacije ojaiala z narkozo in ta je zdaj delovala v polni meri. Treba se je bilo samo dotakniti očesa ln trepalnice so se takoj zganile, a oči so celo zamežikale. Približno čez .pol ure so postali znaki življenja glave očitnejši. Odi so se odprle in v vsem so bile podobne živim cčem. Glava je reagirala, če sva se je le rahlo dotaknila. Če sem jo na pr. včipnil v uho, je napravila tipično pasjo kretnjo. Ščegetanje sluznic v nosu je povzročalo močnejše in trajnejše kretnje glave. Enkrat se je glava po tem draženju tako m»a|jno stresla, da je malo manjkalo, da se niso pretregale cevke, pritrjene k žilam. Morala sva tiščati slavo na krožnik. Glava je široko odprla gobec in pokazala zobe, kakor bi hotela lajati in ugrizniti. Oči so se celo zaprle, ko sva se jim približala z električno svetilko.
Če sva položila glavi na jezik šči-pec kinina, se je jezik skrčil, ker je začutil neprijeten okus. Hrano, Jpakor košček salame in sira, je pa
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG. VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
/
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4%
Sakser State Bank
O CQRTIANPT rrwr_NKW YOBK. N. T.
PREDAVANJE 0 JUGOSLAVIJI
Dne 5. avgusta ob 4.30 bo radio postaja WEVD v New Yorku nudila govor o političnem in gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Govoril bo Andrew Kabul, predavatelj na Columbia University.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko Berilo
UUfQUSH ILOTXNI UAOB)
$2.
A aro**«« p pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
II« Wed 11 ItTMi nmm Ink Ottr
I Mali Oglasi
| imajo velik uspeh [ i ■■
H j
| Prepričajte se! 1
Saiamensko so redki tisti ljudje, katerim lete pečeni piščanci v usta.
Če so pa že tako srečni, da jim j lete, jih jesti ne morejo, ker nimajo zob.
*
Nikar mi ne govori, prijatelj, da poznaš s vej o ljubico. Tako malo jo
i poznaš kot če bi bil poročen i njo. *
Tisti, ki drugemu jumo koplje, je pri tem delu tako srt :en in zadovoljen kot da bi samemu sebi hišo gradil.
*
Naši očetje so se čudili avtomobilu. mi se čudimo konjski vpregi, naši sinovi se bodo pa čudili človeku, ki bo hodil peš.
To je dokaz, da postija svet od
leta do leta bolj skromen.
*
Madžari se smatrajo za nekak viteški narod ter skušajo medsebojne spore z dvobojem poravnati.
Ni dolgo tega, ko so se vršili po burni seji y madžarskem parlamentu trije dvoboji. Dutianti so nekoliko obrezali drug drugega, in s tem
sta bili rešeni čast in neumnost.
„ PorciJajo pa še o nekem drugem slučaju.
Neki Amerikanec, ki je potoval po Evropi, se je zameril mardžarskemu plemiču, in slednji ga je pozval na "dvoboj. Amerikanec mu je pa kar nakratko odvrnil, da ne more sprejeti poziva, ker je po ameriških postavah dvoboj prepovedan.
Kdo ve, kaj bi storil Anurikai&ec, če bi mu Madžar ponudil čašo penečega se tok a j ca?
Po ameriških postavah je namreč tudi tokajec prepovedan in s toki j ce m vred vse, kar ima več kot
pol procenta alkohola.
*
PESEM O TREH ODLIKOVANIH
Čevljarjih.
(Prispevek v podkrepitev moje kolone, ki je bila objavljena v 174. štv. "Glas Naroda").
Trije bratje potovali so v deželo tja deveto; rad videli, bi znali: kdo vse tamkaj vleče dreta?
Bili namre: so čevljarji, kar na roka.ii se jim čita. Vzeli naši so smolarji sabo šila in kopita.
"Kje najprvo se zglasiti?" Menijo na konferenci: '"Ali kneza počastiti? Bo sprejel nas v avdijenci?"
Knez res k sebi na kosilo je povabil vse tri brate. Jedlo dobro se je, pilo iz posode čisto zlate.
Pa jim knez visoki kaže: "Tu pri meni ostanite, čevlje, šolne, razne baže delati takoj začnite!"
"Kdor za mojo hčerko mlado, prave šolne bo naredit, red dobil bo za nagrado; jaz z darili ne bom štediT.
Šolnov kmalu parov troje lepih v tekmi je gotovih, narejenih vseh po svoje, in po zadnjih krojih novih.
Prvi bmt dobil odliko je kopita V. vrste; knez mu dal še svojo sUko, in odtisnil svoje prste.
Drugi brat prejel obesek "knettre n. je reda", in pa gumbov mati znesek, koje mojster čudno gleda.
Tretji — tri prejel nagrade: šilo ostro, krivo, zlato, red veliki kozje brade ln — kraljičino copato.
Bratje pa % odlikovanjem niso zadovoljni bili; vrgli proč vse, s pridušonjem «o domov m v* ventil....

||	"Glas Naroda"
Owned and Published by ULOVENIC PUBLISHING COMFANI (A Corporation)
Frank Boksar, Prcddeal	L. Benedtt. Tre as.
Place of bnakne« of the corporation and addresses of above officers: Hi W. 11th tret. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"QUI NARODA" _ _(Yles ef the People)___
issued Every Day Except Sunday and Holidays__
Ea celo leto velja Ust aa Ameriko n Za New York aa celo leto $7.00
ln Kanado______$«.00 Za pol leta-----------------$3.60
Ca pol leta______.$3.00 Za Inozemstvo sa celo leto---$7.00
Ka četrt leta __________________41-S0 Za pol leta--------------------------43-50
_Subscription Yearly $$.00.__
Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" labaja vsaki dan lavaemSl nedelj in praxnikov.
Dopisi bree podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli imUlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam todl prej in] e blv&UAče naznani, da bitreje najdemo naslovnika.____
"GLAI NARODA", $1« W. 18th Street, New York, N. I.
Telephone: CHelaea 3—3878
RIM. Italija. — ' Giornale dlta-Ua", "Popoio di Roma" In ' Popoio di Trieste" so objavili danes prvi komentar k poslednjim bolgarskim dogodkom.
LJpapčevu očitajo, da Je zagretil velike napake. Bolgarijo tlači velika finančna in gospodarska kriza In to ie mala opozicija z Malino-worn na čelu lzmbitl. Tako je prttlo do prevrata bolgarskih notranjih razmer. Usti opozarjajo Malinova,
InaJ pazi, da ae levičarske stroje ne I bodo preveč rswnahnUe ki naj pa-M ie prav pstebej, da ae ne be v i SVO01 zunanji politiki naakmlla na < oae, ki so jo prtpcartle do neuillske IhIMMKi __
Sirijo se glasovi, tako so fa&stav-skl listi ugotovili, da išče Bolgarija opore pri Franciji in Angliji.
Sporazum s Parizom naj bi jdh zbližal z Romunijo in Jugoslavijo, pogodba z Anglijo pa naj bi jim odprla vrata v Grčijo.
Prav iste namene je imel Stam-bulijski.
Malina* in njegova vlada morajo vedeti, da Je Italija Bolgariji najbolj prijateljska ln tudi najbolj potrebna. Zaradi tega ne ene iskati vaiitte Male antante. Ce pa računa na pomoč Francije, Velike Britanije in Društva narodov, naj ve, da Je ItaUJa ona, ki ji bo lahko nad-fctfj pomagala.
KV
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 3, mi
JOS. FR. KNAFLIC:
Pozna ura mile poletne noči. Na kavamiSki ploščadi sedita dva gospoda (eden že plešast, drugi ko-drol&s fant) in se pogovarjata o lovu. o svojih psih in naravno o ženskih. Pod mizo ležita njuna psa Lord in Ftofc, (Lord je star, čemeren resavec, Flok mlad, vihrav kratkodlakar> in se pogovarjata o lovu. o svojih gospodarjih in naravno o psicah.
Lord < se pretegne in zazdeha na glas): Torej je tvoj gospodar rgre-šii srnjaka, praviš. Se čudim: Tak i zboren strelec! Pred leti sva bila skupaj na lovu. V polju. Na prepelice. jerebice, zajce. Ti povem: Vsak njegov strel je bil apora Več sva imela plena, ko vsi drugi skupaj.
Flok < se je tudi pretegnil in za-zdehal>: Hm, mogoče je bil kdaj dober strelec, zdaj je skaze. Koliko zajcev Je zgrešil pozimi! To je vse od pijače. Saj še pomnim, ko so mi otroku poba lini porinili v goUanec kruha, namočenega v tako smrajo, kako se je potem vse vrtelo okrog mene. On pa to zmeraj pije, tudi adajle, saj vendar duhaš? Tudi gori na senožeti, ko i sva čakala srnjaka, je nekaj takega srkal, srkal in potlej je zadremal In ne bi bil niti zapazil srnjaka, da ga nisem podrezal. Pa tako lepo, kakor mu je srtal srnjak! Miie bi ga moral podreti. Pa mu je samo par dlačic postrigel. Naj bi rajši ne bil streljal, tako je žival samo prepodil. Potlej je pa rjovel na mene, češ, da ne znam najti. Pa najdi, če nič ne leži. Da, prijatelj, križ je s takimi lovci....
Flokov gospodar pripoveduje Lor-dovemu gospodarju: — Oa nisem mogel več dobro vzeti na muho, je bilo že pre temno. Pa rajši nisem streljal Ni nič v tej vročini, ko srnjak tako pozno izstopa..„
INTIMEN POGOVOR
Lord (mrko gledaje predse): — Ampak nekaj zabave le imaš! — Tvoj gre vsaj še kdaj na lov, moj pa ni za nobeno rabo več. Če pošlim : ta lepa rosna jutra na gorah, polna naslad za Lovčevo srce, on se ti pa valja v postelji. Kako bo rano vstajal, ko tiči vse večere tam pri tisti.... <Zabrunda nekaj v kosmato brado t. Bedak! Ona ga samo vara. Sem zadnjič dobro zavohal na njenem kolenu tujo moško roko... To me je ujezilo, pa sem jo popa-del za nogo, malo samo, toliko, da ga posvarim. Ampak je fant slep in gluh za vse opomine! Brcnil me je in zapodil ven. (Speit brunda v brado). Jaz ji prav nič ne verjamem tej lisici. Ona me gladi in hva- j li, zato da se njemu prilizne, v j resnici sem ji pa zoprn. Saj smo vendar inteligentni psi in dobro vemo, kdo nam je odkrit prijatelj in kdo se samo hlini.
Flok (zbadljivo): Oprosti, Lord, ampak ti stara kost malo preveč! zahtevaš. Nisi baš tako lep. da bi te moral vsakdo rad imeti. Tvoje krvave in solzave oči, pa še tako pu- | sto se zmeraj držiš, oprosti. ..
Lord (zarenči togotno): Molči,' paglavec! Kaj lepota! Značaj, tisto j Je poglavitno. Kaj pa moja zve- j stoba in poštenost, ha? Zvesto sem služil že rajnemu njegovemu očetu in da bi jaz kdaj zapustil svojega gospodarja, — prej se dam raztrgati. Ne ganem se izpred njegovega praga. A, ti, nepridiprav? Z vsakim bi šel, da le ima puško na rami. In zmeraj se klatiš okoli. Celo konjederec to je že imel v Usti mrtvaški kletki. .. Sramota!
Psa se prerekata dalje pod mizo.
Mladi lovec, Lordov gospodar (sanjavo):.... tako me še nobena ni ljubila.... In jaz sem njena prva ljubezen.
Starejši lovec, Flokov gospodar se reži ko Mefisto): Tak je le nikar ne poroči! Da ji ne razdereš iluzije.... ZakV-j v zakonu je ženska zmeraj razočarana in si potem išče druge "prave ljubezni", hehehe....
Mladi lovec (zibaje se v zaljubljenih občutkih): In vtika je kakor jelka in hodi kakor srniea.... kakor srnica!
Starejši lovec (hudobno): Kar staro poglej, pa boš videl, kako bo stopala čez dvajset let.... hehehe!
Mladi lovec (ga ožine z zaničlji-vim pogledom): Ah, čez dvajset let bomo mi imeli plešo, bakren nos in trebuh ko žabji kralj.... in bomo mladim ženskam v posmeh.... Iz tebe govori sama zavist, ti stari, žaltavi kozel!
Gospoda na terasi se hrulita in morita dalje. Mimo gre elegantna dama s psico spanje'ko. ki se ji sveti dlaka kakor svila.
Flok je takoj šinil za njo, da bi ji podvoril, a mu dama požuga s korobačem in gospodar ga strogo pokliče nazaj.
Flok (gleda za španjelko s poželjivimi očmi in požira sline):— Lola, lepa Lola! Fina dama! Vsak dan skopana in počesana. Stavim, da niti ne ve, kaj je to: bolha. — Malo flirtka s takšnole princesko, to bi bilo nekaj.... ha, Lord, stara kost, kaj praviš?
Lord (zaničljivo): Pravim, da takšne niti ne povoham. In če ti nekaj povem, bodo tudi tebe hitro minile skomine.
Flok (je osupnil. S repo pogleda tovariša): No, kaj pa veš Nikar ne j obrekuj! Punčika je dobro vzgojena, zelo pazijo nanjo. I Lord: Vem, kar vem. Tu lezi nazaj, tepec, in poslušaj: Tam pri nas, na sosedovem dvorišču je pes, neka ostudna, nepopisno grda mrha in kdo ve kakšnega propadlega ro-
du. Mršav. garjav, poln mrčesa, laži tam v temnem kotu, med nekimi črnimi, smrdljivimi sodi, rožlja z verigo, bevska hripavo tjavendan in tuli po cele noči. Ne razumem človeka, kako mere trpeti tako spakc1, ki <iefx sramoto našemu žlahtnemu pasjemu rodu. Na, zdaj pa premisli, ti zaljubljeni zelenec: K temu gnusnemu ščeuetu je prišla ena — lepa Lola, plemenita Lola! Da, bila je pri njem. Na lastne oči sem vse videl, gori z našega hodnika. Ukradla se je z doma in je skoz luknjo v plotu zlezla k njemu na dvorišče. Vidiš, taka je tvoja princesa, fina dama z dobro vzgojo.... Nesramnica je!
Flok (je poslušal ves zavzet, no-zdrvi mu drhtijo, oči mu žarijo): O, kaj praviš, — ona je prišla k njemu, k temu siromaku, nesrečnemu sužnju.... ki je dan in noč priklenjen na verigo, ki ga nikdar ne poboža dobrotljiva roka gospodarjeva, ki je tako zapuščen in pozabljen. .. O, ona je prišla k njemu in mu darovala ljubezen! O, kako je to lepo, kako je to lepo!— Kako jo občudujem, kako jo ljubim...
Lord: Tu se pa vse neha! Takšna je morala današnje mladine. Škandal! (Ogorčeno okrene tovarišu hrbet in še dolgo renčaii predse.)
Mladi lovec: ....pri ženski moraš gledati na dušo. Lepa telo kaj kmalu ovene, lepa duša pa je vedno lepa .
Starejši lovec: Ženska duša, hehehe, ta je pa dobra! Ali veš, kje ima ženska dušo? Ne maraš slišati zdravega dovtipa... Prav. Pa poslušaj vsaj dober svet: Če hočeš, da boš srečen v zakonu, takšno si vzemi, ki bo imela malo duše, pa veliko denarja! Samo takšna se izplača. No, pa lahko noč!
Gospoda se razideta. Zaljubljeni mladenič ubira korake tja, kjer morda na oknu še sloni "ona" in sanjari v sladko mesečino. Nejevoljno mu sledi stari Lord in nalašč obvohava prav dolgo vsak hišni vogal. Plešasti gospod pa zavije še malo v zakotno krčmo, kjer je natakarica brhka in dovzetna tudi za krepke šale. Veselo teka pred njim Flok, saj tam na dvorišču so podgane in včasi tudi kakšen bojevit maček — zabave nič koliko za mladega lovskega psa!
IS MILIJONOV DOLARJEV V ZEMLJI
NOV PISALNI STROJ
Key of Heaven:
v celoid fino vezano ____________1.20
v celoid najfinejši vez _______1-50
v dno usnje Tesano........ LSO
CatboUe Pocket Munal:
v fino usnje »wiin ................1.90
Ave Maria:
v fino unijo voaaao .......	1.40
POUCHE KNJIGE:
s
Angleško slovensko berilo .- .... X.— Angletito-slov. In slev. angL slovar JI Afrika in flnMrtkonrt (Tiwk) ..I.—
AngeUska sloiba aH nank kako ao
naj rtreše k sv. isH.......... JI
Boj nalesljlvlm belesniai .......75
Cerkniško Jezero .................130
Domači iivinezdravntk, trd. ves. . .1.60 Domači ilvlnosdravnik. bro*. ....UM
Domači zdravnik po Knalpn: trdo ven. ••••■■•••■•t.,, brofilrano ....................Ltl
Gospodnjstvo •...*.«..*.•»..•«•• 1JBI Govedoreja ......................130
Hitri račun ar ..................
Jugoslavija, Melik 1. rmk ____130
2. svesek, 1—2 snovi* .«_,..130
Kletarstvo (Skalkkj) ..........230
Kratka srbska gramnMka	JI
""S7m!ta,T"Wf'Hmm' M
Kaka m nt sni M»«Jh E. D. JS Kako se »eetane smigHH drtavljea .11 Kajica e fleetejaem vodeajn .... M
Bat KiIiHiim ................ M
Kubična Btlmka ___________________ .75
Liberalizem .................... 30
Ljabavna in snnbiina pisma .... JS Materija ta oneriflja ............1.25
MladeaMrn* sv.	30
MliifriFir IL zv. ............ 30
- - (aha zveska akapal m
Mlekarstvo .....................L-
NaJboUfes slov. Muho rim. «68 str.
lopo ven (Kallnlok) ..........
Nasveti za Uk m deua trd. vaa L—
1. dOl ••••••••••••••»•■••a«-» JM
% dal •••••••••••»••••m**** JI
MobbNm aftevaaako alaour •••••••■•$38
draptk pioam, .. Movoaako aamlkft slovar* .....■•••1* O Jaha beton	JI
bsiflflP^triWfcFe ••^•••••••••IJI
Perotninarstvo, trd. ves. ........ 1 JM
Perotninarstvo, bro«. ............LM
Prva čitanka ______________________________.....75
Pravila za oliko .............. Ji
Prlkrojovanja perila po Uvetal
meri o vsorel..................L—
Psihične motnjo na alksbelski pod-
lasi ........................ M
Praktični vatenar .............. .71
Pravo In revolucija (Pltamic) .. JI Predhodniki M Mejni utimsljl ru-
ikC^A	1 Ml eaeooeeoaoeeee LM
brolbano ....................L79
Ijari ......................................M
Ročni slov.-italijanski te Italijanski-slovenski slovar__JI
Ročni spisovnlh vsakovrstnih
pisem -------------------------- JI
Solnčeaje ...........................................30
Sliko Is Mvaiatva. trdo veasaa ..	JI
oboeca 452 strani .............1JI
8pretna bi*mlmt trdo veaana____1.45
lepo trdo voasna ..............S*—
Spolna nevarnost ............... 38
Sadje v KospodinJatvu........... .15
Slavonic American Tear Book ...X—
Učbenik angleškega Jezika
trdo vez.............................1JI
broširano ........................135
Učna kajlga In berilo Mhaga Jo-
Uvod v Filozofijo Vveborr) '...'.1.UI Veliki slovenski spisovnik: zbirka |kem, listin in vlog sa zasebnike in trgovce ................135
Veliki vsevedei ................ JI
VoMUna knJMIea ...».......... JI
Zdravlkta soHMa M„..l!"ll" JI
zdravilstva ........
Zgodovina Umetnosti pil Orna rib, HrvaMk In Srb^b ..........Ul
Zdravje ailiMa r . — >r2:.....tM
Z#?J,»T,,........*............UM
Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev (Melik) n. zvez------------------....... JO
Prorokovalne karta___—U—
"GLAS NARODA" »jw.ia.it. Mm York
Pred trgovskim sodiščem v Parizu se je obravnavalo te dni vprašanje dela rtatega zaklada ruske državne banke, zakopanega leta 1918 pri umiku narodne armade blizu Kazana. Vse rusko zlato je bilo med vojno prepeljano iz Pe-trograda v Kazan. Pri umiku proti boljše viških armad se je posrečilo odpeljati del zlata v Sibirijo, nekaj zabojev zlata, platine in drugih dragocenosti so pa zakopali blizu Kazana.
Vrednost tega zlatega zaklada je znašala 18 milijonov dolarjev. O tem, da je bil del ruskega državnega zaklada zakopan pri Kazan u, so vedeli tudi boljševiki. Za kraj. kjer je bil skrit zaklad, je pa vedel samo en človek, živeč zdaj v Parizu.
Predstavniki državne banke an državne politične uprave so celih 10 let iskali v zemlji skrite milijone. Kopali so in izpraševali kmete okoliških vasi, toda vse njihovo pri-zadeVanje je bilo zaman. Končno so boljševiki spoznali, da brez pomoči moža, ki točno ve, kje je zlato zakopano, nikakor ne poj de. In s pmočjo neke pariške banke so se začeli pogajati z dotičnim moeem. Leta 1918 je sklenila banka z njim pogodbo, po kateri naj bi pokazal kraj, kjer je zaklad zakopan, sam bi pa dobil 20 odstotkov. Pogodbo sta podpisali obe stranki in shranjena je bila pri nekem pariškem notarju.
Razumljivo je, da mož, ki je vedel za zlati zakald, ni hotei odpotovati v Rusijo. Kraj. kjer je počival znaten del ruskega narodnega imetja, naj bii pokazal štirje njegovi zaupniki in sicer dva Ru-' sa ki sta sprejela po revoluciji poljsko državljanstvo ter en Francoz in en Anglež. Dobili so potreb- t na navodila, informacije in načrte. To se je zredilo leta 1928. Ban- | ka je sporočila v Moskvo, da je bil dosežen sporazum in da naj pošljejo vizum štirim zaupnikom. —j Potne liste je pa vidiral zaupnikom sovjetski poslanik Dovgalev--ski šele 1. 1929. Zaupniki so cdpo- i tovali v Moskvo, kjer so se sestali s predstavniki državne banke, potem | so pa odpotovali v Kazan. Iskanje' zlatega zaklada se je pričelo 2. ckt. 1929.
Po pogodbi so lahko pooblaščeni Pariza iskali zaklad, kakor se jim je ljubilo, a najti bi ga pa morali v 10 dneh. Zato se s kopanjem niso žurili. Vsa jutro so odhajali v sjremstvu uradnikov državne banke, agentov politične uprave in boljševišktti vojakov iz mesta ter preiskali vso okolico. Iz pogovora z uradniki državne banke in agenti politične uprave sta pa Poljaka kmalu spoznala, da sta se lotila nevarnega posla.
Boljševiki so ju namreč smatrali za emigranta in namignili so jima, da bosta morala nositi vse posledice, če zaklada ne najdejo. Pod pretvezo da potrebuje še nekaj infosmacij, se Je en Poljak vrnil v Pariz. Komaj je prispel v Varšavo, je brzojavno poklical tudi svojega tovariša, ki ga pa agenti politične uprave niso pustili iz Rusije. — Francoz in Anglež sta zahtevala, naj Poljaka puste, češ, da vesta za kraj, kjer je zlato zakopano tudi brez njega. Boljševiki so na videz oklevali, končno so pa le dovolili vsem trem odpotovati iz Rusije.
Boljševiki so namreč že sami vedeli za tajno zakopanega zaklada. Že tretji dan iskanja je en pariški pooblaščenec po neprevidnosti izdal bolj še vikom skrivnost. Zaklad je bil zakopan 60 km od Kazana. Minila je zima in sneg je skopnel. Lani poleti so agent je politične u-prave brez najmanjših ovir našli kraj, kjer so bile pred* 12 leti zakopane zlate zaloge ruske državne banke. Seveda na pariško pogodbo boljševiki niso več mislili. Mož, ki je vede* za zaklad, je pa vložil tožbo in zahteval od banke kot posredovalke v tej zadevi 83 milijonov frankov odškodnine.
Gre za poljskega državljana Ladislava Veteska, ki je povedal svojim zaupnikom, kje in kako je bil zaklad zakopan.
Na predvečer umika protibolj-ševiške armade iz Kazana se je posrečilo odpeljati večji del zlatega
zaklada iz podružnice državne banke. Ostalo je še okrog 50 milijonov rublje v. In te so hoteli pustiti v mestu. Nekaj zabojev zlata so vrgti v Volgo, toda boljševiki so Jih kmalu našli in potegnili iz vode. Kar je pa ostalo so izročili trem zanesljivim častnikom. Proti potrdilu so Jim dali 102 zaboja zlata v ko-
nj imi proti vasi Alat. 11 km od vasi je smrekov gozdič in tu so častnik^ zaklad zakopali. Napravili ao točen načrt, na smrekah so pustili potrebne zareze, potem so pa odšli. Vsi trije so bili pozneje ubiti, dva na umiku, tretji, Veteskov brat, jo pa umrl v inozemstvu. Pred smrtjo je pravil svojemu bratu Vladisla-vu o zakopanem zakladu in mu izročil tudi tozadeven načrt. Tako je postal Veteska edini človek, ki je vedel, kje je zaklad zakopan.
sih v vrednosti 37 milijonov rubljev in 75 usnjenih vrečic cekinov.
Poleg tega so jim izročili 120 kg platine in dva kovčega s pečati bivšega carjevega ministra barona Frederiksa. V kovčegih so bili važni dokumenti in razne dragocenosti. Častniki so naložili zaklad na tri avtomobile in se odpeljali z
RUSKA "PJATJIDNEVKA" IN "SUBOTNIKI"
Nemški pisatelj Artur Rundt. ki živi sedaj v Moskvi, pripoveduje v "Prager Tagblatt-u' takole:
"V svetem pismu stoji zapihano: šest dni dela in opravi svoje opravke, sedmi dan pa je sobota Gospodova". V Moskvi so pa skupno • kolektivno > soboto odpravili in so postavili na njeno mesto dan počitka skoro za vsakemu človeka posebej; tako da vedno eni delajo, drugi pa praznujejo.
Torej to je v Rusiji tako: vsak. kdor je zaposlen v kakšni fabriki. trgovini, ali pa pisarni, dela po svoji ~pj3>tjidnevki~: on dela vedno po 4 dni. peti dan pa je '•njegov. "Pjatjidnevka" se ruvna por koledarju; po tem natanko lahlco določiš. kdaj si prost: 3. 8. 13. 19 itd. Praznovanje pa ni splošno, ampak v va_ki delavnici, trgovin: ali pisarni manjka vedno po ena petina ljudi, štiri petine pa delajo.
Za tujca v Moskvi je ta stvar prav čudna. Člcvek biva v Moskvi dva tedna, tri tedne, -j, nenadoma čuti. da mu nekaj manjka — zanj. za tujca, namre; ni "pjatjidnevke". nedelje pa ni — in 13 ko se čuti tujec -nenadoma zelo trdnega. ..
"Pjatjidnevka je naperjena pred vsem: proti ljubemu 3ogu in proti od Boga postavljeni nedelji: na drugi strani pa Jna namen, da za drago tujo valute nakupljeni stroji nikdar ne mirujejo, ampak da se neprestano vrte. Zato mora k stroju vedno kak drugi delavec, če je eden prost, da stroj ne stoji.
"Pjatjidnevko" pa sd vpeljali tudi v pisarnah. Tam pa se ni posebno obnesla. V pisarni namreč ni bilo mogoče postaviti na priz:-n prostor kakšnega drugega človeka — ali pa je nastala zmešnjava. Če je torej imel vedja oddelka prosto, ni mogel podpisovati rešenih aktov in delo je zastalo: ča pa je imela svoj dan njejova tajnica, pa zopet go-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Foslninjmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke.
I
spod vedja ni mogtl dajati nobenih informacij. Vse uradnike je bilo ze-; lo težko dobiti na en dan skupaj in ' če so prišli, je mcTala ena ali druga skupina žrtvavati svoj prosti dan. Te sitnosti so dovedle ljudi do tega, da sc sklenili delati po 4 dni sku-ipaj. peti dan pa zopet po svetopisemskem uzoru skupno praznovati.
Tej praksi so se kar na lepem prid: užile tudi Tabrike in delavci praznujeja svoj prosti dan skupno. Samo če je veliko dela, gredo tudi praznc.valci — "subotnik:" na delo. toda takrat jih mora spremljati na delo vsaj kakšna godba...."
STRAH IMA
VELIKE OCI
"Pjatjidnevka "je naperjena pred
vsem: proti ljubemu 2ogu in proti
od Boga postavljeni nedelji: na
drugi strani pa Jna namen, da za
drago tujo valute nakupljeni stroji
[nikdar ne mirajejo, ampak da se
, _ ___;__, ., ^ . neprestano vrte. Zato mora k strokom sovjetski poslanik Dovgalev-;
ski šele 1. 1929. Zaupniki so cdpo-l3U vedn° kak drugi delavec" če je tovali v Moskvo, kjer so se sestali s eden prOSt' da str°j ne stojL predstavniki državne banke, potem j "Pjatjidnevko" pa sd vpeljali tu-so pa odpotovali v Kazan. Iskanje'di v pisarnah. Tam pa se ni poseb-
RIM. Italija. — V zvezi s kampanjo fašistovskega tiska proti papeževi encikliki je objavilo korpo-racijsko glasilo ' Lavoro Fascita" daljše poročilo o prevratnih načrtih. ki jih je baje sestavki in nameraval izvesti voditelj biše italijanske ljudske stranke don Sturzo, ki živi sedaj kot emigrant v Londonu. List pravi, da je sestavil načrt pred 4 meseci v sporazumu z voditelji kato'iske akcije in vatikanskega državnega podtajnika msgr. Piz-zarda. Z njihovim dovoljenjem je potoval v Pariz in sklenil z voditelji tamkajšnjih emigrantov zadeven sporazum.
Don Sturzo se je s Filipom Tura-tijem. Trevesom in Modiglianijem baje domenil o sestavi desničarska socijalistične in ljudske vlade v Rimu pol pogojem, da se socija-listi obvežejo, da bodo spoštovali vse pogodbe, ki so bile sklenjene med Vatikanom in Italijo za časa fašističnega režima. Prevrat naj bi socijalisti in liberalci pripravljali v inozemstvu, "katoliška akcija" pa v Italiji sami.
Msgr. Pizzardo, papežev zastopnik pri katoliški akciji, je baje ta don Sturzov načrt podpiral zaradi tega, ker je nameraval na ta način podpreti svojo kandidaturo za kar-dinalnega državnega tajnika pri Vatikanu.
Sedanji državni tajnik kardinal Pacceli je, kakor zatrjuje "Lavoro Fascista", nasprotoval prevratnim načrtom. Že takoj spočetka se je nameraval umakniti iz političnega življenja. V zadnjih dneh je ponovno prosil papeža, naj mu odvzame tajniške funkcije in ga postavi sa knezoškofa v Firencah.
"D0-X" BO POLETEL V PONEDELJEK VJDR. DRŽAVE
RIO DE JANEIRO. Brazilija, 1. avgusti. — Nemški hidroplan DO-X ki se že dalj časa mudi tukaj, bo od-letel v pondeljek proti New Yorku.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA"
članstvo, pač pm ni Slo
čita
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
i»i ■»■»■i"'
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Knjigarna "Glas Naroda"
216 We»t 18th Street	New York, N. Y.
MOLITVENIKI I
SVETA URA
v platno ve«.___________________
v fino usnje vez ............130
v najfinejše usnje vez 1.8# v najfinejše usnje trda ve* .....................................1.80
SKRBI ZA DU&O
v platno ves. ___________ .90
v fino usnje vez ............
v najfinejše usnje vez 130 v najfinejše usnje trda vez....................-..............-130
RAJSKI GLASOVI
v platno ve*. ______________ 30
v usnje vez. --------------13©
v fino usnje vez.........130
v najfinejše usnje ve*. 1.60 v bel celluloid vez.......130
KVlftKU SRCA
v imltirano usnje ve*. .60
v usnje ve«------------------ -00
v fino usnje ve*. ........1-—
v najfinejše usnje vez. 130 v najfinejše usnje trda
ve* ................................:..130
v bel celluloid ves. ........130
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno....................1-—
v najfinejše usnje ves 130 v najfinejše usnje trda vet ....................................1M
MARIJA VARHINJA
' fino ves __—.....
v fino usnje ................
v najfinejše usnje trda ^
Hrvatski molttreaDd:
UtftflkA riM^L CIMI VOS*
'"'^SS,? "lll^1* uo
■kjnMji »m	■1 ■ ■
SwmSos MikeW* v plMUo	*00
ftea ves
vuiMk aaJBaeJOs ves »••••••••«1^0
Ami*-"-* mrttormM:
csbm	'**'■*.—,1m
** nmTvwt* - J»
▼	MMl •••Moootoooe TO
▼	flMHfc^S VSBSftS • • • L30
Vse pridobitve moderne tehnike so se zadnja leta izpopolnjevale samo pisalni stroj je bil podvržen ostri kritiki, da je obtičal na mrtvi točki in da ne more nikamor naprej. Res se je pisalni stroj znatno zmanjšal, njegova mehanika je postala mnogo udobnejša kakor je bila prvotno, najvažnejše, kar zahteva moderni svet, namreč hitrost, pa je ostala ista. Vse je bilo odvisno od spretnosti človeških rok, da je bilo doseženo v najkrajšem času največje število besed. Zdaj pa je prišel na vrsto tudi pisalni stroj in. moderna tehnika je dosegla prav velik uspeh.
Skonstruiran je bil namreč pisalni stroj, na katerem tipke ne pomenijo samo poedinih črk, temveč kar cele besede. Izumiti tak pisalni stroj seveda ni bilo lahko. Izumitelj je več let proučeval^ glavne jezike in prišel je do zaključka, da je dobra polovica občevanja v trgovskem svetu zapopadena v 100 besedah. To so besede, ki jih na pisalnem stroju navadno krajšamo, ker se pogosto ponavljajo. In to je bila glavna misel novega pisalnega stroja. Namesto črk so vliti celi koreni besed, na vrtečih se koleščkih pa so nanizane odgovarjajoče končnice. Če je treba napisati besedo, pritisne strojepiska samo na dve tipki, prva je za koren, druga pa za končnico. Seveda je klaviatura novega pisalnega stroja velika, ima 184 tipk, ki so pa tako razporejene, da ni težko naučiti se ravnati z njimi. Za posebne besede in lastna imena imena novi pisalni stroj tudi klaviaturo z navadnimi tipkami. Ima pa celo tipke s celimi stavki. Z novim pisalnim srtrooem se lahko napiše 1000 besed v minuti.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproSeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N.**
" — C&RQE8T MLOTMWI PADLI hi » >

NEW YORK, MONDAY, AUGUST 3, 1931
LARGEST BLOTDfl DAILY lilLI.li
Om je bila jezna nanj, ker ni takoj sledil njenemu pozivu.
On jo j« sicer pozdravil, a ona je le nagnila glavo ter 2rla mimo «)«ta.	(
Nehote je čutila, da je razžaljena.
Dn bi rad dekt 1 kako besedo opravičila, a si ni upal tega.
Vsled tega sta od jahala molče in tuje mimo drugega.
Grof Harold se je nekaj časa nato obrnil proti princesinji ter zrl nanjo.
Občudcvalni pogledi so viseli na zlato-rjavih laseh, ki so bili skriti pod klebukem. Občudoval je tudi njeno krasno postavo, ki je sedela tako mirno na kenju.	1
Videl je, kako je napravil kenj nervozen, stranski skok in čutil je spretno reko.
—	Sedaj se ne smem več obotavljati, peljati se z Juto v Hainau. Drugače me bo princesinja v resnici smatrala za neciviliziranega divjaka, — si je mislil ter sklenil napraviti jutri obisk.
Počasi je odjahal naprej. Kmalu je imel za seboj gozd in prišel je zopet na svoja lastna tla.
Kmalu je bil pri svojih delavcih.
Na nekem travniku so ravno preizkušali nov parni Stroj.
Tam je na^el Harold svojega ravnatelja. Travnik je segal do globoke in nekako deset čevljev široke glebine, ki se je imenoval "hudi-čer jarek".
Veliki kameni so pokrivali tla. Tam se je ločil Nordeggov majorat od posestva kneza.
Or?f Harold je jahal s svojim upraviteljem nekoliko na stran. Parni stroj je bil ravno spuščen v tek.
V	istem trenutku pa je zagledal jahati princesinjo iz gozda. Jahala je cb robu gozda ter bila zelo zamišljena.
Njeni roki sta držali uzdo nemarno. Kcnj je korakal.
Harold ni pustil svojih oči od nje in poslušal je le raztreseno na besede upravitelja.
Poln nemira je videl, kako je kcnj princesinje polagal glavo naaaj nervezno. Naenkrat pa se je prestrašil. Lokomitiva je naenkrat zažvižgala in konj je skočil na stran.
Ko je zopet zagledal princesinjo, je videl, kako je njen konj zdir-jal naravnost proti jarku.
Orof Harold ni izgubljal niti trenutka. Obrnil je svojega konja ter oddirjal proti jarku.
Njegcv konj je bil čiste krvi in rra njegovem hrbtu ni poznal Harold nikakih težkoe.
Na jugewpadu je vdomačil najbolj divje konje ter jih nauiil jahati s sedle m ali brez sedla.
Jahal je naravnost proti poti, katero je vzela preplašena žival princesinje.
Videl je. kako se drži naporom v sedlu. Klobuk je izgubila in lasje ec se ji razpustili in plavali kot dve kači preko hrbta.
On je stisnil zobe ter meril razdaljo do jarka.
Na vsak način je moral dobiti razdaljo, predno bo princeisinja str-moglavljena v jarek.
Vedno bolj je naganjal zvesto žival.
Konj princesinje se je medtem priblial jarku in drvel sedaj v gotovo smrt.
Pred seboj je videl gotovo smrt ter s strahom zaprl oči.
Naenkrat pa je nekaj priletelo mimo njega. Videl je princesinjo kako je drvela proti istemu prepadu.
Čuti so ga zapuščali.
Grof Harold jo je prihitel.
Tk pred peklenskim jarkom je potegnil konja ter ga ustavil.
Hitro je skočil s konja ter pohitel proti princesinji. Njegova mo3ria postava se je kazala krepko, njegoče oči so žarele in bil je v splošnem pripravljen skočiti na vsako stvar.
Z močnim glasim je takričal princesinji:
—	Držite se trdno!
V	istem trenutku je sko:il proti živali, prijel z močnimi rokami njeno uzdo ter*potegnil konja naokrog.
Grof Harold je ostal zmagalec. Posrečilo se mu je ustaviti žival. Se-iedla se je v zadnji nogi ter se tresla po.celem životu.
Princesinja je bila vsled navala vržena iz sedla. Omahnila je s konja in cbviscla v kolenih. Na srečo pa so bila tla zelo mehka.
—	Držite se mirno, dokler ne dobim konja, — ji je zaklical.
Princesinja pa ga ni slišala. Postala je nezavestna od straha in razburjenja.
Kakorhitro je imel žival nekoliko mirno, se je obrnil preti nezavestni. katero je oprostil iz njenega nevarnega položaja. Kot otroka jo Je dvignil ter nesel par korakov vstran, kjer jo je položil v mehko travo. Skrbno se je sklonil čez njo ter pogledal v bledi obraz.
Lež_la je z zaprtimi očmi. Krog belega čela je tekel majhen pas krvi.
Nežno je potisnil na stran njene zlate lase, da vidi rano.
Čudno drhtenje je šlo po njegovem telesu, ko se je dotaknil njenih dahtečih las. Njegova roka se je tresla, ko je posegel proti težki kiti, 1:1 je visela preko njenih ramen. Zlati lasje ne smejo priti v dotik s krvjo in vsled tega jih je položil nazaj.
Hitro je snel svoj jopi* ter gu zvil skupaj, da ga potisne pod glavo ki naj bi ležala višje.
Lahek robec je tičal v obleki princesinje v majhnem žepu nad prsmi.
Tega je vzel ter hotel pritisniti na rano. Predno pa se je to zgodilo. Je umaknil svojo roko. Skočil je pokonci ter vzel iz žepa svojega sedla majhen, ploičnat etyU. V njem je imel spravljeno obvezo. To je bil vajen ima. jugozaipada.
Hitro je položil redno obvezo na majhno rano, ki ni bila na srečo globoka. Pri padanju se je princesinja Tanila.
Z nevajenimi rokami je oprostil tudi vrat priproste, zlate igle. ki Je držala ovratnik obleke skupaj.
Nežni vrat je bil na ta način oproščen, da bi lažje dihala. Njegov pogled je padel zopet na njen robec.
Hitro je posegel ponj ter ga skril v žep svoje srajce.
Nato Jo Je nežno pobožal in njegove oži so gledale dolgo v njen mehki, sladki obraz.
— Uboga, mala princesinja! — je zuišpetaua.
Kot da Je to slišala, je princesinja globoko radihnila ter odprla oči
Skoto nevarno je zrla v moški ctoiuz, iz katerega je izginilo vise tide ln ponosno.
Par kratkih minut je zadostovalo, da določi usodo obeh ljudi. Oba
sta čutila nagli utrip svojega srca. Lastna rdečica je pokrila obraz princesinje in tudi on je bil bled od razburjenja. . On je težko dihal.
—	Kako se počutite, princesa? Ali imate bolečine? — je vprašal. Ona se je vzravnala z njeeovo pomočjo ter se ozrla zasanjano. Nato je zapazila par korakov pred njim peklenski jarek. Stresla se
je kot v mrzlici ter zaprla oči.
Nato pa je rekla brez povdarka:
—	Vi ste mi rešili življenje, igrof Nordegg. Brez vaše pomoči bi ležala sedaj spodaj!
—	Ne mislite na .to sedaj, prince sinja. Povejte mi rajše, če imate bolečine?
Ona je zmajala z glavo.
—	Ne. le tako trudna sem!
—	Vi morate poskušate vstati!
Pomagal ji je kvišku. Stala je. oprta na njegovo močno roko.
Orra jo je prijela za čelo in čutila obvezo.
On je vzdihnil globoko, kot oproščen velike skrbi.
—	To ne pomenja ničesar, le majhna rana, katero ste dobili, ko ste padli s konja. Kmalu bo ozdravljena!
Oprostila se je njegovih rok
(Dalje prihodnjič.)
UDOBNA
JETNI3NICA
Francozi slave vsako leto dan 14. julija kot spominski dan na zavzetje jetnišnice "bastilje" To jet-nišnico je uporno pariško ljudstvo zavzela 14. julija leta 1789. in zavzetje te jetnišnice označujejo zgodovinarji kot priče tek velike francoske revolucije, ki je dala Evropi popolnoma novo kulturno li?e.
Ta jetnišnica pa ni bila tako strašna, kakor ljudje to splošno mislijo. Mogoče, da za nekatere jetnike, -a vse pa ne. Življenje v tej jetnišnici prav lepo opisuje zgodovinar Funek-iBrentano.
Ta pripoveduje, da sd bili jetniki zaprti v velikih, dobro opremljenih sobaih. S seboj so smeli pripeljati ! tudi svojo služinčad in smeli so si hrano preskrbovati sami; iz kra-
ljeve blagajne pa so dobivali pr;uv čedne zneske za svojo zasebno porabo ("Tashengeld"), zlasti oa tobak. Zgodilo se je celo, da so si nekateri jetniki prihranili prav čedne zneske iz denarja za tobak.
' Tiste, ki so jih zaprli po nedolžnem, so bogato oškodovali, če se je njihova nedolžnost izkazala. Nekega odvetnika so na pr. obdolžili, da je pisu.l razna zasmehovalna in sramotilna pisma kralju in zato je mo-j ral prebiti v bastilji že 18 dni, predno se mu je posrečilo dokazati, da on ni kriv. Za teh 18 dni pa so mu izplačali 300 zlatih frankov odškodnine. Nekemu drugemu "nedolžnemu" jetniku pa so irakazali j 1200 frankov pokojnine na leto. Tolikšno pokojnino je dobil tudi pisa-ttlpj Voltaire, ki pa bržkone ni bil čisto po nedolžnem zaprt.
Neki jetnik opisuje, kako so v bastilji jedli. "Jetniski paznik je raz-grnrl na mizo prti?, nato pa je po-
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
I
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA I "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, OA DOBE ZA —	J 75
"GLAS NARODA"
216 West 18 Street	New York- N. Y.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot aa □otovanja na ogromnih oarnlklh:
PARIS 16. augusta; 2. septem.
(1 A. M.); (10 P. M.) FRANCE 22. augusta; 8. sept.
(Noon) (5 P. M.) Ile de France 26. aug.; 11. sept.
(4.30 P. M.) (7 P. M.) Najkrajša pot po iel«r*nicL Vsakdo J« ▼ posebni kabini i vseinl modernimi udobnostmi. — Pijača in stavna francoska kuhinja, izredno nizke ene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
19 state street NEW YORK, N. Y.


(Cretanje Parnikov
,— Shipping N«wa x—
stavil n-a mizo moj obed. Dcodl sem grahovo juho in košček perutnine z izvrstno calato; n-a posebnem krožniku pa še kos sočne govedine, obložene s psteršiljem. potem kos mesne patete z rižem, šparglji in mladimi jurčki. Vse je bilo izvrstna prf-prabljeno. Za polizek pa sem dobil še nekaj sladkarije in sadje. Paznik mi je natočil tudi merico odličnega burnudskega vina. Tudi kruh je bil prav dober".
Pesnik Mermcntel hvali v svojih "Spominih" zlasti pečene in mar-nirane artičoke. ki so jih jetniki do-bovali. Neki jetnik se je branil jesti govedino, pa so mu takoj dali divjačino in perutnino. Jetnik Hu?e nott pa se je pritožil pri poveljniku bastilje. zakaj nimajo njegove srajce na rokavih vezenih obšivov.
Jetniki so smeli brati in pisariti kolikor so hoteli. Imeli so tudi kegljišče. Ko so pa neki zaprti plemiči iz Bretagne hoteli igrati biljard, so jim dali tudi biljard in so jim dovolili, da smejo biljardirati vsak dan po nekaj ur.
Pisateljica Stael, ki so jo zaprli zaradi pr^kucuškcga rovarenja, se je v bastilji seznanilu, z mlalim plemičem in ona sama pravi v svojih spisih, da je bil zipor v bastilji najlepša doba njenega življenja....
Bastilja torej ni bila kaznilnica, ampak bolj neke vrste "častni zapor". Tako vsaj trdi zgodovinar Fu-nek-Brentano.
5.	avgusta:
A!b»rt Haltin, Cherbourg. Hamburg F'r.-i'iUeiit Harding, Cherbourg, Hamburg
Bt-re-ngaria, Cherbourg
6.	avgusta:
Siuttgart. Cherbourg, Bremen
7.	avgusta:
Evropa. Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg
Volenuam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
8.	avgusta:
St. I.ouis. CherW.UT-e, Hamburg I-il'lurjil. Cherl>ourg, Antwerpen
12.	avgusta:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg Mauritania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
13.	avgusta:
Oerifrul von Steuben, Boulogne sur Mt-r. Bremen
14.	avgusta:
Pennlund, Cherbourg. Antwerpen Augustus, XajKjIi. Cenuva
15.	avgusta:
Paris. Havre
Columbus. Cherbourg, Bremen Homeric. Cherbourg
Stateudam, Boulogne sui Aler. Rotterdam
19.	avgusta:
I>euts<-hland. Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg l.eviathan. Cht-rbourg President itoosevelt, Cherbourg. Hamburg
20.	avgusta:
L>resii«-n. Bremen
21.	avgusta:
Sitlurnia, Trst
Bremen, Cherbourg. Bremen M tjest.ic. Cherbourg Bflgciilanil, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne »ur Mer, • Rotterdam
22.	avgusta:
France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
l 24. avgusta:
Reliance, Cherbourg, Hamburg
25.	avgusta:
Euro pa, Cherbourg, Bremen
26.	avgusta:
lie ile Frani-e, Havre New York. Cherbourg. Hamburg BeretigarUi. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg
27.	avgusta:
Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen
29. avgusta:
< i!vni|>ic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
31. avgusta:
Republic. Cherbourg, Hamburg
2.	septembra:
I'aris. Havre
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Mauritania, Cherbourg Pj »-siiletit Harding. Cherbourg, Hamburg
3.	septembra:
Siuttgart. Cherbourg. Bremen
REDKA PRILIKA
Cunardov izlet v Jugoslavijo po izredno nizkih cenah
Cunard Line pripravlja velik izlet v Jugoslavijo na najhitrejšem parniku "Mauretania" po zelo znižanih cenah v tretjem razredu za tja in nazaj. Karte so veljavne za dve leti. Izlet se bo vršil 2. septembra 1931.
Potnike bo spremljal —
Mr. MILUTIN EKEROVICH, načelnik Jugoslovanskega oddelka Cunardovega urada v New Yorku. Mr. Ekerovich je bil več let v tesni zvezi z jugoslovansko kolonijo v New Yorku ter je znan kot zelo zmožen organizator izletov. Pomagal jim bo v vseh ozirih ter skrbel za vse na potovanju iz New Yorka v Jugoslavijo.
Vabimo vse Jugoslovane po Združenih državah naj izrabijo to lepo priliko ter obiščejo z malimi stroški svoj rojstni kraj, kjer bodo videli svoje prijatelje in sorodnike. Vsi, ki so potovali v domovino na Cunardovih pamikih, vedo, kakšne prednosti ima tako potovanje. Na "Mauretaniji" se jim bo nudila iz-borna hrana, uljudna postrežba ter največja udobnost. Mr. Erkarovich bo skrbel da bo na kroVu dosti zabave.
Vsakemu potniku bo ostalo to potovanje v prijetnem spominu, kajti izpolnila se mu bo želja, katero je že dolgo gojil.
| Preskrbite si zgodaj prostore. Vse j informacije dobite od Cunard Line ali od njenih zastopnikov v vašem
4.	septembra:
Roma. Napoli, Oenova Homeric, Cherbourg
5.	septembra:
St. Louis, Cherbourg. I! h mini rag Latilaml. Cherbourg. Antwerpen Leviathan, Cherbourg
Volendain, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
6.	septembra:
llrt-mcn. Cherbourg. Bremen
7.	septembra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
8.	septembra:
France. Havre
9.	septembra:
Vulcania. Trst
Hamburg. Cherbourg. Hamburg A<|uitunia. Cherltouxg America. Cherbourg, Hamburg
10.	septembra:
Cenerctl von Steuben, Boulogne Sur M»-r. Bremen
Columbus, Cherbourg, Bremen
11.	septembra:
l!e de France. Havre Majestic. Cherbourg IVnn'and, Cherbourg. Antwerpen State ndam. Boulogne Sur \ler. Rotterdam
12.	septembra:
KumiKi. Cherbourg. Bremen
14.	septembra:
Sierra, Cordoba. Bremen
15.	septembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
16.	septembra:
l»t-iils< lilaml, Cherbourg. Hamburg I!er»-ngaria, Cherbourg lYi-sitlmt Harding, Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
I »resden. Cherbourg, Bremen
18.	septembra:
♦ ►lympic, Cherbourg
Belgenland, Cherbourg. Aniwerpen
Augustus, Napoli, Genova
19.	septembra:
Pit ris. Havre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg N'» Amsterdam. buult>ene Sur Mer.
Rotterdam
21.	septembra:
Re'iiinr*, Cherbourg, Hamburg
22.	septembra:
Bremen. Cherbourg, Bremen
23.	septembra:
New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg ''•corge Washington, Cherbourg. Hamburg
24.	septembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Saturnia. Trst Homeric, Crierbourg
Rotterdam. Boulogne Sur M«-r, Rotterdam
26.	septembra:
France. Havre Leviathan, t*h»-rbourg 28. septembra:
Kuri)|ia, Cherbourg. Bremen 30. septembra:
Albert Bullin. Cherbourg, Hamburg Aijuitana. Cherbourg
President Harding, Cherbourg. Hamburg
S 1. AVGUSTOM bodo cene voznim listom za ven in nazaj (Round Trip) v III. razredu znatno znižane in ravno na isti dan priredimo mi
NAŠ SKUPNI IZLET
po FRANCOSKI PROGI s parnikom
rrIZe de France"
Cena voz'.iim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147,—, do Ljubljane In nazaj samo $177., in do Trsta in nazaj samo $155.
PRIHODNJI IZLETI Z ISTIM PARNIKOM IN PO ISTI PROGI SE BODO VRŠILI NA:
26. avgusta	11. septembra	2. oktobra
PRIHODNJI IZLET
po COSULICH PROGI, ko bodo znatno znižane ce ne za tja in nazaj v veljavi, se bo vršil na — 21. AVGUSTA
Z LADJO
frVulcania"
PRIHODNIJI IZLETI PO TEJ PROGI SE BODO VRŠILI NA:—
9. septembra	25. septembra 13. oktobra
Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.—
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — _fr AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE IE CAS Pridružiti se enemu naSih izletov, kdor želi ^	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoietne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem pod učeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV. CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cakser State Bank
1^82 Cortlandt Street New York, N. Y.
I SPOKORNICA
I Mnmi ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ...............
Z« Glas Naroda priredil G. P.
q	.......................................................
14	(Nadaljevanje.)