INVAUDI IN ZAKONODAJA
Zamotana pot do »vozniške«
Prva invalidska avtošola v Sloveniji
Marsikomu se |e ie primeri-lo, da je moral svoj avto pustiti za riekaj dni pri mehaniku. Ka-ko nebogljeno se poiutimo ta-krat - takorekoč -brez nog«. Cas in naL»n živijenja sta vzrok. da je postal avtomobil nepogrešljiv človekov sprem-Ijevalec- Marsikdo si Življenja brez Stirikolesnika ne zna več predstavljatt! če velja to za zdravega čtoveka, koliko po-mernbnejSi je šele avto za inva-lida, saj mu pomeni gibanje in mu w veliki meri pomaga pfe-magovaii osamljenosl
Zaradi vse večjega Štovtla in-validov v rehabflitaciji se je lansko telo v DruŠtvu paraple-gikov SHS v LjubJjani pofodila ideja o ustanovitvi lastne avto* 4ole. ki bi |O v dobi rehabilita-cije obiskovali invahdi \z vse republike Poleg tega je avto-Solo narekoval sam zakon, ki zahteva od tnvalida vozniško dovoljenje, če želi biti pri na-kupu avtomobtfa oproSČen prometnega davka AvtoSola parapiegikov je odlično zasta-
vtla deto in prvi kandidafi so ie dobili vozniška dovoljenja. Za šolanje je dobro poskrbljeno. saj kandidati v Času pripravlja* nja na vozniSki izpit brezplač-no bivajo v Zavodu za rehabilt-tacijo invalidov ali pa v stano-vanjskih prostorih društva na Trebinjski 3. kjer imajo vso po-trebno oskrbo in brezptačen teoretični in prakiični pouk. Kot je povedal vodja avtošole Janez Franko, so za tehnično plat pouka poskrbefi inštruk-torji in predavatelji AMO Mo-sle, ki so se pokazali za izre-dno tenkočutne in prizadevne pri poučevanju invatidov. Ob tem bi veljalo pripomniti, da se tudi AMZS pripravlja na (o, da bi inStruktorje in predavatelje na posebnih seminarjih dodat-no usposobila za poučevanje invalidnih kandidatov.
Vendar le ni vse tako lepo. kot se nam kaže na prvi po-gled Prvi nesmiset, ki % po-javlja kot težka ovira pri Sola-nju invalidov, je zakon (Ur. list SFRJ. 25/77), ki pravi. da imajo
pravico do nakupa oseonega avtomobila brez prornetnega davka le tisti, ki predlozijo pro-dajatcu mnenje invalidske ko-mtsije, da gre za invalida, ki je trajno vezan na invalidski vozi-ček, poleg tega pa mora tak-šen invalid že imeti vozniško dovoijenje Tisti srečneti. ki si vozniŠki izpit pridobijo v inva-lidski avtoSoii v Ljubljani, se-veda zakonu ustrežejo, vsi osiaii pa morajo avto kupiti z vsemi davščinami, ga na svoje stroške ustrezno predelati. opraviti vozniški izpit in Sele nato imajo pravico do nakupa avtomobila brez davka.
Za takšne ostane zakon mrtva trka na papirju, saj ne morejo priti do avtomobila brez davka, tore/ do avtomobi-la, na katerem bi se Solali, kajti invalidska avtošola je tako oblegana, da je povsem nemo-goče množtci čakajočih v do-glednem času omogočiti opravljanje voznijkega izpita. Kako odmotati kiobčifi? Naj-bolj razumljiva bi bila seveda sprememba zakona, kar j& Društvo paraplegikov že pred-lagato zveznemu sekretarialu
za (inance, vendar je naletelo na gluha uSesa, Druga mož-nost bi bila ustanovitev večje-ga števila invalidskih avtoSol. kar pa je zaradi pomanjkanja denarja trenutno prvsem ne-mogoče.
Dr Rajko Turk, 5af oddelka za rehabilitacijo paraplegikov pri RepubliSkem zavodu za re-habilitacijo invalidov meni: -Kako naj nepokretni invalid sam teži k čim popolnejšt re-habilttaciji, če mu družba s svojo ozkosrčno zakonodajo meče poiena pod noge? Bre-zupno stanje invalida postane precej bolj optimistično. ko lahko sede v avtomobil, zloži vanj invalidski voziček in se odpelje novemu upanju na-proti.-
ProbJem invalidov in votnja z avtomobilom sta tocej v naši družbi vse bolj prisotna Zako-ni, ki to urejajo. pa so po-manjkljivi. neurejeni in knvič-ni. V zamejstvu imajo invalidi vrsto olajšav - od nakupa avto-mobila brez vseh obdavčitev do najsodobnejSe elektronike Pri nas žal v tem pogledu cap-tjanrio zadaj, Ceprav smo v tre-nutku, ko sedemo za volan, vsi potenciafni kandidati za inva-lidski voziček.
TADEJ BRATOK