AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .7"IN LANGUAGE ONLY DOMOV AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 11, 1939 LETO XLII. — VOL, XL1I. Mni bodo precej dobili, pa tudi mnogo Mili, ker so s silo zasedli Albanijo % ,ashmgton, 10. aprila. Itali-ecete, ki so zasedle Albani-0 sicer "zmagale," ker druze- lfaln, Pričakovati ni bilo, toda v em oziru bo Italija radi 'e Albanije precej trpela. da so Italijani zasedli nij° so si nakopali sovra- h*• anskega naroda, ki je bil ved All>anci so bili zadnjih V h vedno naklonjen Italija- yU L **vj' ,Vjn ' °dkar se piše njih zgo-bojeviti narod, kar bodo Itj!1 še dolgo čutili. lja Je z zasedbo Albanije sledeče ■rolo ^(Iz- koristi : Popolno nad Jadranskim mor-e nove vojaške posto- janke, iz katerih lahko vsak čas nastopi napram Jugoslaviji. Zasedba Albanije pa bo škodovala Italiji v sledečih ozirih: Anglija se je vznemirila in zna v kratkem preklicati laško-angle-ško prijateljsko pogodbo, ki je bila šele lansko leto podpisana. Rusija se bo začela zanimati za Balkan, ker ruski narod, iz-vzemši svoje vlade, ki je komunistična, še vedno čuti s Slovani. Zasedba Albanije je udarec proti vsemu slovanstvu, kot pravijo v Moskvi. Marsikateri laški vojak bo padel tekom prihodnjih let zadet od balkanske krogle. bodo Zed i njene države šle v vojno! Nekateri vojno, dočim drugi močno nasprotujejo 10. aprila. Sena-M Wheeler' demokrat iz Stia ameriški narod dovolj »e ne bo dal zapeljati ; Snovno v vojno. 5] - Wheeler je obenem po-a ne bo nikdar glaso-ono vojno, razven, 'Am, 'erika napadena od so-^°jna je najbolj stra-■ svetu, je dejal sena- v le varnost za vojno ob--v^g je rekel senator se toliko govori o ljl. kateri pretijo ba-To Je propaganda, ali slej povzročiti dela Franciji in An-.So^.^el senator Wheeler, ii'^00, ko se pos ran postavlja na obljubuje, da bo \ Se pečena nesreča V^'cist n'd velikonočno nede-^i.^aker s svojo že- h,V terkev, je opazil v ]4yarku neko žensko, ki je )i? v'odo. Hitro je policist in še ob pra- ^'jll vje» rešil žensko, da ni zgi- eJskih valovih. Je to bi- iNfo-* Marie Staresinit Ast1 stanuJ'e na 1021 K k ' .^ena je močno prote-j0 je policist dvignil iz obe "demokratski" državi zakla-dalaz vsem potrebnim materialom v slučaju vojne." Senatorju Whelerju je odgovarjal senator Pepper iz Floride, ki je dejal, da je popolnoma nasprotnega mnenja. "Amerika mora iti v vojno," je rekel senator Pepper, "ako želi ohraniti demokracijo." "Nasilje, brezpostavnost, mednarodno ropanje se ne more nadaljevati, ne da bi bilo končno kaznovano. Mi Amerikanci imamo tozadevno svojo odgovornost, katere se ne moremo iznebiti kot pošten in krščanski narod." "Ali ni sram slehernega poštenega človeka, ko dnevno opazuje, kako diktatorji ropajo cele države in sužnijo narode in države? Jaz bom med prvimi, ki bo pripravljen, da z orožjem pomaga, da se takim razmeram naredi ko-ncc," je dejal senator Pepper. i SJ0?6- Odpeljali so jo v kjer J« S .7 fJ« je izjavila, da je '*iesiSlta življenja." Poleg bolehala tri leta Ua> toda v družini ni J 10' J Srebrni jubilej Drutvo Katoliških Borštnar-jev v Collinwoodu, št. 1640 vljudno vabi vse člane, da se udeležijo seje, ki se vrši v četrtek 13. aprila ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Po seji bo prosta zabava v počast glavnemu predsedniku, ki bo star 75 let in je predsednik že 50 let. Možje naj pri peljejo s seboj svoje boljše polovice, fantje pa svoje tovarišice. Na svidenje. — A. Grošelj. ist--njene cerkve da 0 vseh cerkva poro cerkve letos ob dnevu prenapol-" nik°v. že več let ni bila \>* »deležba ljudi pri se - h v cerkvah. Zlasti 3e Častno odzvala. V^ne žrtve Nu do80 let0s * 3?. 48 oseb, lansko leto Predlanskim pa celo ubili v |\iloPrvih treh mesecih le letVtnih žrtev se torej a zmanjšuje. ^kv^dušnica V ^ Kristine se bo bra L ''tik v I Chamberlain in Daladier sta "prokleta norca" Skoplje, Jugoslavija, 10. aprila. Predno je albanski kralj odpotoval iz mesta Florentina, Glaska, - Solun, je sprejel v avdijen-co zastopnike časopisov, napram katerim se je izjavil, da sta Mussolini in Hitler dva blazneža, a angleški ministerski predsednik Chamberlain ter francoski ministerski predsednik Daladier sta dva "prokleta norca." Kralj Zog je pojasnil svoje stališče, ko je še enkrat izjavil, da sta v Evropi dva blazneža, ki neprestano rojita in morita — Hitler in Mussolini, a poleg njiju sta dva velika norca, Chamberlain in Daladier, ki mirno počivata, dočim Mussolini in Hitler kradeta in ropata, če bi Angleži oddali samo en strel, je rekel pobegli albanski kralj Zog, bi bila Albanija še danes svobodna. Nadalje je kralj Zog povedal, da ima dokaze, da pa^e kot prihodnja žrtev Italiji v naročje Grška, dočim se bo Nemčija polastila Jugoslavije. -o- Avtna nezgoda Mlada Rosemary, hčerka Mr. in Mrs. John L. Mihelicha, 1200 Addison Rd., je bila v nedeljo povožena od avtomobila na Addison Rd. in Superior Ave. Obenem ž njo je bila povožena od istega avto Geraldine Jakopin, 1204 Addison Rd... V njih družbi je bila še tretja deklica, ki pa je v zadnjem trenutku odskočila, da je ni «adel avto. šle so od maše v nedeljo dopoldne, ko se je zaletel vanje neprevidni voznik, ki je hotekpriti skozi signalno luč v zadnjem trenutku, ko se je ista premenila. Gdč. Mihelich je bila odpeljana najprej v bolnišnico, potem so jo pa vzeli starši domov. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, ima zlomljeno vratno kost in več poškodb na nogah. Enako ima tudi gdč. Jakopin več težkih poškodb. Ta je doma iz Loraina, pa živi pri svoji materi, ki je sedaj poročena Hodnik. Upamo, da bosta vrli dekleti ozdraveli kmalu in da nezgoda ne bo pustila nobenih težkih posledic. Diktatorje je treba pretepsti Pall Mall, Tenn., 10. aprila. Narednik Alvin York, ameriški jupak iz svetovne vojne, je včeraj izjavil, da ■ima dovolj teh diktatorjev kot so Stalin, Mussolini in Hitler in da je prišel čas, ko jih bo treba pošteno naše-škati. Vse zgleda, je dejal Mr. York, "kot da bo stric Sam moral to delo storiti." "Je že od sile, kaj ti ljudje počnejo," je mdaljeval narednik York, kije tekom svetovne vojne sam zajel eno celo stotnijo nemške armade, prisilil 132 mož, da so se podali, potem ko je z 18 streli ubil 18 nemških vojakov. "Če bo potrebno," je končal narednik York, "lahko stric Sam mene pokliče in bom salamensko pošteno na-šeškal diktatorje." --o-- Clevelandu grozijo Državni direktor komisije za kontrolo opojne pijače, bivši univerzitetni profesor Taylor, je zagrozil Clevelandu, da mesto ne bo dobilo denarja za relif, ako ne bo skrbelo, da se postave glede opojne pijače točno ne izpolnujejo. "olicija je odgovorna, je rekel aylor, da se gostilne točno zapi-ajo ob postavnem času, da se v nedeljah ne prodaja nobena opojna pijača in da zginejo iz go-stilen igralni stroji vsake vrste. Ako Cleveland tega* ne naredi, tedaj bo država povzročila, da se ne pošilja več denar za relif v Cleveland. Taylor pravi, da je Cleveland, kar se tiče kršenja postav glede opojne . pijače, najslabše mesto v državi. Policija, ri dobro' ve, kako se kršijo postave, doslej tozadevno ni ničesar ukrenila. Nočni klubi Odkar skušajo državne oblasti strogo izpolnjevati postavo glede prodaje opojnih pijač, so nekatere gostilne v. mestu najele posebne prostore v privatnih hišah, v katerih "žejni" ljudje lahko dobijo ob vsakem času pijačo in "drugo postrežbo." Tako je policija te dni dobila tri prostore v privatnih hišah, najetih od gostilničarjev v mestu, kjer se po pol tretji uri zjutraj lahko dobi pijača, ^astniki dotičnih prostorov bodo najbrž občutno kaznovani. Velikonočna parada Na velikonočno nedeljo je bilo vreme še nekako prijazno, dasi je dan prej padal sneg. Mladi svet je imel na velikonočno nedeljo svojo parado po Euclid Ave. in policija računa, da se je parade v četrtek ob 8:30 za' udeležilo najmanj 200,000 oseb. %ej.tNovakom. Sorodniki JI S(> vabljeni lKl!Vene zadeve V Va Mari;ie Magd> M bo danes med 6 ' EV w aanes med 6 in Xs*V Stari šoli sv- vida stvenih zadev. Ukradeno blago David Callandra, 794 Wayside Rd., je bil obsojen v plačilo $50 globe in zaprt bo 30 dni, ker je kupil neki radio, ki je bil ukraden v Commodore Grill na 349 E. 152nd St. Smrt v domovini Mrs. Jenie Pugelj, 10724 Plymouth Ave., naznanja, da je do bila iz domovine žalostno vest, da ji je preminul ljubljeni oče Andrej Debevc, v visoki starosti 80 let. Umrl je v vasi Bezuljak pri Cerknici. Pokojni zapušča soprogo Marijo, sina Josipa v Ra kitni, hčer Nežo šuštaršič v Ljubljani, Francko Šile v Dolenji vasi in hčer Jennie poročeno Pugelj v Garfield Heights, O. Naj bo dobremu očetu mirna domača zem lja. Sweeney za župana? Kongresman iz 20. okraja Martin L. Sweeney bi postal kan didat za župana v Clevelandu ako nastane sporazum v demo kratskih vrstah. Mr. Sweeney je svoječasno sam povzročil revolto v demokratskem taboru, a danes je za spravo. Brez dvoma je, da je lahko demokrat izvoljen za župana v Clevelandu, če demo krati medsebojne prepire pora vnajo. i Vest iz domovine Mr. Anton Zigman, 1114 E 63rd St., je dobil iz domovine vest, da mu je v vasi Kal pri St. Petru na Krasu preminula ljubljena mati Uršula Zigman, v častitljivi starosti 84 let. Zapušča dva sina in hčer, Franca v domovini, Antona v Ameriki, dočim je hči Marija poročena v Mariboru. Naj bo ran j ki materi lahka ameriška zemlja. Naša raznašalka Ko je preteklo soboto 14-letna Miss Florence Rovšek raznašala 'Ameriško Domovino" po Col inwodu, jo je, ko se je vozila na 83 No. 84, Tues., April 11, 1939 Vedno manj je tujezemcev Še pred petnajstimi leti se je nahajalo v Ameriki nad deset milijonov ljudi, ki niso imeli niti prvega, niti drugega ameriškega državljanskega papirja. Od tedaj jih je radi d'e-presije odpotovalo nekaj milijonov v.njih prvotne domovine, dočim so drugi hiteli s pridobivanjem državljanskih papirjev, tako da računa naselniški komisar v New York, da je danes samo še nekako 3,800,000 tujezemcev v Zedinjenih državah, ki so brez državljanskih pravic. Lansko leto je bilo najbolj uspešno, kar se tiče podelitve ameriškega državljanstva. Kot pravi naselniški komisar je lansko leto dobilo nekako 165,000 tujezemcev ameriške papirje, dočim jih je skoro 200,000 zaprosilo za prvi papir. Letos se pričakuje še večjega navala. Zadnja odredba kongresa, da nihče, ki ni ameriški državljan, ne sme delati pri WPA je sicer drastična in kruta, toda sprejeta je bila, ker so ameriški državljani godrnjali, češ, da so bili mnogokrat brez dela, dočim so tujezemci imeli delo. Ta odredba bo najbrž prisilila skoro slehernega, da se bo pobrigal za državljanstvo. Zaenkrat je samo vlada vzela delo -tujezemcem, toda že se govori, da bodo privatne industrije sledile vladi in ne bodo v bodočnosti več vzemale tujezemcev na delo, kar bi bil v resnici silovit udarec tujezemcem. Umevno je, da v takem slučaju bi tudi naseljevanje popolnoma prenehalo, kajti kdo bo hodil v Zedinjene države, ko dobro ve, da pet let ne more dobiti dela in zaslužka! Naši ljudje v Clevelandu so v tem pogledu še precej dobro organizirani. Naš časopis se je dolgo vrsto let trudil, da je nagovarjal rojake, da postanejo državljani. Dostikrat smo pustili vse drugo in se bavili le z državljanstvom. Tisoče naših ljudi bi bilo danes brez dela več kot jih je, da se niso pobrigali za pridobitev državljanskih pravic. Državljanska šola, kjer smo začeli, rojake učiti o ameriških postavah, je bila prva te vrste v državi Ohio in je tekom 29 let obstoja pripomogla nad 20,000 ljudem do državljanstva. Da ljudje pozabijo na državljanstvo, je največkrat kriva resnična pozabljivost ali pa odlašanje. Šele tedaj, ko začne voda teči v grlo, pa hiti sleherni, da nadomesti to, kar je prej zamudil. Toda danes ta zadeva ne gre tako hitro, zlasti v Clevelandu, kjer imamo že skoro sedem mesecev samo enega sodnika, ki deli ameriško državljanstvo. V tem času se je nabralo na zvezni sodniji skoro 7,000 slučajev, v Clevelandu namreč, katerih nekateri so stari že nad dve leti, pa še niso prišli na vrsto. Zasliševanje bo šlo nekoliko hitreje naprej, ko dobi Cleveland še enega zveznega sodnika, dotedaj je pa treba pač potrpeti. Drugi vzrok, da stotine naših ljudi še ni dobilo državljanske pravice je tisti nepotrebni strah in bojazen in neupravičeno mnenje, češ, saj se ne bom nikdar naučil potrebnih stvari. To so sami prosti izgovori. V državljanski šoli smo imeli tekom let' že po 75 let stare može in žene, ki včasih niti svojega imena niso znali podpisati, toda so imeli pogum in trdno voljo, da se izučijo, in naučili so se ter so danes veseli ameriški državljani. Zakaj ravno vam ne bi šli potrebni nauki v glavo, nam je neumevno, saj je vendar Slovenec poznan kot brihtne glave, razumen in zapopadljiv. Otresite se enkrat misli, da se ne boste nikdar naučili kar je potrebno za pridobitev državljanstva. Dobro voljo je treba imeti, v šoli pa vam pomaga učitelj in nekega dne boste zelo zadovoljni, ker ste nas poslušali, se potrudili in dobili'ameriško pravico. Povemo vam, da bodo tozadevne postave vedno hujše. Čimprej se odločite toliko boljše bo za vas in vašo družino ter za vaše razmere. V kratkem se začne zopet s poukom o ameriškem državljanstvu. Sklenite, da pridete v šolo, ki vam bo pomagala naprej. Ako ste pet let v Ameriki, ako imate prvi papir dve leti, ne vidimo nobenega vzroka, zakaj bi prej ali slej ne postali ameriški državljan, če ste dobrega moralnega znača ja. Torej, go ahead! f Kaj pravile! Na veliki petek popoldne je stopil v naš ofic rojak in nam iskreno voščil vesele "božične" praznike. Svoje voščilo je namreč podal po vremenu. • • ■» Prebivalci Zed. držav ne smejo imeti zlatega denarja. Sme ga imeti samo vlada, ki ga tudi nabira po vseh delih sveta in ga naglo vozi v svoje shrambe. Le kaj bo ž njim? .Pa na bi vlada nekega lepega dne o-dprla na široko vrata svoje zakladnice in rekla: bratje in sestre, pomagajte si in vzemite! • * * Znana filmska igralka, Joan Crawford in njen mož sta oni dan v New Yorku skupaj večerjala in veselo praznovala svojo — razporoko. Tako jemljejo filmske zvezde zakonski stan za resno zadevo. Tem, katerim sliši Cleveland, O. — Kadar katoličani odgovorimo tem, kateri si tako zelo prizadevajo v svojih časopisih temniti, omalovaževati in podcenjevati ali pa naravnost sramotiti naše verske resnice, potem se ti dopisniki, katerim smo povedali resnico v obraz, nad nami maščujejo z zmerjanjem: hinavci hinavski, ki se skrivate za katoliški plašč in izkoriščate vero v svoje namene — sram naj vas bo! Tako ali temu enako odgovore. Hvala lepa za take odgovore. Slišijo pa bolj vam nego nam. Denite si jih za klobuk, ker mi jih odklanjamo. Na naši strani ni hinavstva in ga tudi ne morete dokazati. Naša pravda je jasna in pravična brez vsake sebičnosti. Kar mi zagovarjamo je naša dolžnost in kot katoličani smo poklicani, da zagovarjamo to, kar mi smatramo za največjo svetinjo. In tega naj bi se mi sramovali? Kdo nam bo to narekoval? Nikoli bi se nihče ne spotikal nad vami, sorojaki, da nas vi ne izzivate s tem, kar pišete proti nam v smislu podcenjevanja verskih resnic. Mi nismo samo dolžni, da zagovarjamo svoje versko prepričanje, ampak smo tudi po vesti in nauku naše Cerkve še poklicani, da to zagovarjamo. Ali naj nas bo potem zato sram? Zakaj vendar? Veste, to nam je v čast! Dokler mi to delamo, nismo še ničesar storili ali zagrešili napram svojemu bližnjemu. Mi verujemo, da če moremo kaj storiti, da bi se naša katoliška vera razširila, da bomo radi tega deležni plačila po smrti in to po obljubi samega Odrešenika, ki je to vero ustanovil in zanjo pred 1909 leti tudi umrl. Ali res mislite, da naj nas bo radi tega potem sram, kot kričite vi v svojih odgovorih. Ali ne smatrate za pravo našo akcijo, ko branimo in zagovarjamo naše edino pravo prepričanje in vam odgovarjamo, ki to naše prepričanje blatite in se iz njega norčujete. Ali res mislite, da ste vi in ne mi na pravem? Poglejmo na stvar še iz drugega stališča. Zapisal sem že, da smo ne samo dolžni, ampak tudi poklicani to sv. vero braniti. Pojejte in dokažite vi nam, na kateri podlagi in odkod imate pa vi kako pravico ali dolžnost pobijati to, kar zagovarjamo mi! Dočim smo mi dolžni to storiti in nem je obljubljeno za to plačilo po smrti, pa nimate vi nikjer kake obljuba za plačilo, ko napadate in se norčujete iz sv. vere in njenih članov. Nasprotno, zažu-gana vam je kazen prav od tistega, ki nam je obljubil plačilo. Torej obljuba plačila in obljuba kazni je. Eno skušamo doseči ni, drugo, pa vi. če je naše stališče pravo, potem tudi vi v tem, ia mi zmagujemo, pričakujete nekaj haska. Mi smo nesebični in dokler mi to storimo v tem, iščemo blagra prav tako za vas, kakor zase in za vse ljudi, da bi bili verni in srečni že na tem svetu in po smrti v večnosti. To delamo mi na podlagi verskih resnic. Naše delovanje je jasno, je zveličavno za vse, ki se tega oprimejo in temu slede. Mi imamo take ljudi za srečne. Nasprotno pa imamo za nesrečne one, ki to odklanjajo. Torej ali potem zaslužimo, da nas obkladate z "sram vas bodi," "hinavci hinavski." Ne, nikakor ne! Mi nismo hinavci, odklanjamo tako očitanje. Naš cilj in namen je blag, brez sovraštva in brez vsake hinavščine. Nam je dolžnost in velika čast zagovarjati verske resnice. To bomo delali še naprej, vi pa delajte kakor liočete. Anton Grdina. Žalostna vest iz domovine Dragi rojaki, ki ste doma od sv. Trojice pri Blokah, sporočam vam žalostno novico, da je na dan sv. Jožefa pogorela vsa domačija posestnika Jožeta Baraga v vasi Zavrh št. 11. Mi vsi, ki smo od tam doma, vemo, kako je pri nas hudo. Vsako pismo, ki pride sem, je polno žalostnih novic in gorja. Nas je tukaj precej in tyidi vem, da smo vsi, ki imamo srce na pravem mestu in se zavedamo, da kri ni voda. Dajte in pomagajte mu s tem, da mu priskočimo na pomoč v tej najhujši sili in potrebi. Od vsega premoženja mu ni ostalo nič drugega kot žena in pet malih otrok. V teh težkih in žalostnih dnevih se je on sam obrnil do nas s to prošnjo, še kot otrok sem zapustila te meni ljube kraje, pa se še dobro spominjam, kadar. sem prišla v to vas in v njih hišo, so mi njegova, sedaj že pokojna mati, dali velik kos kruha. Oh, kako je bil dober. Ker vem, da Ameriška Domovina obišče vse kraje, tudi tiste, za katere jaz ne vem, naj vam potom tega lista sporočam to žalostno vest. Dosti naših ljudi je tukaj v Clevelandu in tam v daljni Minnesoti. Vse, te in druge prosim, da mu pomagate s prostovoljnimi darovi. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo dobrodošel nesrečnemu našemu rojaku. Pošljite vse darove.namoj naslov, ali pa jih izročite v uredništvu tega lista. Kot rečeno, dosti je naših rojakov tukaj, ki so od tam doma. Ker pa ne vem za naslove vseh, da bi sama do njih prišla, naj dajo vsi, ki bodo brali te vrstice. Imena darovalcev bom priobčila v listu. Jaz s>em sošolka Jožeta Baraga in sem Turkova iz Rov-nic. Mrs. Jennie Maver, 1059 E. 61st St. —V Šmarju pri Jelšah je umrl inženir Milan Jenčič, podpolkovnik v pokoju. ZNAMENITA FILMSKA SLIKA V sredo in četrtek 12. in 13. aprila se bo kazala v Ezella gledišču, 7007 Superior Ave. proti-nazijska slika "Profesor Marn-lock." Slika je bila izdelana v Leningradu, Rusija in se prikazujejo v nji vse grozote, ki jih je počenjala nazijska Nemčija proti Židom. Vsebina igre je delo znanega nemškega pisatelja Friedrich Wolfa, ki je moral bežati iz Nemčije leta 1933 z mnogimi drugimi prominentnimi ljudmi, ki' se niso strinjali z šikaniranjem Hitlerjevih pandurov. Igra opisuje zgodbo slavnega nemškega zdravnika, ki je zvesto služil v nemški armadi v svetovni vojni in bil tudi ranjen pri Verdunu. Toda ker je Žid, je bil izgnan i/i službe na kliniki in z napisom "Žid" na prsih sramotno peljaft skozi ulice. Nenadoma pa zboli eden nazijskih vodij za boleznijo, kakršno je znal zdraviti le ta zdravnik. Zvest svojemu zdravniškemu poklicu, se je zdravnik vrnil na kliniko in je izvršil operacijo. IZ DOMOUKE —Smrtna nesreča na šmarni gori. Nedavno se je ddpravil iz Ljubljane s svojim prijateljem proti Šmarni gori 17-letni dijak srednje tehnične šole Branko Pirš. Pri tacenskem mostu sta šla na levo proti Vikerčam, kjer sta zavila proti znanim pečinam v Grmadi. Namenjena sta bila, da bi se nekoliko vadila v plezanju. Na Turncu pa je Piršu spodrsnilo, padel je wglobi-no in se ubil- Turne je v zadnjih letih zahteval že več smrtnih slučajev. Skrivnost prenašanja glasov po radiu Ko je Pod logarjev fant, tisti ki je v Ljubljani študiral za inženjerja prinesel o velikonočnih počitnicah domov radijski aparat, se je domala vsa vas zbrala pri Podlogar-jevih, da bi videla novo čudi, ki kar tako iz zraka pobira glasove in, kakor so sosedje hudomušno pripominjali, lepše poje kakor novi gostilničarjev gramofon in je bolj zgovorno od Gantarjeve Mice, ki je veljala za največjo klepetuljo v vasi. Le tistega, da pri radiu potujejo glasovi kar svobodno brez vodnika po zraku, ljudje mlademu Podlogarju niso hoteli verjeti. Ravnikov Štefe, ki se ga je vsa soseka bala zaradi njegovega strupenega jezika, je porogljivo pripomnil, da Podlogarjev nemara ni prinesel tistega velikega kolobarja žice s seboj zato, da bo doma lonce vezal. Preteklo je že dokaj let od takrat, in danes, radio tudi na vasi ni več tako redka prikazen. Imajo ga že v šoli, da otroci skupaj poslušajo poučna predavanja, in tudi nekatere trdnejše hiše so ga kupile, da se družine zlasti ob nedeljah malce pozabavajo ob njem in da se čez teden izve kaj o vremenu, cenah in'drugih rečeh, ki so koristne za kmeta. In zdaj ko dežele čez noč menjavajo gospodarje, ko si sovražniki čedalje očitneje kažejo zobe čez mejo in svet ves nemiren nečesa pričakuje, zdaj se ljudje še posebno radi zbirajo okrog radijskih zvočnikov, da bi sproti izvedli, kaj se godi po svetu. In ko poslušajo prenose vsakovrstnih prireditev, govore velikih mož, zmagoslavja in proteste ljudskih množic, jim spet zrase občudovanje do radia. Šment, pravi ta ali oni, ta reč pa res ni od muh in presneto odprte glave je moral biti tisti,-ki jo je iznašel. Takim preudarkom potlej rada slede dolga modrovanja o skrivnostih radia in pri tem ena ali druga brihtna glava že takšno ugane, da bi jo bilo vredno zapisati, če ne v šolske bukve, pa vsaj v šaljivi list. Radi se ljudje pri tem spomnijo Podlogarjevega fanta in njegovega prvega brezžičnega aparata in tistega velikega kolobarja žice, ki zmerom na novo sproži ugibanje: kako je prav za prav s to reč-jo, da nikamor niso napeljane nobene žice, pa se vendar ?ovor in glasba širita na vse vetrove in slišita po vsem svetu naenkrat. V skrivnost radia res ni tako prodreti, toda ako si poskušamo vso reč razložiti s slični-mi pojavi, ki jih dan na dan opažamo v naravi, se nam le posreči ustvariti si vsaj za silo dobro predstavo o njem. Radio je v najtesnejšem sorodstvu s svetlobo in s toploto. Kakor solnce sipa z neba svoje žarke in kakor puhti toplota od zakurjene peči, tako širijo tudi stolpi radijskih postaj okrog sebe neke žarke, ki jim pravimo radijski valovi. Svetlobni žarki in toplota peči so prav takšni valovi samo po dolžini se razlikujejo med seboj. Valovi svetlobe so silno kratki, po več tisočev jih pride na milimeter dolžine. To-daljših valov, radijske postaje na oddajajo žarke, katerih valovi merijo po nekaj sto metrov dolžine. Mcrda bo kdo vprašal, čemu so ti valovi pri radiu prav za prav potrebni, saj hočemo z našimi radijskimi aparati sprejemati samo govor in glasbo, s samimi valovi pa ne vemo kaj početi. No, brez radijskih valov radia pač ne bi bilo. Ponekod, tako v Švici in Nemčiji, sicer tudi imajo ra- dio brez radijskih valov, toda namestu so iz prostora, tako zvanega študija, kjer nastopajo pevci, igralci in godbeniki, napeljane žice do vsakega posameznega poslušalca. To ni več pravi radio, ampak tako imenovani telefonski radio, ker gredo glasovi po žicah kakor pri navadnem telefonu. Naš pravi radio pa prav teh zveznih žic ne mara in namestu njih delajo most med študijem in poslušalci radijski valovi. Radijski valovi so torej samo nevidna telefonska napeljava, ki veže radijski studio s slehernim poslušalcem na svetu. Zdaj pa nastane vprašanje, kaj so prav za prav radijski valovi, iz česa so, kakšni so. Vsi poznamo valove na vodi, toda radijskih valov še nihče ni videl — in mimogrede povedano jih najbrže tudi nihče nikoli videl ne bo. Radijski valovi so prav tako kakor svetlobni žarki ali pa toplota valovanje neke snovi, ki so jo učenjaki krstili na ime eter. To reč si ti učeni ljudje takole predstavljajo: Vesoljstvo je nekakšno nevidno morje neke snovi, ki je bolj čista in bolj prozorna od najčistejšega zraka, in v tem morju plavajo solnce, zemlja, luna in vsi neskončni milijoni zvezd. To morje je povsod, zaliva prav sleherno reč in ni sredstva, ki bi nas pred njim ubranilo. To morje, ki mu pravimo eter, neprestano valovi in njega valovi se širijo s svetlobno hitrostjo na vse strani. Ce pljuskajo prav kratki valovi eterskega morja v naše oko, imamo občutek svetlobe če zadenejo nekoliko daljši valovi našo kožo, imamo občutek toplote, še daljši valovi pa zbujajo naše radijske aparate. Tako dolgi valovi nastanejo v etru zaradi bliska in v radijskih aparatih jih slišimo kot prasketanje in pokanje. Ako pa jih umetno delamo v radijskih oddajnih, postajah, nam ne prinašajo neprijetnega praskanja in pokaiTja, ampak take glasove, kakršne jim sami naložimo. Kako pa je prav za prav z umetnim delanjem valov. Ce jih sproži strela, je kar ra zumljivo. Strela naredi v eterskem morju prav toliko, kolikor kamen, ki ga s silo zalučaš v vodo. O obeh primerih se začno od udarca delati valovi, ki se v zmerom večjih kolobarjih širijo na vse strani. Naše radijske postaje si-;er nimajo nebeških strel, ki bi jih lučale s svojih stolpov, 'majo pa zato posebne stroje n aparate, ki delajo streli po ioben električni tok, in ta tok šviga po antenskih žicah sem in tja, natanko tako kakor prava strela, samo tega ne vidimo. Cim hitreje šviga stre la v anteni, tem krajši valovi se širijo od nje. Na ta način lahko oddajajo posamezne po staje različno dolge valove, ljubljanska postaja na primer 569 m dolge, beograjska 473 m. In prav to, da izžar-jajo posamezne postaje različno dolge valove, nam omogoča, da lahko vsako postajo posebej sprejemamo in da ne vpijejo druga čaz drugo kakor branjevke na sejmu. Gotovo je že vsakdo opazil da včasi čoln na vodi prav mirno plava, čeprav od vseh stranih pljuskajo vanj valovi, drugikrat pa ga lahko že majhni valči pošteno zaguga-jo. Naši radijski aparati so prav kakor ta čoln. Vsi radijski valovi teko mimo njega; samo tisti, na katerega je aparat uglašen, kakor pravimo, ga spravijo v življenje, zagugajo ga v poskočnem valčku ali polki, kar so pač prinesli s seboj. Kako radijskim valovom naložimo godbo ali govorico, da pohite z njo v širni svet, to je pa spet posebno in } lahko razumljivo poglaVje' Nekdo je nekoč dejal-je vse na vsetu valovanj • da dela valove, eter PraV valovi, kakor smo čuli, 1,1 _ ■ veda tudi zrak. V val°»BI ga spravijo piščalke zvoft H veški glas in še tisoč ftlUO 111 O t/ " .'t, d » reči. Zračni valovi, ki J1 ^ šimo kot glasove seveda ^ zajo posebno daleč Ako človeka pogovarjata ^ ali iz ene rebri v drugo, ^ največ, kar zmore glas-mo pa posebne priprave'^ imenovane mikrofone- s 01 lova, I« "4 rimi se glas lahko spre"1. ioJ« elektriko, in če ga v 11 obliki spravimo na e'<-žico, potlej lahko teC® f skoraj neomejeno ^ teh izkušnjah je sesta™^ lefon. Ako slednjič ^ ski tok, v katerem s0 ^ glasovi, prilijiemo omenjenemu bliskovite"^ ku, ki šviga v anteni postaje, preidejo radijske valove in ^ mi vred v naše sprejenl „ji) Radijski valovi '.JR potujoči glasovi na ti od oddajne postaje ^ jemnika seveda zeto 0 jih je treba najprej ^ in. tisočkrat ojačiti; : zvočniku dovolj $ ta % i % >5 "■•a ta, tu »s bo- jo. Za to ojačeva«^?' elektronke, ki hkrati' ( birajo glasove z T šot, lov, kakor moramo telefonskem aparat« ^ M ? sneti glasove z žice, jel rT "In jih je prinesla. Ti*1 ^ dijskega sprejemnik*^ \ njič spremeni v e r ft toku skrite glasove ^ fjjNjj tresljaje, torej v P^jf, ke, kakršne lahko ^ - p"1 Po neskončno dolg1 ^ v > neštetih sprememb3*1 -sj čniku spet rode votni glasovi, ki so . ^ skem studiu ujeli v i iče »o ifti Čtf«1 in poslali naprej- u se tu vrača k svoj" Ta-ie preprosta ^ dia je seveda na in krajih pomank'J^j tudi obširnejša na"1 ^ sti več povedala, k® jr , mogli slediti. ' % eden najbolj zaP ničnih izumov naše?' ^ • le tisti ki se leta >" ž njim, ga lahko zume. pretekli teden kon va proti Marcelu mu 36 let, Roman« »j^ ki staremu 24 let in J t ti ju, staremu 25 let ^ bili lansko leto f sodišču v Trstu A0f< smrtno jeco M \ kraj, razbojstev, P^fa morov ter umora^fli. ^ bar v Vrhpolju na jv < ^ išče Je je"j šno sodbo. V Vidn^ L daj končana razPr* ^v*1, je državni tožilec t ^ no kazen za vse sod. svet je P0' v-0 vanju sprejel $ ca, nakar je bila J» . 0fc' na obsodba za Dvojen P ned»; nočnih urah. Stopercah je v ■ uiiic11 t ■stal požar m ^ & j posestnika in * ; f^ Lampreta, ki je denarja dobil *^j* JJ ne. Domnevajo, ,g podtaknjen, b\iiW[ >• začela goreti v klet posestnika ka, ki je seveda J i stala žrtev P^'gtH ]J j __V Novem " Franc Mastnak. I Trebnjem. Wffl;tiiiittiitiiiiiiiiiiiiiii»niiiiin»itniiiiiiiii»iiiii»mimi:iiiamo nikdar več ne bom po-, ^ kakega - ! 5, menj %, °bredi 80 bili torej opravi je ega darila, ki je ka m nap Obf„j• mL: predpisani za posve- WINNET0U Po nemikem izvirniku K. Maya *mn:mnmwmmmmmt sem ]eno, ne pa zve- je* ^Qp0SVetovanje se je lahko ^ lil ^Sam je tudi ko j začel: ia 'je°J1, rdeči bratje so dejali, ^ kopana bojna sekira f is],,, ' in Apači rodu Mes- že temu, da ne ^ h f * več esar ne vem o tem. v zemlji? enl^ii jj. J.na sekira med Kiowa-$ \ .pači Mescalero je izko-tisto dobo, ki jo beli i ^ imenujejo. Moj be-,«lil .. je živel v samot KKH'd'610 oddaljenih krajih, da vi? C P^la do njegovih ušes z ■ \\ );našem sporu z apaški- P, k 1 if Rgj • .j »5 Je. Toda rdeča pleme- Sl' "0 Vpa v , sf 'H jj . cas sem živela v mili^ *o« f je godilo, da so J KJ! ratje sprli z Apači Po orožju?" pa na tihem,, svetovali konjsko tatvino—! Najrajši bi bil čisto nedvoumno povedal svoje mnenje. Pa Sam mi je odločno odkimal ter vprašal : "Moj brat Lisjak je na poizvedovanju?" "Da." "Kedaj pridejo vaši bojevniki?" "Dan hoda so za nami." "Kdo jim poveljuje?" 'Tangua, naš hrabri poglavar." "Koliko bojevnikov je zbral krog sebe?" "Dvakrat sto." "Pa mislite, da bodete Apače iznenadili?" "Prišli bomo nad nje kakor orel nad kavke, ki ga ne vidijo." "Moj brat se moti!" "Ne motimo se!" "Apači vejo, da jih mislijo Ki-owe napasti!" Lisjak je neverno zmajal z glavo. "Kako bi naj vedeli? Ali segajo njihova ušesa do naših šotorov? Kdo bi jim bil povedal?" "Ušesa Apačev segajo do šotorov rodu Kiowa." tisti i nPacev so ubili štiri na- Pecosu." Žotr, • Vendar ne stojijo va- V? . šotori Apačev stojijo ob J^COSU." so počenjali W-> PH šotorih rodu Me-^iti ' lijj. pnutek se Lisjak ni odkrito je povedal: d ^aših bojevnikov je * napade po noči konje ■to 1 smrdljivi psi pa so Pazil; in so nam štiri j !e bojevnike ubili. In za-nJ^Pana bo i na sekira "aitii," k 80 torej šli konje 2 Apačem, ti pa so ta-' io Sačili in pregnali —. ^ili v tem nečednem poslu [\ei 8tiri svoje ljudi, tega seve eU so • mso bili krivi> pra" •JJ Sij,, iltleli> braniti svojo V Pa vkljub temu so fj | Popravljali maščeva- »»:u»»:n»mmmnmtnmmm:tmmumm»:»n!mn::;nn JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU t jfaiii i. , 1 CV obraz Povedal. Od-, tudi menda usta, 'i«! j^i je svareče namig- nadaljeval: «V>> ) > ,4 V 1* L V • r, V V rv,- , f, Nov r31 beli brat-da sm0 ^ % edali? Neopaženo bomo \ k llje> jih napadli in 'V f i kor jih bomo mogli, ilJ '' *liUK!Se vzeli, kar se nam r' V, l&Uo in kar potrebuje- % t>ttj0 Apači o bojnem po- ilo Z >0 i t0Pan{e av pokolj in neus V111 Strašno! tff\jl" Se mogel premagati, :;: V na dan 'V f r bK. pa so šli moji pogu-■1! -1I dt.le A is! - -/ J 'i 'i J'e rod Kiowa b0" H'.ima mnogo konj, i^Il,"4sr.neg° jih potrebuje, / >? ko ^ v, mi je smehljaje se . -H0jVobr F V J )nji rodu Kiowa naj- l'az pa dejal: ii brat Old S e Pravkar prišel črez 'Jdjp^adi brat Old Shatter-Je šel, ■■■■ pa še ne ve, kako lju- 'V stt / velike vode živijo in J V^'bokv: ^nogo konj imamo '' lof'Slii 1 So- Toda beli možje 4!v^iSk stih Kiow, kdo bi Ho^a 'n Poboja, na ka Kiowe piipravlja- " i31 belii- , Si,., 1 'Judje, beli, brezve- kupci, ki so plačevali' lri kiowam naravnost "Ne razumem svojega brata Sama. Naj mi razloži, kako da misli svoje besede!" "Razložil mu bom. Apači ima-jc ušesa, ki hodijo in jezdijo. In včeraj sem videl dvoje takih ušes. Bila so pri šotorih rodu Kiowa pa so prisluškovala." "Uff —! Dvoje ušes-—? Dva oglednika —?" "Da." Lisjak je segel po puški. "Torej se moram nemudoma vrniti k svojemu poglavarju. Nismo vzeli s seboj več ko dve sto ljudi. Več bi jih ne potrebovali, če Apači ničesar ne slutijo. Če pa so poslali k nam svoje oglednike, so tudi zvedeli za naše bojne priprave in mi potrebujemo mnogo več ljudi." "Moji bratje niso vsega dobro oremislili. Inču čuna, poglavar Apačev, je zelo premeten bojevnik. Ko je zvedel, da so njegovi ljudje ubili štiri Kiowe, si je koj dejal, da bodo Kiowe osvetili smrt svojih ljudi. In šel je, da vas zalezuje." "Uff —! Uff —! On osebno?" "Da, on in njegov sin Winne-tou." "Uff —! Tudi Winnetou • Da smo to vedeli, oba bi bili prijeli. Zbrali bodo celo vojsko in se dobro pripravili na naš napad ! In nas je premalo —. Koj moram nazaj k poglavarju. Počakati mora pa poslati še po več ljudi. Ali pojdeta Sam in njegov tovariš Old Shatterhand z nami?" 'Da." "Torej pa nemudoma sedimo na konje!" 'Le počasi! Nujno še moram s teboj govoriti, preden obvestiš svojega poglavarja o namerah Apačev." "Govorimo lahko tudi med potom." '.'Ne. Jezdila bova s teboj, pa ne k Tangui, poglavarju Kiow. V naš tabor me boš spremljal." 'Moj brat Sam se topot zelo moti!" "Ne! Poslušaj, kaj ti pravim! Ali hočete Inču čuno, poglavarja Apačev, živega ujeti?" "Uff —!" je šinil Kiowa pokonci in njegovi ljudje so napeli ušesa. "In tudi njegovega sina Win-netoua?" "Uff —! Uff —! Ali bi bilo mo- goce —; "Čisto lahko bi bilo." "Dobro poznam svojega brata Sama, sicer bi mislil, da govori njegov jezik šalo, ki bi je ne smel dovoliti." 'Pshaw —! Za res govorim, poglavarja Apačev lahko dobite živega in/tudi njegovega sina, Če hcčete." "Kedaj ?" (Dalje prihodnjič) Ako se da pozornost oltarju, ki katoličanu tako malo ugaja, potem se kaj lahko pripeti, da obisk na Kalvariji ne bo imel zaželjenega uspeha. Pri gledanju na oltar in pa po drugih stvareh se pa prav lahko zgodi, da neopaženo zdrkne mimo najimenitnejši dogodek, ko človek prvič stopi na Kalvarijo in vsi poznejši obiski tega kraja ga bodo le težko popravili. Zato ne ozirati se po tem, v kakšnem stanju se nahaja ta najznamenitejši kraj na svetu: vrh Kalvarije. Razmišljati o tem, zakaj ni kraj Jezusove smrti katoliška last, potem zakaj ni lepši, zakaj je tak itd. ni primerno, ni dobro. Glavno je, da se človek zaveda kje stoji in kaj se je tukaj vršilo. O prostoru, da je to prava Kalvarija ni nobenega dvoma, to je povsem dokazana stvar. Po kolenih se približam jamici, katero pokriva plošča ter poljubim kraj odrešenja. Z roko posežem skozi odprtino plošče, jamica je globoka, preko komolca gre roka, da na dnu otipljem robato skalo, kraj, kjer je stal Jezusov križ. Tu je stala smrtna postelja Gospodova, trda in bridka. Tu sem je tekla sveta rešnja kri, ki je pritekla iz prebodenih ran. Tu sem je padla zadnja kaplja Jezusove krvi, ko je vojak pristopil ter mu prebodel Njegovo stran. Da, tu se je odprlo srce Jezusovo! Vse je dal za človeštvo, tudi svojo srčno kri. Tukaj je dokaz neskončne Jezusove ljubezni do nas, navzlic temu pa ga človeštvo prezira in odklanja. Upravičeno se je v Paray le Monialu pritožil sv. Marjeti Alakolc nad nehvalež-nostjo ljudi,' ko ji je potožil, kako ga zaničujejo in so mrzli do njega. Toliko je storil in še več bi ako bi mogel, samo da bi mu ljudje vračali ljubezen za ljubezen. smHtmmjasasaasasmmtt Tri dolge ure v nepopisnih mukah je visel na križu, pri polni zavesti do zadnjega. Vse Ga je zapustilo, še nebeški Oče, ki Mu je pri trpljenju krvavega pota v vrtu Getzemani poslal angela, da ga potolažil, Ga je pustil na Kalvariji brez, vsake tolažbe, da je tako zapuščen zaklical: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!" Do dna je moral izpiti kelih trpljenja. Njegovi sovražniki, ki so Ga še visečega na križu zmerjali, mu nišo privoščili niti kaplje vode. Ob vrhuncu trpljenja je zaklical: "Dopolnjeno je!" Izročil Svojo dušo nebeškemu Očetu in umrl. Zdaj so sledili dogodki, ki so pretresli nebo in zemljo: sonce na nebu je otemnelo, zemlja se je tresla, skale so pokale in grobovi so se odpirali. To je bil edini dogodek v zgodovini človeštva, da so se godile stvari, ki se niso ni preje ni pozneje, pač pa samo ob dogodku na Kalvariji. Vse to dovolj jasno priča o znamenitosti in svetosti tega kraja. Še danes se vidi na Kalvariji 15 centimetrov široka razpoka v skali, ki se je razpočila ob Jezusovi smrti. To razpoko, ki se nahaja na desni strani jamice Jezusovega križa, pa med pro-' gledal kraj, kjer sta stala križa štorom križa enega razbojni-1 razbojnikov. Poljubil sem ta kov, sem si tudi jaz prav dobro tako sveti kraj ter se zahvalil ogledal. Razpoka seže v živo ! Jezusu za odrešenje, ki ga je skalo gore Kalvarije ter ni na- zasluzil tudi zame in prav rejena po naravni sestavini j iskreno sem želel, da bi Njego-skale in seže prav do takozva-'va kri, ki je tekla tukaj, bila je zopet odprl raj za vse, ki hočejo vanj. Toda pot tja vodi le čez Kalvarijo po Jezusovem križu, ki je edino.prava lestva v nebesa. Prvi, ki je bil povabljen tja je bil desni razbojnik Dizma. Kraja, kjer sta stala križa^obeh razbojnikov sta zaznamovana s črnim kamnom. Kako različna sta si bila. V trpljenju enaka, a po mišljenju pa daleč narazen. Levi razbojnik Gez-ma je Jezusa z drugimi vred zmerjal, Dizma je pa svojega tovariša zavrnil in posvaril: "Ali se tudi ti ne bojiš Boga? Midva po pravici trpiva, ta pa ni nič hudega storil." Nato se obrne k Jezusu ter Ga prosi: "Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." Za tako priznanje in pa spoznanje mu Jezus reče: "Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju." To je bilo najvišje odlikovanje, ki ga more dati Bog. S tem je Jezus pokazal, da je Njegov križ prestol neskočnega usmiljenja božjega. Dizma je bil takrat izmed vseh na Kalvariji najbolj srečen, ko mu je Jezus tako jasno povedal, da poj de ž Njim v nebesa, dočim je njegov tovariš Gezma ostal trdovraten do konca. Za njega je pač zastonj tekla Jezusova kri. Kaka razlika! V dno duše me je pretreslo, ko sem gledal kraj Jezusove smrti, gledal razpoko v skali in ne Adamove kapele, kjer je bil, kakor se pripoveduje, pokopan Adam. Legenda pripoveduje, da je na veliki petek pritekla skozi to razpoko Jezusova kri, ki je kanila na lobanjo prvega človeka. V resnici je pa omila Jezusova kri vse človeštvo izvirnega greha in tudi Adama, s čigar grehom je bil raj zaprt in nihče ni mogel vanj. Ob Jezusovi smrti pa se tudi meni v žveličanje. Veliko prekratek sem bil s časom za tisti nikdar pozabni večer na Kalvariji in nisem se mogel kaj dolgo muditi, dasi bi se tako rad. V spremstvu dr. Aleksiča se ni "stopil še k oltarju žalostne Matere božje, ki stoji na kraju, kjer je Mati božja sprejela svojega mrtvega Sina, katerega sta snela s križa Jožef iz Arimateje in Nikodem, Točka, kjer se stekajo meje Jugoslavije, Romunije in Ogrske, tu je zunaj mesta Szeged. Na sliki vidite vojake teh treh držav, ki strazijo mejo. ter Ga položila Mariji v naročje. Tu sem se zahvalil žalostni Materi božji za varstvo na potu in za pomoč, ko me je tako srečno pripeljala tam cd njSnega svetišča na Žalostni gori na pravo Kalvarijo, katero sem zdaj v resnici gledal. Poleg tega oltarja je oltar, ki stoji na kraju, kjer so Jezusa oropali oblačil ter Ga pribili na križ. Več si ogledati na Kalvariji tisti večer ni bilo mogoče, zlasti še ker sem hotel, da vidim še božji grob. Sklenil pa sem, da takoj zjutraj pridem zopet sem na ta kraj ter še večkrat potem, da si ta kraj do vseh podrobnosti ogledam ter potem čitate-ljem tudi primerno opišem. Po kamenitih stopnicah se vrneva nazaj dol ter greva naravnost v božji grob. Pod mogočno kupolo stoji lepa marmornata kapela sama zase, dejal bi: cerkvica v cerkvi, nekako tako kot Marijina hišica v Loreti, le da je višji in pa, da ima na vrhu kupolo po vzorcu ruskih cerkva. To je božji grob. (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE —Premogovna ležišča iščejo v Podstrani. Že nekaj mesecev vrtajo za njimi, toda doslej še ni posebno zadovoljivih uspehov. Ta del sveta je po sestavi zemlje precej zapleten, ker sq je glavna premogovna žila pod ognjeniškimi vplivi na preču-dne načine lomila, sesedala in krotovičila, da ne kaže enotnega poteka, ki bi dopuščal za-lesljivo sodbo. Dokler vrtanja, ki se nadaljujejo, ne bodo podala zadovoljive presoje, Trboveljska premogokopna družba ne bo začela izkopavanja. Si-^er pa se ji ne mudi, saj ima drugje dovolj izdatna ležišča iako v Kotredežu in na Lokah. —Požar v Poljanski^ dolini. V Hobovšah, vasici škofjeloškega gorovja, je požar upepe-lil hišo posestnika Lovra Kosmača. Ogenj je nastal, kakor kaže, v kuhinji, kjer so se vnele saje na stropu. Posestnik je bil zavarovan komaj za%polovico vrednosti. —Smrtna nesreča. V nedavni noči se je smrtno ponesrečil sprevodnik brzotovornega vlaka na progi Pošto j na-Ljubl j ana Franc Martinšek. Padel je bil pol kolesje, ki mu je prerezalo prsni koš. Pokojnik je bil iz ugledne železničarske družine iz Kresnic. Zapušča starše, brate in sestre. DNEVNE VESTI Al Smith je birmanski boter 300 otrokom New York, 8. aprila. Mr. in Mrs. Al Smith sta bila te dni boter in botra trem stotinam otro-ikem, ki so bili birmani v cerkvi sv. Vincenca v tem mestu. Otroci so bili stari od sedem do 10 let. Skoro vsi so otroci prav revnih staršev. Kakih 50 med njimi je bilo gluhonemih. Bivši governer države New York in njegova soproga sta se mudila osem ur v cerkvi, da sta bila navzoča pri vseh obredih tekom birmovanja. Po birmanju je bivši governer povabil vse otroke na svoje stanovanje, kjer jih je lepo pogostil. -o-— James Lewis, častitljiv senator, je umrl Washington, 10. aprila. James Hamilton Lewis, eden najbolj /zglednih zveznih senatorjev je nepričakovano včeraj preminul. Med svojimi kolegi je bil poznan kot državnik in gentleman. Bil "i 2 demokrat in je v senatu zastopal državo Illinois. Umrl je v starosti 72 let. že lansko leto je izjavil, da ne bo več izvoljen, ker bi se rad umaknil v privatno življenje, toda je vztrajal na svojem mestu, ker je hotel pomagati predsedniku Rooseveltu. Vojni hujskači so proti Kristusu, pravi Coughlin Detroit, 10. aprila. Rev. Chas. Coughlin je imel na velikonočno nedeljo znamenit govor, tekom katerega je povedal, da so vojni hujskači oni, ki delujejo proti Kristusu, ki je kralj miru. "Komunisti, nacijsti, fašisti, kapitalisti," je dejal Rev. Coughlin, "so vsi za vojno. To dokazujejo dnevno bodisi s tem, da vodijo vojne ali da propagandirajo za vojno. Kdor v resnici veruje v Krista in njegove nauke, ne bo sledil komunistom ali fašistom. Sledil bo Kristu. In če bi vsi sledili Kristu in božjim resnicam, tedaj bi prevladoval pravi sporazum med narodi sveta. Clipper, največje letalo na svetu, ki je poletelo „; 21 potniki iz Amerike v Ev- rop'j. Joan Crawford, slavna filmska igralka je prišla v New York, kjer je imela slavnostno večerjo s svojim, možem, pri kateri sta praznovala svojo razporoko. Novi naročniki Tekom zadnjih par tednov so se sledeči naši rojaki naročili na dnevnik 'Ameriška Domovina": ■Joe Glach, Antonija Duša, John Laznik, Martin Vrtošnik, Martin Hrovat, Anton Jeršan, Rudolph! Kotelič, Victor Mailers, Mrs. Frances Miklič, John Tanko, Anton Flack, Jack Zotler, Mrs. George Travnikar, Frank Znidaršič, Frank Modic, Mrs. Frances Tanko, John Kralj, Frank Podreberšek, vsi v Cleve-landu. Nadalje: Jos. Zupec, Bar-berton, O., Mrs. Josephine Mer-Ivar, West Los Angeles, Cal., Joseph Knaus, Traunik, Mich., Peter Ausez, Martinez, Cal., Mrs. P. Conneally, New York, Anton Lovko, Bay Village, Ignatz Butcher, Massillon, O., Fr. Kamni-kar, Canton, Ohio, Anton Peru-šek Maple Heights, Ohio, Frank Zakrajšek in Ana Mlinar, Jugoslavija. Vsem številnim novim naročnikom naša iskrena zahvala. MALI OGLASI Išče se dekle za hišna dela. Vprašajte pri Norwood Appliance Co., 6104 St. Clair Ave. (85) Proda se mesnica v sredini lovenske naselbine, blizu šole sv. Vida. Za naslov se poizve v uradu tega časopisa. _,_(86) Piano naprodaj jako poceni. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (85) V»e karkoli sc potrebuje ccl zobozdravnika, lr;:U izvlečenje zob, polnjenje zob ia enako lahko dobite v vaie polno žido-voljstvo pri dr. Župniku, nc f'a bt zgubili pri tem dosti C aim. Vsa je narejeno, kadar vam čas ptipu-ia. Uradni naslov: Dr. Župnik 6131 St. Clair Ave. (vhod na G2. cesli) (Knausovo poslopje) t Skrivnosti ruskega carskega dvora Bakunjin in Bojanovski sta prispela v gostilno še predno se je vlegel krčmar k počitku. On odpre vrata, toda ni se razveselil, da sta še tako pozno prišla gosta, ki se mu nista zdela posebno zaupanja vredna. —Kaj želita gospoda? — vpraša on. Toda predno je mogel Bojanovski ali Bakunjin odgovoriti, doda on ostro in neprijazno: —V celi hiši nimam več prazne sobe, nikogar več ne morem sprejeti. Tudi žganja nimam več in zato prosim gospoda, da gresta dalje. V dveh urah sta lahko v sosedni vasi. Toda Bakunjin se prerine skozi napol odprta vrata in potegne Bojanovskega za seboj. —Tako! — reče on, ne ozirajte se na začudenega gostilničarja. — Sedaj sva v hiši, a to je glavno. —A sedaj pridi malo bližje, da te nekaj vprašam. —Kako se predrzneeta vdreti s silo v mojo hišo? — odvrne gostilničar jezen. — Ali ne vesta, da je to kaznjivo? —Bedak! — reče Bakunjin in sede na stol. S tem je še bolj razdražil krč mar j a, ki pa si vendar ni upal odkrito nastopiti proti njima. Mrmral je nekaj o potepuhih in vlomilcih. —Ej, krčihar! — vzklikne Mi-hajlo Bakunjin, — pridi bližje, povej mi, ali se ni pri tebi ustavila neka odlična gospa? —Aha, sedaj vem, kam pes taco moli! — pomisli krčmar. — Izgleda, da sta jo opazila, zdi se, da ju vabi njen denar. Neprenehoma je škilil na Bakunjin rokav, kjer so se videli krvavi madeži. —Sigurno «ta že nekoga umo-rila, — pomisli krčmar. — Kako bi se ju mogel rešiti? —Na nobeden način ne smeta ostati v hiši, mogla bi mi še zažgati streho nad glavo. —Ali si gluh? — vzklikne Bakunjin jezen, ker ni krčmar odgovarjal. — Ali nisi slišal, kaj sem te vprašal. Ali se nahaja v tvoji hiši neka odlična dama? _Da, gospod, pri meni je neka zelo odlična dama — bila. —Ali je še tukaj? ' _Ne, — odvrne krčmar, — bila je pri meni samo pol ure. • _On gotovo ničesar ne ve, — zašepeče Bakunjin Bojanovske-mu, — da je mesto Fedore odpotovala Leonija. —Dobro, prijatelj, — se obrne on zopet k debelemu krčmar ju, _toda v tvoji hiši se nahaj-a še neka dama. _ge neka dama? — za jeclja gostilničar. —Ne laži, človek — nimava časa dvakrat vpraševati. —Sicer pa, čemu toliko besed? Odvedi naju v sobo, kjer stanuje tvoj gost. Krčmar udari s pestjo po mizi. UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje KEiutiorc 0067 __ Frigidaire ledenice 1937 In 1938 modeli po zelo znižanih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 0104 St. Clair Ave. 619 E. 185th St Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohlfitvo in vse potrebščine za dom 6012 ST. CLAIR AVE. HEndrrson 2078 _ Sedaj mi je dovolj! Da bi vaju odvedel v njeno sobo! Saj potem bi bil zrel za norišnico! —Ne, moje potrpežljivosti je konec, glejta, da se poberetal Nočem imeti z vama nikakšnega posla, pijta svoje žganje drugje, ne rabim vajinega denarja. Sedaj vstane Bakunjin in pristopi počasi h krčmar ju. Ti naju torej nočeš odpeljati v njeno sobo? — vpraša on mirno in hladnokrvno. Poklical bom sluge, ki spijo v zadnjem poslopju! — vzklikne gostilničar in hoče oditi k vratom. Ni prišel daleč. Kmalu je ležal na tleh. Bakunjin ga zveže ter mu porine robec v usta. —Tako, — reče on, — kdor ni z nami, ta je proti nam. On preišče gostilničarjeve žepe in vzame iz njih 'nekaj ključev. —Pojdiva, Bojanovski, — reče on svojemu prijatelju Leonija nama je točno opisala, kje se nahaja njena soba. —Gostilničar naj ostane tukaj dojkler ne izvršiva svojega namena. Z revolverjem v roki sta šla neslišno po stopnicah v prvo nadstropje. V nekaj minutah sta stala pred vratmi, za katerimi je spala mirno Fedora ničesar sluteč. —Evo naju! — reče Bakunjin tiho. —Ali sva na cilju mojega maščevanja? — zašepeče Bojanovski. — Sedaj me ločijo samo še ta vrata od žene, ki jo sovražim. Ko bova odstranila to zadnjo zapreko, bom potolažil svoje maščevanje. .—Odstrani jo! — mu zašepeče Bakunjin. Bojjanovski dvigne pest in udari z njo na vrata. Nekaj udarcev in deske se začno lomiti. Bojanovski je bil na cilju svojega maščevanja. PLEMENITA SRCA Kara Ahmed je še vedno živel v hiši župnika Ne&ndroviča. Minilo je že nekaj tednov; odkar mu je odprl župnik gostoljubno vrata svoje hiše. Hajduk še vedno ni odšel. Neandroviču je bilo to po volji. že prvega dne je rekel Kara Ahmedu, da lahko ostane pri njemu, dokler mu ugaja, in da se naj ne briga za to, ali ga moti ali ne. Vse, kar je potreboval Kara Ahmed, je bila sigurnost. še vedno so ga iskali po vsej deželi. Država je povišala nagrado, ki so jo razpisali na njegovo glavo. Povsod so ga iskali, trudili so se, da zgrabijo gorskega orfa, kakor so ga imenovali, hoteli so ga kaznovati radi napada na samostan Pri Srcu Matere Božje in radi spopada z vojaki. Nikjer ni bil Kara Ahmed varnejši kot v hiši župnika Neandro-viča. On bi se že davno odrekel tega zavetja, pobegnil bi že v goro v gozdove, v svobodo, ako ga ne bi zadrževala neka druga okol-nost. Kara Ahmed je hrepenel po gozdu, po svobodi,toda vendar ni mogel oditi iz župnikove hiše. Ljubezen mu (rti dovoljevala tega. Vedno globlje je čutil svojo naklonjenost do lepe vdove Si-monovne. Predvsem ga je privlačila njena velika sličnost z nje^oVo ljubljeno, mrtvo Rožo od Teherana. A ona? Ona ni ljubila Kara Ahmeda, toda čutila je usmiljenje do nje- ga, a usmiljenost je prvi korak do ljubezni. često sta sedela zvečer skupno, kadar je bil župnik v svoji sobi. Tedaj je Kara Ahmed pripovedoval o svojih pustolovščinah, o svoji prekrasni domovini, o svojih doživljajih, a lepa vdo-vta je pazljivo poslušala vsako njegovo besedo. Tudi ona je ljubila pustolovščine, hrepenela je po romantiki. Ta smeli, jaki človek ji je ugajal. ■ Njej se ni zdelo strašno, da so bile njegove roke omadeževane s krvjo. Ni je motilo, da je Kara Ahmed hajduk — ne, ta okol-nost je celo pripomogla, da sta se njuni srci zbližali. Bilo je nekega hladnega večera, ko je zopet sedel Kara Ahmed z lepo vdovo v kuhinji. Ravno ji je pripovedoval, kako je nekoč rešil neko kmečko rodbino iz krempljev oderuškega velikaša. Kmet, ki je bil siromašen in zelo pošten, dolgoval je velikašu neko gotovo vsoto in moral je podpisati velikašu menico. Rok se je približeval. Nesrečnik je seveda ni mogel poplačati, bila je nevarnost, da ga bo neusmiljeni in skopi upnik izgnal iz hiše in z zemljišča. Kara Ahmed je slučajno zvedel za to stvar. Starejši kmetov sin mu je nekoč pomagal in go skril v svoj voz ko so orožniki preganjali hajduka. Kara Ahmed je bil hvaležen temu ubogemu kmetu in postal je prijatelj tej siromašni rodbini ter jo je podpiral. Bilo je že razglašeno, da pride hiša na boben, tedaj se splazi Kara Ahmed neke noči v pleme-nitašev dvorec. S pomočjo lestve in vrvi se je vzpel na balkon, razbil okno in vdrl v hišo. Prišel je v spalnico starega skopuha. Ta se je silno preplašil, ko je nenadoma opazil smelega hajduka ob svoji postelji. Umrl je skoro od strahu, ko je videl njegove mračne oči in bodalo v njegovi roki. —Kaj želiš? —je zakričal stari. — Nimam denarja. Jaz sem siromak — ničesar nimam. —Ne trudi se! — je odvrnil Kara Ahmed. —Vem, da imaš v hiši velike vsote, ki si ji izterjal od svojih siromašnih dolžnikov. — Toda ne boj se, ne bom ti jih odnesel, — naj ti ostane tvoj denar. Skopuh -si oddahne, ko je slišal da ni prišel po denar. Skopuh se je dolgo obotavljal. Toda bodalo Kara Ahmeda je prihajalo vedno bližje in naposled mu ni preostajalo drugega kot da vstane, se skloni in potegne izpod postelje neko železno kaseto. On jo odpre in poda z drhtečo roko hajduku neki papir. —Ali si lačen? — vpraša hajduk. Skopuh se začudi nad tem vprašanjem. Toda kmalu mu je postalo jasno, kaj je mislil Kara Ahmed. On gre k umivalniku ter namoči papir. —Tako, — reče on, — sedaj boš jedel, — tako drage večerje še nisi nikdar jedel! Skopuh še vedno ni vedel, za kaj gre. Toda Kara Ahmed ga zgrabi z levico za vrat, v desnici je držal namočeno menico in on vzklikne: —žri, prokletnik, ali pa te bo poslal moj nož na drugi svet. Staremu oderuhu ni preostajalo drugega, kot da požre menico. —Tako, — reče on smeje se, — sedaj si se vsaj enkrat najedel, car se pri tebi itak redko dogaja. —še nekaj! —Ko si malo preje odprl kaseto, sem videl vrečico, v kateri se najbrže nahaja zlato. Ne potrebujem gaj zase, toda poznam nekega siromašnega otroka, či gar očeta si spravil v nesrečo ta ko, da je napravil samomor. —To vrečico mi boš dal za te- ga otroka. Ne moreš reči, da sem ti jo ukradel, ker jo vračam lastniku. — Moje zlato! — začne skopuh jokati. — Oropati me hoče! Hoče me — —Ubil te bom, — mu vpade Kara Ahmed v besedo, — ako se boš obotavljal. Starček vzame z drhtečo roko dobro napolnjeno vrečico iz kasete in jo izroči Kara Ahmedu. Ta jo skrije za svoj pas, skoči skozi okno in pohiti v vas, kjer je naznanil ubogi rodbini, da je rešil njihovo hišico iz oderuhovih krempljev. Vrečico z zlatom je v resnici izročil onemu otroku, čigar oče se e radi okrutnosti oderuha ubil. Lepa vdova Simonovna je pazljivo poslušala njegovo pripovedovanje. Sedaj se je smejala, sedaj zopet jokala, a nato mu poda obe roki ter reče: —Vi ste plemenit človek, četudi ste prelili mnogo krvi. vendar vam podajam svoji roki, vendar sem vaša prijateljica. —Samo prijateljica? — odvrne hajduk in vstane. Njegovi pogledi se zmračijo, gledal je neizmerno žalostno pred se. — Ali želite več? — vpraša Simonovna. To je vprašala samo zato, da ga odbije; — že zdavnaj je opazila, da jo ljubi. — Ali želim več? — odvrne Kara Ahmed, — tebe želim, lepotica moja! On poklikne pred njo in jo objame. Vdova Simonovna je začudeno gledala svojega oboževalca. Ni pričakovala, da se bo Kara Ah- Ijudem, postal bom to, kar sem bil prej, postal bom pošten člo- med tako odločno izrazil. —Vstani, Kara Ahmed! — vzklikne ona. — Nahajava se v žup- oral bom in živel kot poljedelec. vek. —Ako želiš, da delam, — bom delal. — Vzel bom koso v roke, nikovi hiši. Ne spodobi se, da govoriva o takih stvareh. Toda Kara Ahmed ostane na kolenih in povzdigne svoji roki k njej, ki jo je ljubil. —Lepa vdova, — reče on, — ti ne moreš vedeti, kaj se dogaja v meni. Drugače ne bi mislila, da bo moja ljubezen ponehala. —Ljubim te, kakor sem popre-je ljubil gozd, v katerem sem od-rastel, — hotel bi te zgrabiti in odnesti na visoko pečino, tja, kjer žive orli — tam bi živel s teboj. —A ko bi vedel, da si tam naj varnem, bi se spustil s pečine in odšel na pustolovščino. —Prinašal bi ti svoj plen, lepa vdova. Obdal bi te z zlatom in dragulji kot kraljico, ker si ti moja kraljica, kraljica mojega srca. Toda lepa vdova zmaje z glavo. — Kaj govoriš, Kara Ahmed,! midva nisva drug za drugega, i Med nam«' je globok prepad. Kara Ahmed stisne pesti, oči so mu plamtele. —Zato ker nisem pošten, — reče on, — se obračaš od mene, svetnica? —LOh, ne misli, da ne morem biti nič drugega, kot samo razbojnik. —Treba je samo ene besede od tebe in jaz se bom vrnil k ostalim —Ali ti ni to dovolj? Ali hočeš še več? Dobro torej, poznam še poti, po katerih bom prišel do svoje sreče. — Oblasti so mi že r( predlagale, da zapust'^ hajduško življenje in L _____,..;u„ \ToatflV"' . njihovo službo. Nastav do kot dobro plačanega skega uradnika. (Dalje prihodnji1 Ič.) Ameriški skavti bodo imeli na svetovni razstavi v Neiv Yorku svoje taborišče. EIELLA THEATRE §0.j 7007 Superior Ave. HEnderson Nikar ne zamudite najlepše slike vpQg A.mkino Presents meanen iwon s PROFESSOR MAMLO(K A crushing indictment of Nazi tertf* v (Produced by Len film, Leningrad, U. S. S. R.) V SREDO IN ČETRTEK 12. IN 13. Ber] S, 'Vi Ber fane fH] 'i>1' i Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti rfslj d K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Ce bo A članica te mogočne in bogate podporne organizacije, v v ■■ ^ pristopi takoj. flO^/.. f ' " VA '' Hlt s V V 1l| \