Oar Write O« Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLiS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
2 NA DAN DOBIVATE t
C "GLAS NARODA" J;
PO FOŠTI NARAVNOST HA f1' SVOJ DOM (IstJM mMi Ip f 1 praznikov).
Teleplione: CHclsea 3-1242
Knierd m Second C'U*» Mailer September 21st. 1JHI3 at the Post Office ml New fork. N. I« under Act of Congress of March 3rd. 187».
No. 203. — Stev. 203.
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 29, 1 940 —ČETRTEK, 29. AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIl.
SENAT SPREJEL KONSKRIPCIJO
Registrirati se bodo morali mladeniči od 21. do 31 leta
I\> vročih debatah, ki so so zavlačevalo skoro on mesec, je sinoči ob 8.05 sonat sprejel Burke-Wadsworthovo (p ri"d logo za orožno vojaško »službo z ."iS glasovi proti 3L
Prodno jc bila predloga sprejeta, je zbornica zavrgla več dodatnih predlogov, ki so imoli na mm zavlačevati uKe
ljavljenje /J K«.
obvozno ojaške slu
Poslanska zbornica bo predlogo tudi sprejela
Pričakuje se, tla bo tu< 1 i poslanska zbornica takoj prihod -n ji t o* len pričela razpravljati o predlogi, ki bo najbrže po nokaj dneh sprejeta.
Senat je sprejel »Iva dodat-ka k predlo,uri in sicer:
1.	Po dodatku, katerega sta predlagala >cnatorja Overton in Ru-ell, ima ivlada pravico zasečj tovarne in razne drugo napravo, ki so potro4>ne za o-hratubo deželo, ak«» >e njihovi lastniki branijo in upirajo zadostiti potrebam deželo.
2.	Drugi dodatek, ki ga jo predlagal senator Adams, pa oiiiejuje dobiček privatnih podjetij na 7 do K odstotkov od
vsega »vojnega materjala, ki bo izdelan za vlado.
NOVA AMERIŠKA BOJNA LADJA
* - - --------'
Hliiilgiiit^MaiilH
1250 MILIJONOV ZA NOVE TOVARNE
Nove ameriške tovarne za produkcijo vojnih potrebščin bodo večje kot so Fordove, Chryslerje ve in General Motors naprave.
Delavske vesti:
Če se 'bodo obnesli vladni načrti, bo zgrajena v Združenih državah cela vrsta novih tovarn, ki bodo izdelovale milnici jo, orožjo in drugo vojno potrebščine. Nove tovarne bo-
nih za ladjedelnico in za uspešno za vršenje ogromnega mornariškega programa.
Nekatere tovarne bo dala vlada v najem (privatnim in-
lo veljale približno 1250 mili-1 dustrijalcem za en dolar letne j on o v dolarjcA" in bodo večje I na jenunno.
RAZKOL MED CIO UNIJAMI
Mnogo CIO unij se ne strinja z pozivom Josepha Currana, naj delavstvo finančno podpre akcijo Ameriškega mladinskega kongresa.
Ameriški mladinski kongres j .(American Youth Congress) ■ lavskega gibanja po vsem .»ve jo sklical -v Chicagu zborova-j tu. Odgovarjamo vam, da vam nje 1 Emergency
k<rt so vse naprave General Motors tor Chrysler je ve in Fordovo družbe, katere predstavljajo devetdeset odstotkov al.tne industrije in so cenjeno na 7+(i milijonov 718 ti-seč dolarjev.
.">00 milijonov dolarjev br> potrošenih za tovarne, v katerih bodo izdelovali smodnik it; municijo, oklopne ploščo. tan-
Peace Mobilization"'.
Joseph Curran, načelnik narodne mornariške linije in predsednik nedavno ustanovljenega New Vork Industrial I'liioii Councila, je pozval v j ; /oje področje spadajoče uni-Da bo ta uačrt privatni in-] je CIO, naj zborovanje podpro j
Narodna obrambna komisija namerava plačati za nuve tovarno v potih letnih obrokih. Stroške se bo mogočo dalo pokriti s privatnimi posoji-
dustriji še bolj ugajal, bo vlada najbrž cbljuhila, da se po zav rsi t v i na ro< Ino-oil > ra mbn oga programa ne bo poslužila no-
ko. in topme za letala. 250 mi i bone teh tovarn v trgov-kc lijonov dolarjev po porabijo-1 namene.
Rušile,- " L"|vermore"' pri spuščanju v morje v ladjedelnici v Batlm, Me. — Ameriški mornariški program jo tako obsežen, da 1»,» mornarica podvojena v štirih letih.
Mladeniči se bodo zgla- KANADSKO-AMERIŠKA OBRAMBA
sili v domačem kraju
Konškrijhmjska postava določa, da so morajo vsi mladeniči, ki so dosegli 21. leto in še niso dosegli 31. leta staro-
Pi
V Ottawi se vrši važno posvetovanje kanadsko-ameriškega obrambnega odbora. — Ameriški delegaciji načeluje newyorski župan.
• •d dobrini tednom
ta >e
sti registrirati v svoji domači i ameriški predsednik Roosevelt
ohčini onega dne, ki era bo do- in kanadski ministrski pred-
ločila nlada.	sednik Mackenzie King dogo-
. jvorila o potrebi skupno a meri-Po površni cenit v, bo po tej : ^kana(lskt> „hrami^
postavi prizadetih do 1'- mili-j pri ^ niki j(i 1|i](| skk._
jonov mladenieev. 1 o vojaških j ujtM|(^ , • ^ (M, >a>:| iht fasa
načrtih bodo pričeli klicat, no- j ^^ (;n>(ir kll|ia<ljakih in a.
vinoe na vojaško vezbanje 1.11||t,ri-ki|, izVtHlencov, ki liaj se-
STRAHOVIT NAPAD NA LONDON
Nemški aeroplani s<> včeraj ves dan in celo noč neprenehoma sipali vžigalne bombe na London. To je bil najdaljši zračni napad, ki ga je Še preisku-il London.
Nemški letalci so bombardirali središče mesta in predme stja. Soražni aeroplani so letali zelo visoko in posaiui*', ali pa v dveh. Vrgli so najmanj 1000 vžigalnih bomb. Po mostu je bilo celo noč .- lišati močne eksplozije in na več krajih so nastali požari.
Poteg Londona so nemški aeroplani tudi bombardirali i\ se obrežje Temze od izliva, pa do Londona; velike tovarne za ao-rplanc v Hirmiughamu, avtomobilsko tovarno v Oerby in |>ri-stanišča iv Chathamu in Southampton!!.
Angleški zračno ministrstvo naznanja, da je bilo izstreljenih 24 nemških aeroplanov; Xem<*i pa pravijo, da so izgubili samo tri.
z denarnimi prispevki.
Temu >e je takoj uprlo 28 newyorskih (MO unij, ki so poslale Curranu naslednjo brzo-
ja\ ko
— \'aš pozrv za finančno pomoč zborovanju "mirovno mo-J bilizacije*' v Chicagu, smatramo za poziv, naj pomagamo vzdržati program, ki bi v pr- ( a i vrsti koristil diktatorskim j držrf am. To je po našem muc- , nju v nasprotju z interesi na-1 da
o<l nas ni treba pričakovali ! nobene podpore.
Curran je rekel, <la se ne tako brzojrj.ko ne izplača od go varjati.
Currana smatrajo nekater i za voditelja radikalno skupine Bas zaradi toga nista hote1 pristopiti k CIO councilu naj večja CIO unija, Amalgama ted Clothing Workers in Te tile Workers unija.
Raizkol bo jirisol prav po e J m o do izraza na državni konvenciji CIO, ki so bo začela dne	septembra Ro<-be-
st rn. Pojavilo >e bo nnmre" vprašanje, če je konvenci ja za tretji termin ali ne. Curran in njegovi tovariši so proti temu. bi služil Roosevelt tretji
januarja in sicer po 4<KVV)0 naenkrat. K vojakom bodo iz- | hirali krajevni naborni odbori. Poročeni mladeniči, duhovniki in dijaki za duhovniško službo ne bodo vpoklicani. Po mnenju vojaških častnikotv bo potem, ko bodo izločeni telesno nesposobni in oni. ki bodo določeni za delo v industrijah in v poljedelstvu, vojaške sposobnih novinoor." okoli 4.:»on oon S«»da j je nalrwra vojaške ob- j la-ti, da se okoristi z novo postavo—sicer še ni postava, ker predloge še ni sprejela poslanska zborni-a, toda gotovo jo bo j sore jeln — in prične s temelji- j timi priprnrami za vpoklic no vinwv.
stavi priporočila, katko bi bilo najlažje služiti skupni -vrhi.
V |>oncdeljek se je ta odlx>r, sestoječ iz desetih mož, že sestal v Ottawi ill zboruje v poslopju kanadske i>oslan< k v zbornice.
Ameriški delegaciji načeluje župan La Onardia.
Kanadsk i konferenca posveča »vso pažnjo obrambi severnega dela ameriškega kontinenta. Da južni del ne bo za-
nemarjen, bo pa poskrbel vojni department, ki jo ]>ovabil armadne načelnike 20 centralnih in južnoameriških držav, naj pridejo meseca oktobra v Združene države in naj si o-gledajo ameriške obrambno priprave.
Zadeva glede izročitve oziroma prodaje 50 ameriških ru-šilee{>" Angliji, še ne bo tako kmalu urejena. Republikanska senatorja Nye in Danahar sta po radio odločno napadala tozadevni predlog, češ, da bi nas to pahnilo v vojno.
Demokratski senator Pepper iz Kloride in col. Henry Bre-ckenbridge sta pa mnenja, da pomeni izročitev teh 50 rušil-cev razliko med 44zmago in porazom.""
Berlin bombardiran
Pa tudi Berlin je doživel velik zračni napad, ki jo trajal tri uro. Aeroplani so neprenehoma letali nad mestom. V južnem pi edinost ju jo bilo ubitih najmanj 7 oseb.
Mnogo bom>b je eksplodiralo v zelo obljudeni Cottbusser u-lici. Blok naokoli so popokale vse šipe sv oknih. Ol>cestni ho-tliiiki so bili posuti z razbitim steklom, z oken so viseli okvirji oken.
Nemško uiadno pon^-ilo pravi, da je bilo ubitih 7 stražnikov, ki so pri nekih vratih opazovali učinek ivžigalnih bomb. Mnogo ljudi je bilo ranjenih po kleteh, kamor so so »poskrili tokom napada.
Karla Baldwina k zdravniku. Mimo je privozil truck, poln melon. Ponesreči je velika me-V goreči poletni hiši ob , ]<ma priletela na streho Bahl-Po mnenju vojas ki h Swan Lake pri Belfast, Me., winovega avtomobila.
Bankir ustrelil ženo, taščo in sebe
ve*čakov bo v«e urejeno in pri- | >o našli trupla o4 letnega ban-pn»n1jeno dveh mesecih.
S I 4 leti mati, z 31 leti st^ra mati
Ko jo bila Mrs. Thehna S*|>er Bell, Oal.. stara štirinajst let, je postala mati. Zda j je stara 31 let in je že stara mati. Njena 151etna hčerka Mrs. Angela Milwee, je v ponedeljek porodila zdravega
Baldwin je zakričal, se je prijel za srce in mrtev omahnil.
kirja Wilburn R. Blodgetta, njegove tašče in njegove žene.
Preiskava je dognala, da jo usmrtil ženo in taščo, nato pa hišo zažgal in ustrelil še samega sebe.
Najbrž je zašel .v finančne Viktorije umrla
Služabnica kraljice
težkoče.
Vsled strahu umrl
V Modesto, Cal., je peljala žena svojega moža, farme rja
V starosti !H) let je umrla \ Londonu M i>ss Hannah Good-lerson, ki je bila v dvomi službi nad petdeset let. Bila jo služalvnioa kraljice Viktorije prav do njene smrti lota 1901.
Reševanje balkanskega vprašanja
Kmalu nato, ko jo včeraj o-poldne dospel sv Salzburg ita-Ijanski vnanji minister grof (taleazzo ('iano, se jo v spremstvu nemškega vnanjega ministra Joaehima von Ri'bbentro-pa odpeljal v Berghoff, kjer ga je sprejel kancler Adoli Hitler, ki je z (Vbema ministroma raz]>ravljal o sporu med j Runiunsko in Madžarsko. Na tej konferenci jo bilo tudi najbrže določeno, kaj naj se sklene na skupni konferenci z madžarskimi in rumunskimi zastopniki na Dunaju.
Konferenca se 'vrši v gradu Belvedere na Dunaju ter bo izjpremenjena "trianonska meja" med Madžarsko in Romunsko,
Spor med Rusijo in Romunsko poravnan
Spopadi med Rusi in Rumu-ni so prenehali, ko so se sestali na meji ruski in rumunski vojaški poveljniki. Pozneje je bilo povedano, da je prišlo do spopadov, ker meja med obema državama še ni natanen določena.
Po Bukarešti so bila tudi razširjena, do sedaj še ne potrjena ]H»ročila, da je Rusija Rumunski zagrozila, da l>o zasedla še fveč rumunske zemlje, ako bi Ruinunska Madžarski odstopila kaj svojega ozemlja na podlagi sklepa konference, ki se je danes pričela na Dunaju.
še dežele, demokracije in de-'termin.
FORD NOČE ODGOVORITI
Unija ni dobila odgovora na prošnjo, naj Ford Motor Co. sprejme nazaj na delo 37 odpuščenih mehanikov Odpuščeni so bili le "začasno".
Neda(\no je Ford Motor Co. odpustila iz službe 37 prvovrstnih mehanikov (pattern makers), ki so se bili malo prej pridružili United Auto Workers (CIO). Predsednik unije, R. J. Thomas, je pisal Fordovi družbi ulj udi 10 pismo in jo prosil, naj jih sprejme nazaj.
Fordovi družbi se ni zdelo vredno" na pismo odgovoriti.
Thomas je izjavil, da mora unija čimprej priti s Fordom "na jasno". On in tajnik (ieo. F. Addes sta odpotovala v Washington, kjer bosta razpravljala s CIO uradniki o bodočih načrtih.
Zvedelo se je le, da je Harry II. Bennett, načelnik Fordovega službenega departinon-ta izjavil, da je bilo omenjenih .'!7 mehanikov le 'začasno.' odpuščenih.
Unija Bennettu no verjame. Thomas je namreč izjavil: —
— Bonnettova obljutba mogoče pomeni, da je začela Fordova družba uvidevati, da so nacijske taktiiko rv Združenih drŽavah prav dobro no obnesejo. Naša unija nikakor ne bo čakala, kdaj so bo Fordu zlju-bilo poklicati odpuščene delavce nazaj na delo.
1400 premogarjev
zaštrajkalo
Pri llarlan Wallins Coal Corporation je zastavkalo 11U'> premogarjev, ker je kompanija ui» edla kazensko postopanje proti 17 njihovim tovarišem.
Vodstvo United Mine Workers unije jo pozvalo štrajkar je, naj se takoj vrnejo na de I o, češ, da št raj k ni upravičen in da ga unija no dovoli.
Ce se delavci takoj im- vrnejo na delo, bodo sami od go vorni za posledice.
PORTUGALSKA IN NEMČIJA
Vatikanski krogi poročajo, da se bo Portugalska pridružila Nemčiji ia Italiji, ako ji zajamčita, da 1h» po sedanji vojni ohranila »vojo samostojnost.
V vatikansko mesto jo do-spel lnonsignor Gennaro \'oro-lino, auditor apostoNke lega-eije v Lizboni, da ]>oizvo, če lii bil Vatikan zadovoljen s tako zvezo.
Portugalska je pripravljena dobavljati Nemčiji in Italiji vojni maiterijal in jima dati nekaj oporišč za submarine. A' tem slučaju bi se seveda An---—	I loži po«lastili portugalskih k<>-
Unije nočejo	j lonii- Te kolonije naj bi ji
j Nemci in Italijani p<» skleniti, i Iz Akron, Ohio, jo dospel Vjinjn, vrnili. Portugalska je
Meniplirs, Tenn., George R. Bass, da bi organiziral za CIO Fire.-ionove delavce. Ko je sedel v veži svojega hotela, so mu je približalo več moških, ki so mu zapretili, da so mu no bo posebno dobro godilo, ako takoj no odpotuje. Rekli so mu: — Najbolje bo zate, če greš in se nikdar yeč ne vrneš.
namreč (prepričana o Musso-linijovi in Hitlerjevi zmagi.
Portugalska je že dolgo vrsto let zaveznica Anglije, zadnji čas so je pa začela nagibati na stran španskih nacijo-nalistoT.
Papež Pij je sprejel monsi-gnora Verolina v tajni avdi-jenci.

__
nOLXB HABDDP-HtvToif *
Thursday, August 29, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA"
(voice or iv noru)
by Bknric	C—npany, (A Corporation).
; J. Lc^ht, Sec. — Place of buatnee« of the ■ illiiWii oT above officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T.
47th Year
I
"Qlaa Naroda" Is lMued every day except Sundays and holidays. «— Subscription Yearly ft-—. AdTertlsement on Agreement.
! Sa celo leto velja list sa Ameriko la Kanado $8.— ; sa pol leta <3.— ; m četrt leta $ 1.80. — Za New York ss celo leto S7,—; sa pol leta $3.50. Za Inosematto sa celo leto *7.—; za pol teta $3.50.
"GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
HU8 NARODA," 21« WEST 1Kb STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea S—1242
Iz Jugoslavije
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Razkrinkana dražba izsiljevalcev v Zagrebu.
Ida Sdliwarzova je prijavila zagrebški policiji ruskega emigranta Bon -a Viktorja Ncčipo-renka, ros. da ji je odnese' dra-gotine. Pri zasliševanju na policiji >e je izkazalo, da sta Sciiwarzova in njen najemnik Nečiporenko živela v rudnih prijateljskih odnosa ji h. Policija je zadevo izročila sodišču. 7*laj pa je nastopila nova afera. Zagrebški pustolovec Dušan Teodorovič, je s policijskim agentom Milanom Mirti-eem izdelal načpt, kako ho izsilili od Nečiporeuka primemo vsoto denarja. Detektiv Mir-
NARODNA OBRAMBA IN POLITIKA
je služkinja roparski napad ie-nftslila. Ko sta -se te dni dr. Radanovič in njegova žena vrnila domov, sta našla stanovanje odprto. Okenski zastori so l.ili spuščeni in po vseh sobah ie bilo M-e v največjem neredu. Vse omare so bile vlomljene in vsi predali o« 1 p rt i. V predsobi je ležala služkinja, na videz v globoki nezavesti. Takoj je bila obveščena policija, ki je poslala v profesorjevo stanovanje več svojih uradnikov. Ko se je služkinja zavedla, je pripovedovala, da sta dva elegantno oblečena gospoda pozvonila. Nič hudega slu/teč, jima je odprla. V tem hipu sta I oba navalila na nj*oin jo z li-
tič ie zvabil Nečiporeuka v ne- , , .. , .. ~ .. , , . J. n- i-i j kalnikom pobila na tla. Poli ko kavarno m nHu obljubil, da, ...	______3______.
era za tri tisočake spravi nekam, da ga ne bodo nikjer na-
j ciji se pripovedovanje s luž k i nje ni zdelo verjetno. Res je prei-kava ugotovila, da je R.
PESMARICA
"Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
IZ NAŠE NASE L/BINE
Mrs. Fanny Colbert je žc ; Le čakajte . . . Pet, nak, šest. trideset let v naši naselbini, pa — Koliko je star najmlajši?—
Tri leta. — In ti>ti pred njiauf — »Sedem let. — In tisti pred
Republikanski predsedniški 'kandidat Wendell Willkie jo začel vmešava/ti narodno dbrambo v strankarsko politiko. Dvomljivo je, če si (bo s tem pridobil pri ivolitvah kaj več glasov.
Najbrž ga ni ni live opozoril, da je v zadevi narodne obrambe dosegel predsednik Roosevelt rekord, kot ga ni do-.-egel še nihče pred njim, in da se je to zgodilo navzlic nasprotovanj urepublikancev v kongresu in izven kongresa.
Republikanski predsedniški kandidat 'je v splošnem o-ri>al vojni položaj v Evropi ter omenil žalostno usodo, ki je zadela Francijo, Belgijo in Holandsiko.
V	isti sapi je pripročal, naj Amerika osnuje poseben department za narodno obramlbo in naj ustanovi poseben oddelek za zračno silo.
V	javnosti je skušal zbuditi /vtis, da bi bilo mogoče s* lein najenostavnejšo rešiti težaven prdblem narodne obrambe.
Ako natančno premislimo, je pa ta zadeva ta'ko težavna in zaipletena, da se nestrokovnjalk lie more baviti ž njo. Prtfv (»osebno pa ne more o taikih stvareh razpravljati politični kandidat, ki se ni nikdar kaj prida zanimal za vojaške probleme.
Nihče ne bo oporekal, da bi bila Francija dosti na bo-Ijein, če bi imela večjo in 1m>1 jšo zračno silo. Franeija bi bila tudi na boljeni, če bi imela več tankov, več težke artilerijc, več zalog, boljše prometne zveze, modernejše orožje, in če bi bila pre,vžcta v večjo odločnostjo.
Francije ni ločil od Nemčije tritisoč mifj širok ocean, pač sta si pa bili sosedi. Franeija je bila Nemčiji pred nosom ter je bla izpostavljena napadom s kopnega in iz zraka.
To pa še nikakor ni dokaz, da bi 'bilo za Ameriko bolj še, če bi zračna sila operirala ločeno od mornarice. O tem za-morejo razpravljati izključno le mornariški in annadni izvedenci.
Republikanski predsedniški kandidat pa ni ostal le pri tem svojem predlogu, ampak je šel dalje in je očital Roose-v»ltovi administraciji, da <[>o njeni krivdi dežela ni d<ivolj zavntena. Kdor je »jiravičen, mora priznati, da ni predsednik Roosevelt posvetil nobeni zadevi toliko previdnosti in toliko ne.-tr-mskarskega patriotizma kot ba« narodni obrambi.
Več kakor dve leti je opozarjal deželo na pretečo ne varnost, pri tem pa zadeval na splošen odpor republikanskih politikov.
Sedanji načelnik republikanske stranke, Mr. Wendell L. Willkie, mora prevzeti vso o«lgovornost za ta dbstrukcij-ski program, ki ni bil le kratkoviden in nizkoten, pač pa tudi nevaren.
Prvi je bil začel bivši predsednik Herl>ert Hoover, ki je izjavil zadnjo jesen, že po izbruhu sovražnosti, da Hitler pod iiofoeiiim pogojem ne more zmagati. Napovedal je, da bo zavezniška blokada izstradala Nemčijo.
Istega mnenja je bil menda tudi pokojni senator Borah, ki je imenoval sedanjo vojno "norčavo vojno*' ter je bil 1 roti vsakemu povečanju ameriške armade in mornarice.
Zadnjo pomlad je senator Robert A. Taft iz Ohio, ki tso je boril z Mr. Willkie jem za predsedniško nominacijo, predlagal 2.1 odstotno skrčenje mornariškega in armadiiega proračuna.
Senator Charles L. MuNarv iz Oregona, republikanski podpredsedniški kandidat, je glasoval proti predlogi, naj dobi armada večje število letal.
V	repiSblikanškili vrstah je bil pa mož, ki se je v tem pogledu povsem razlikoval od svo'jih tovarišev. To je bil colonel Frank Knox iz Illinois, kateri je višje cenil patriotizem kot pa strankarstvo. Ko ga je imenoval Roosevelt za mornariškega tajnika, so republikanci s /vso silo padli po njem.
Roosevelta so demdkraltje ponovno noininirali zaradi njegove bistrovidnosti in preudarnosti z ozirom na notranje in vnanje politične razvoje.
Se predo so se republikanci dodolbra zavedli, je spra(vil predsednik Roosevelt v tek ofbširen narodnoobrairrbni program, v katerem naj politika ne igra noibcne vloge.
Da se predsednik ne ozira na strankarsko pripadnost, ampak vjponteva le zmožnosti, je najbolj razvidno iz dejstva, da je poveril važna mesta pri izvnšitvi narodnoobrambnega programa takim možem kot so naprimer col. Knox, William iS. Knudsen, Henry $tiuasou in Edward R. Stattinius,
šli. Detektivi v sosednjem se-ifr, . . „ , .	, „
,	_	• . ~ I anackovic, tako se pi^e sluz-
parejn kavarne pa so prrslus-' . .	* _ n J, ,.
rr i *	kinja. prihranke dr. Radanovi-
kovah razgovoni. Takoj nato „ J 1	.
. -i Afi	i ea v znesku 3;>;j,0()0 din in raz-
ie bil Milan Mirtic aretiranj ,	' .	.
,v v rp j, „	• i ne dragocenosti ukradla m v
Dušan I eodorovic se je kma- .. ,. , ,	. ,
, ,	• i i• t->___ svoii sObi skrila da bi svoj plen
lu nato sam lavil policiji. Pre-	„	, *Y .
v., pi*vi pruoznoti odnesla iz
SO \ /jH- . .v	_
iskava je dognala, da . „ . — , .v	t, , ,
i .	. i- ,	ihise.	ro dolgem zasliševanju
gretiu'tvorili izseljevalno druz-1 .	________.
bo Mi rtič, Teodorovič ter neki
Krizman in Tvanuš. Iz\TŠeva-li so pri starejših damah nekakšne "uradne preiskave" in nato ponujali za primemo na-gra<lo svojo naklonjenost in pripravljenost, <la ne bodo ničesar javili policiji. Policija prejema sedaj razne nove prijave o njihovem početju.
Svojemu gospodarju je ukradla 355,000 din.
Veliko razburjenja je povzročila v Beogradu vest, da sta dva razbojnika pri belem dnevu izropala stanovanje vse-učiliškega profesorja dr. Vlada Radanoviča, potem ko sta služkinjo, ki je bila sama doma. z železnim likalnikoni pobila na tla. »Sedaj se je izkazalo, da ^i
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih fasih je vsakemu filatelju dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki ea pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
Velikost 9 H x 14)4 intev
48 velikih strani; 32 barvanlb zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
znapenih; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaZe celi svet fn tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEl)
NEMČIJO IN BUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RU8KA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko sa izpolnite ln pofijote k Izdajatelja zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide c novimi mejami vojskujočih se drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas pri:
" GLAS NARODA "
216 WEST lfifch STREET n e w t o k k . n. x.
,ie služkinja priznala rvojo krivdo. Trdila pa je, da jo je neki profesorjev znanec nairo-vf)ril k tatvini. Tudi tej trditvi policija ne verjame.
Vrag v človeški podobi.

a, f m
Prid okrožnim 'sodiseein v Osjeku je bil obsojen na 5 let ječe delavec -Kario Matic, ki je na okruten naein mučil .svojo ženo in povzročil njeno smrt. Matič je l)il na slabem prlasu in se je <?a v njegovi vasi vsak bal. Bil je udan pijači. Svoje otroke je prav na sadističen način naučil, prav tako tudi svojo ženo, da je morala s steklenico v vsaki roki kakor kip mirno stati od 8. zvečer do 2. zjutraj. Zadnji čas je svojo ženo dolžil. da mu je nezvesta. Xeke.i^a dne sta se z ženo spet sprla. Matič je zahteval od žene, naj izvrši samomor. "Ti moraš poginiti, (e noseč sama poginiti, te bom ubil jaz." Njegova žena je v obupu vzela nož in se ž njim; dvakrat zabodla. Mož pa je, kakor trdi obtožnica, ženi iztrgal iz rok nož «n jo zabodel v jetra. Nesrečno ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je umrla. Matič je na razpravi trdil, da je žena re* sama izvršila samomor in da jo ni on zabodel v jetra. Soil i'šče je obsodilo Matica na 5 let ječe, ker je ženo prisilil k samomoru, oprostilo ga je pa oitfcožbe, da je on ubil ženo treiiim udarcem z nožem.
AMERICAN LEGION DOSPEL v NEW YORK
Včeraj popoldne je prispel v New York transportni par-nik ameri-ške mornarice "American Legion", ki je pripeljal iz Petsamo na Finskem 870 potnikov, med katerimi se večina ni zavedala nevarnosti vožnje skozi z minami posejano morje.
Pa mik je bil zavzet do zadnjega prostora. Največ je bilo žena in otrok. Med njimi je bila ameriška poslanica v Norveški Mrs. J. Borden Harri man, ki je stara 70 let. Mrs. Ilarriinan je bila prva, ki je obvestila državni department r» nemškem vpadu na Noifve-ško. Med begunci je prišla tudi norveška prestolonasledniki princesa Marta s tremi o-troei na osebno povabilo predsednika Roosevelta.
je najlx>lj zadovoljna, če ji kdo reče Oplankarjeva. Franca. Njen prvi mož, — Irec je bil, Bog mu daj dobro — ji je pred petnajstimi leti umrl. Ljudje se čudijo, kako sta se z možem kaj zmenila prva leta zakona, ker ona ni znala no-jbene angleške besede. Potem ji je Wlo lažje, ker je moža (po petih letih precej dobro »slovensko naučila. Piti ga ji ni bilo treba učiti, piti je že znal.
Ko se ga je po dolgi bolezni »slednjič Bog usmilil in ga vzel Jv sdbi, jo je pustil brez penni-
scdemletnim— Enaj*t let,
—	je odvrnila Franca. Števcu so Šli računi naskriž.
—	Pa ste se po smrti svojega moža še enkrat poročili — jo je (vprašal. — Ja, pa kaj še, — mu je odbrusila, — saj ne norim. — Kako je potem mogoče, — je poizvedoval. — Vaš mož je pred petnajstimi leti u-mrl, vi ste pa po moževi smrti imeli še tri otroke? — da,
—	se je odkasijala Mrs. Fanny Colbert, ali podomače Oplan-karj<-va Franca, — mož mi j,
ja s tremi otroci. Ker je _ ime-jlimr]t jaz sem pa, hvala Bogu, la otroke zelo rada, ji trije niso bili dovolj. Kmalu so š<» četrti, [>eti in šesti otrok zagledali luč sjveta.
Ko so letos j ki desetih letih zopet enkrat šteli ljudi, se števec ni mogel načudrti Oplan-karejvi Franci in njenim družinskim razmeram.
— Koliko časa ste že vdova T — jo je vprašal. — Petnajst let. — Koliko otrok imate! —
.ie
POLITIČNE STRANK K RAZPUŠČENE
Tz Berlina poročajo, da načelnik civilne administracije iv Tjuksenibiirgu o<iredil razpust vseh političnih strank. Vsako politično vdejtftvovanje je pod strogo kaznijo prepo-
VABILO
veseLico
katero priredi
SAMOSTOJNO DRUŠTVO v Fly Creek, N. Y. v jnedeljo, 1. septembra v Cornfield Hall
Vabljeni ste vsi rojaki iz bližnje okolice in od daleč, da se vdeležite naše zabave.
IG-RALA BO IZVRSTNA GODBA
Za vsestransko postrežbo bo kar najboljše preskrbljeno.
NA SVIDENJE!. . .
Odbor.
Potniki so bili v vednem strahu *
Parnik "American Legion" je cxlplul iz Petsamo na Finskem 16. avgusta. Prvih pet dni je bilo morje zelo viharno in potniki so večinoma oboleli za morsko boleznijo. Parnik je /vozil ob norveški obali ter plul mimo Shetlandskih in Hebridakih otokov, :po črti, ki jo je določil državni department v Washingtonu. Pot je vodila blizu Škotske, kjer so nemški aeroplani posejali mine.
Po radio so vsak dan slišali nemško svarilo pred minami in vedno so v strahu čakali, kdaj bo parnik zadel ob kako mino, zlasti db obali Škotske. Razun, kadar so spali in pri jedi, so imeli yvedno opasane rešilne pasove. Vedeli so tudi, da so njihovi domači trepetali v strahu, da bo parnik zadela ista usoda kot Lu-sitanijo.
Spočetka so parnik spremljale angleške bojne ladje, zadnjih 550 milj pa ameriški ritšilci.
Kapitan se je zavedal nevarnosti
Kapitan 'parnika B. K. Tor-ning je pri prihodu v New York časnikarjem odgovarjal na vsa vprašanja in tudi rekel, da po svoji lastni volji ne bi vozil po črti, ki mu jo je določil državni department. Rekel je, da bi plul severno od Islandije ter bi se ravnal po .priporočilu nemške vlade, ki je opozorila na z minami posejano morje ob angleških otokih. , Rekel pa je, da je iz Wash i ngtona prejel povelje, po kateri poti mora voziti in se je pofvelju pokoril.
" Washington ska vlada je že morala imeti kak vzrok, da mi je določila to pot,'' je rekel kapitan, 'toda jaz ne vem, kak vzrok je bil."
HIMEN.
V nedeljo dne 25. avgusta se je v Brooklynu, N. Y„ poročil Mr. John Papež z M i-s Anno Verbič, hčerko poznanega rojaka Mr. Adolfa Verbiča i/ No. Arlington, X. J.
»Bilo srečno.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
10«	DIN.---s 2.25
20»	DIN.---$ 4.20
300	DIN.---$ 6.—
500	DIN.---$ 9.73
1000	DIN.---$19-—
2000	DIN.---$37.—
V DINARJIH
V LIRAH
10«	LIB —--$ 5.80
200	LIR---$11.2*
300	LIR---$16.65
500	LIR---$27.50
1000	LIR---$54«—
2000	LIR---$107.—
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
se vedno živa.
Znana rojakinja Mary K. je že tri tedne v bolnišnici. Zdaj se ji obrača zdravje na bolj«-, in zdravniki upajo, da bo kmalu popolnoma okrevala.
Pred tremi leti se je preselila v našo naselbino, in ne pusti ne moškega ne ženske v ftvoje stanovanje. (V ni slučajno prehlajena, presedi spomin« 1 i, poleti in jeseni vse dni in večere pred hišo ter natančno ve o vsakem sosedu, kam je namenjen in odkod prihaja. O nji ne vedo ljudje ničesar .drugega, kot "da ima 'baba dena r".
Ko se je prejšnji teden skušala n<-ki razjarjeni sosedi naglo umakniti po stopnicah v prvo nadstropje, je tako nesrečno padla, da se je z edinim zobom, ki ga ima, vgriznila v jezik.
Poklicani ambulantni zdravnik je ugotovil zastrupljenjo krvi.
Predsednik našega društva je izjavil na zadnji društven: fee j i:
—	Naše društvo je bolniško društvo. Zdaj poteka že šesti mesec, ko nismo imeli nobenega bolnika in nobenega smrtnega slučaja. Asesinente redno pošiljamo glavnemu uradu. Zadnje pismo, ki mi ga je pisal glavni tajnik, je bilo precej hladno. Samo sprejem a-fscsinenta mi je potrdil, ni pa omenil nobene druge stvari. Bojim se, da nam v glavnem uradu ne zaupajo in da so jezni na nas. Bolniško društvo, pa nol»enega bolnika! Bo treba nekaj ukreniti v tem poirledu, tla nas ne bodo smatrali za simulante.
Ko je bila prohibieija odpravljena, ni rojaka Valentina Brinwca več zdržalo v mestu.
Med prohibiei jo je s prodajo vina in žganja spravil skupaj lepo premoženje. Zaslužka pa ni bilo več, in denar je kopnel.
Z zadnjim tisočakom, ki mu je ostitl, je letošnje poletje kupil malo farmieo v bližini 11 ase n a selbi ne.
Pet krav ima, z mlekom pa nima sreče. Skoro vsak dan mu v ndekarni zvržejo mleko, češ, da je prt(vodeno.
Ko je šel te dni sosed mimo njegove farme, je opazil nekaj nenavadnega. Valentin Brinovec. je privezal h koritu vseh pet krav, v korito pa zlil mleko, ki mu ga je ravnokar mlekarna ovrgla.
—	Kaj počneš, Tinče? — ga je vprašal sosed začuden.
.— O nič, — odvrne Valentin Brinovec, — že spet so mi rekli v mlekarni, da je> ndeko pre v od eno. Ga bom še enkrat skozi krave spustil, bo imelo potem piogoče nekaj več pni-fov, t .	. -
"G LAS NA R.0 D A" — New ToHE
■■■ ■" ....... I	■a^pap—=
[Thursday, August 29, 1 940
SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vse naše čitatelje in se ž njimi naši rojaki tak«-rekoi med seboj pogovarjajo.
LOVCI SE PRIPRAVLJAJO
PLAIN FIELD, N. J. — Po-sseJbnih novosti nimam poročati itz našo naselbine; zdravo je vse; tovarne za železo, brass in kemikalije dela'jo s jk>1iio paro. Kar se pa tiče druge industrije, pa Ih>1 j pomalem.
Zadnji toden setu srečal na ulici v New Vorku rojaka z AVillikiejovini gumbom na prsih. Vprašal sem ga: — Ud kdaj si pa ti posta I kapitalist ali republikanecf Odgovoril mi je: "Gospodar nam jih je razdelil' v tovarni in uiorain ga nositi, saj veš, kako je s tako stvarjo."
Dragi rojaki, zavedajte se, da ste svobodni državljani in razpolagate s svojim glasom, kakor vam je ljlibo; no dajte si diktirati «>d svojih bos sov! Branimo to, kar nam je priboril Roosevelt za delavstvo, namreč Koeial Security Act in .Unemployment Insurance, in ohranili si bojno to samo, ako bod em o oddali novembra meseca glasove za predsednika Roo-sovebta!
11. avgusta je bila veselica ali piknik vseli Združenih ju gos Icfv a irskih društev na College Point, L. I. Bilo je precej ljudstva; spekli so na rainju .15 janjeev, ki so bili pečeni tako iikusno, da se je kar ttvpilo v ustih in tako sjKvi znajo samo Dalmatiuci.
Na tem pikniku *o bili večinoma Hrvati iti Srhi; Slovencev nas je bilo vseh skupaj 15, ill to 14 Štajerci^ in nlen K ran je: — Živeli Slovenci!
Kadar naredijo slovcuska društva kakšno prireditev, so zmironi pritožujejo, da ni bilo primerno udeležbe. Kako to* Roka roko umifva, dve pa o-bra«. Začasno tega dovol j I
Zadnjo nedeljo sta me obiskala dfva najbolj navdušena lovca, kar jih premore država New Jersey. To sta iMr. Lojze Kovic in Mr. Ve H tie z družinama. Se pozna, da smo že 1 k>1 j proti jeseni in tla se približuje lovska sezon«. Zverina se ta čas premiku je, lovci pa tudi postajajo bolj nemirni.
Pred 5 h-ti so lovci zapustili naš okraj in so so izrazili: kaj bomo hodili v ti>ti kraj kJjer (^vetkovič stanuje; nc rloviš nič. Pregovor pravi: — Kdor iti z malim ^-idovoljen. velikega vreden i>\ — Tukaj ko si Tin i raj napolnili bisrtge z dolgouhci ali z fazani. Preob-jestni so bili, ,pa so jo ubrali v South Jersey in tam zaren-tali farmo. Misliti so, tukaj bo sedaj sama ditvjačina letela v našo bisage, — pa so se vreza-li.
Tli spet so prišli v naš kraj. Vzrok je pa ta. Videl in čital sem zapisnik North Bergen
Hunting Club, kamor spada tudi Mr. Lojze. Pri prvi seji po lovjvki sezoni leta 1939. je predsednik precej ostro napadel, brez izjeme, vise lovce na ta način: Zakaj laže-te, koliko divjačine ste pobili! Tukaj i-liiiiiu v rokah vladno poročilo, da je sedaj na farmi več zverine, kot je jo bilo pred sezono! — Člani so bili užaljeni. Kar naenkrat član vstavi predlog: — Nazaj v <Jh etkovičev kraj!
In tako so spet zarentali v Lebanon, N. J., 35(1 akrov. Iz mojega opazovanja je v Lebanon u živadi dovolj in precej gibčne.
Prosim Vas, da se pridno vadite in »vežbato, da no bo tako, kot je bilo pred 5. leti, ko so naši slovenski lovci mislili, da zajec sipi, pa so vsi začeli streljati, pa so streljali na gaioše.
Mr. Vrbič že tudi pridno ve-žba svoja dva cucka. Vsako jutro jo na vso zgodaj, menda ob 5. na polju. Vprašal sem ga, kakšne pasme s>o ? Angleški setteri ali pointeri bi prav za praiv mogli biti, pa ni^so. Pravi se jim Springer Spaniel in to pa zato ker ko je pointer še puppy, se mn rep odseka. Ce ima rep, pes mirno stoji in poiuta. Potem moraš fazana streljati in sam ga iskati. Ce je pa rep odsekan, pa j a Lik o pes skoči, ga nič nazaj ne teži, in skoči in fazana vja-mo. Zato se imenuje Springer. — To j»ojasnilo som dobil.
S pozdravom
John Cvetkovich.
NA OBISKU
'Naj -se tudi jaz oglasim vini Kovačič za prenočišče in tem zanimivem listu. V tej na-(prijaznost in vam želimo še naselbini >e imamo še precej sla- dalje velik uspeli. Tako smo bo tisti, ki delajo, imajo 5 dni nadaljevali pot proti Toledo. O.
na teden in zabave je tudi do-j „„ .	,	, . .
j • » »j	.	-a 'lam imam Ive -estrieni in
sti. ce m doma, je pa zunai. Ce	. ,	TT .
•	r,	, i .enega bratranca. \ staVili smo
imaš kaj zapraviti, to prav lah-	. n ...... .... ,
, , . xr ■ i. i-	• se <pn družim \ alenctc in tam
ko storimo. Nai tudi omenim,I - .	, .... ~ ,
,	. .	.	.smo so kar vdomaeilt. »Sorod-
da imamo loto* precej sadja. . ... , . iirr, , •
j niča nii je rekla: "Tukaj ste
Ko bi Ti, Peter Zgaga, videl, kakor doma." Izkazalo se je v
bi kar dine cedil, zato pridi resnici tako. Kar nič se nam
pospravlja«! j>od streho. f'e bo ni mudilo domov. Hvala, Al-
doLgo vojska, bi bilo škoda, da(bcrt- ko si nam razkazal tam
bi bili lačni, potem bi Tvoja ko-;razne zanimivosti, ki jih bomo
Iona pi-ala samo o jedači. jinieli za vedno v spominu. Tebi
Na obisk smo >e podali	n,,,cos* [*kre™ hvaIa ™ ve1i"
Clevoland. O. Najprej smo šli,ko I><>^ezbo, kar .sem priprav-
k stricu John Ivančiču, ki so z
PIKNIK ZDRUŽENIH SLOV. DRUŠTEV V NEW YORKU
SLABI ČASI ZA FARMERJE
Ker
>ciii ze
od
•>. junija za-
Ko obnovite naročnino, pošljite šc posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne.
dvoma sinovoma prav imenitno
nečlari. Stricu čestitam, ker ta- Paulino in bratranca Johna, ko dobro vzgaja sinova. Od kateri mi jo povedal, da so 1ki tam smo se podali k Mr. in Mrs.'r»žeiiil. Ti želim vso srečo v za-Kovačič, ki imajo gostilno na .konskeni stanu. Bil je čas lopi av prijaznem prostoru. Kak-,čiti so in bilo je težko, ali imeli
za tako požrtvovalno sodelovanje. Iskrena hvala vsem odbornikom, ki so tako vestno vršili svoja poverjena jim dela. Ijcna o priliki .vrniti.	| Lepa hvala tudi \vein drugim,
.Obiskali smo tudi sestrično ,ki so prostovoljno pomagali na
en id i drug način, #tcr s tem pripomogli do boljšega uspeha.
šnili 10 metrov vstran je hlev. smo upanje, da se zopet kmalu iponovna iskrena livala. Na
Toni potom se v imenu Zdru-|so se laj tukaj na oddibu in si-žonih slovenskih društev v leer Mr. Andrew Blazioh in sin- ostankar, vam pošiljam $3.00 New Yorku prav iskreno za- ko iz Baibertona. Ohio, in Mr. za naročnino. Zahvalim -e vam hvaljujom vsem udeleženceni John Leb« ničnik s sinom in tudi, da mi *'Gla>a Na rod a" * skupnega piknika pretočeno!hčerko iz New Berlin, N. Y. ni-t<* v-tavili. ka>"i če ga ne bi nedeljo 25. avgusta, ki se je vr- Hvala jim lepa za po-ot.	bi o v hiši, bi ga zelo pogrešal,
šil v Charles Garden Parku. I Na tem mostu si štejem v Rad bi vam tudi popi-al na-Iskrena hvala vsem sodelujo- j prijetno dolžnost s«' prav lepo še razmere na farmi, ki pa -o čim društvom, posebno pa na-' zahvaliti našim slovenskim li- skoro pod ničlo. S)k>mladi je Šini požrtvovalnim kulturnim stom za priobčitov dopisov bilo zelo ug«.dno, da smo z ve-društ vom "Domovini", "Slo- j brezplačno v s vrbo reklame za seljom orali in sejali ter upali vairu" in taniftniraškeiiiu zboru ta piknik, in sicer "Glasu Na- na dobro letino. Toda vse se je
roda", Glasilu KSK.I v C:» ve- preobrnilo: zadnji dež smo landu. O., in "Pros veti" v Chi-; imeli 2U. maja druga mokrota cairn. 111.	jnas jo obiskala 3. julija, toda v
Še enkrat lopa hvala v-eni'podbi kroglic, ki r»o vse podkupuj za j>o.-et, kakor tudi za tolk e in ne samo na poljih, sodelovanje v enem ali drugem temveč tudi >trehe in okna -o ožini.	mnogo trpel» ako. da ne vem.
Prihodnje prireditve Združe- kaki* bomo preživeli -elanje nih >lovenskih društev v Nem, čase, kajti davki >o vedno vi-Yorku. bodo pravočasno javijo- > ji. Toda nič ne vprašajo, <*«
imam. temveč samo daj!
Pravijo, da je tudi v Rusiji
'Kljub temu. da ni bilo vreme povoljno. jo bila udeležba velika. zakar vam vsem navzočim
premeiijon v lopo dvorano, v kateri imajo vsak petek in .so-boto ples in sicer brez])lačno.
Saj tako r»em jaz razumela, mililo da pijejo,, pa ^ zadovoljni Moj mož je bil zelo truden in je šel počivat, jaz som pa sedela zunaj in sem opazovala naravo.
Kar so začeli prihajati fantje in dekleta in Mcor kar peš. Dekleta so bila v večini. V dvorani je 96 sedežev in so bili vsi zasedeni. Ples se je začel jh> angleško. Tudi meno >e je pričela lotevati utrujenost in scmu šla iMH-ivat. Poiu.ci sem so prebudila. slišala sem polke igrati in dekleta vriskati. V starem kraju sem dišala fante vriskati. tukaj pa dekleta. Polke so >e nadaljevalo, prijelo je še mene. da bi se tudi jaz zavrtela, ali - kom T M oži ček .ic spal in začela r-ein govoriti, da bi tudi jaz šla rada plesat. Odgovor
bil: Vzemi metlo, pa phtši. jaz bom ju'ri avto vozil, da nadaljujemo pot proti Toledo."
Obenem >e zahvalimo druži-
vidi'mo in'^are opomine obuja- ■Pikl,ikl1	Pretili tu-
Ino	|di rojaki iz daljnih naselbin, ki
(Bila je dolga pot do doma, 238 milj, ali mi smo se precej zabavali s tisto košaro dobrot, ki nam jih jo Frances dala za popotnico. Hvala, ker nam je prišlo prav. En teden pozneje smo šli obiskat mojo sestro Jo-sephino Frank, katera živi p reče j daleč od tu v Pemrsvlvani ji- 1 šli zinil
ne v tem listu.
lZ rojaškim pozdravom,
Anthonv Svet.
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO
'Dno 20. avgusta zjutraj je nastal ogenj v liiši rojaka J. Kure,. Bilo je okrog 4. zjutraj ko je soseda videla, kako je planil skozi okno John, se oj>o >a vožnja je bila h pa; smo j tekel do plotu, tam ^o je pa uiraj gori v hribe, kjer je zgrudil na tla. Takrat ie vi-
si abo za farnierje. Ako na kmetiji kaj pridela, pridejo vladni jbiriči in poberejo, kar mislijo, j da ima km t preveč. Ce pa ni j pridelal, pa mu dajo toliko, da ni lačen.
Drugega nam no preostane,
...	...	- - kot čakati na bol'še čase; pa
sorodnikov, v stari domovini .	, 4 * . . *
. . .	. sa | za na- nekatere In.do Kmalu
pa mater, brata An ona. sestre: - .	.
'	-.,	.	11	pri.-ii v oiii i k i -lurtne kose.
Rose. Anno m Man*, t
ravno pn eni. mo-dolgi in mučni bolez-[ram >i>oročiti. da -o tukaj v
leznikar, hčerko Eleanor in ve< stari
ator. brata
Loiii-
40 - LETNO PREISKUŠNJO
IMA
bolj o-ter zrak. tam uas je skoro zeblo, ko je doma bilo toplo. Hvala Charliju. ker je razkazal klavnico, v kateri je tiuli on za-po>len. Nekaj !e]»ega za pogledati. Vsako meso ima svojo sobo in kamor |>oglodaŠ, j«- sa-
je
lela. da se iz hiše vali dim. Po-kieala je požanio bra mi »o. ki je začela ira-iti. Kureta so pa odpeljali v Mt. Sinai bolni-ni-co v-ega o]iečonega. Kot -^»di-
! vsi, fara -v. Lovr« lic na l)o-
x I Ion r-kom. dve hčeri, Mary, o-jo je zaspal z gorocr,^ cigareto, j	Krjavoc, in Rose. omo-
<k! katere -o jo vnel divan \.Te- L^ M;irInVel. vnukinjo Kliza-mo meso. V d-ngi sobi -o o-|gove zene takrat ni bdo doma.!^^ ^ so,.rM|nikov Roj-,.. gr t snih ie množino samih klobas j ker jo bila s sostrn-no M iss Ma-,	y	p0f0k, fara
vsake vnste. Pozna -o, da so|rian Bandi na počitnicah v pridno delavsko roko, ker inui- Mentorju. Vse pohištvo jo zgo- • jo vse tako čisto. Samo pre- n.](l ;n	v no-reči je, da ni
Kure sani zgorel. Ker -o hiše tam te-no skupaj, bi bil požar napravil limogo škode, če bi ga
Ker -eni mučni boloz-lram -]»oročiii. ni je preminila na svojem do- hribih na-li umorjenega rojaka ni'u znana Mary Markovieh, Johna Berija. doma i/. Kamni-roj. Gnlan, stara ♦*><» let. Za- k:i. Po domače -«« i/a k icsili pušča žiilujočega -oproga An- BoŠkaj. liil je pn sjwktor v tona. »loma iz va>i Doiga Nji- tej okolici. Pa oblasti -e ne
potni li io preveč, da bi izsledile ubi jalca. Tako je z revežem.
majhno plačo imajo po mojem mišljenju. So se morali potegovati. da so dobili 5 odstotkov zvišanja plače, tako da delavec je zmiraj
i bet ter verna je bila sv. Lovrenc na kjer zapušča v« V Clevelandu jo
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY. MINNESOTA
R—
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC]
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New Toi
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe ir\ svoje otroke'pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
vstran pomaknjen, ne bili pravočasno pogasili. Na-Žakaj se ne denemio skupaj, ka-j slednji dan pa jo podlegel pokor ena velika družina in po- škodbam. Njegov brat Anton kažemo, da nas jo večina, la si bomo /tudi mi pomagali do boljšega življenja. Vsaj upamo tako. in na upanju živimo.
Ko smo sedeli okoli polne mize. so mi misli pošle v preljubo donfovino. Saj nekateri so imeli lepo v stari domovini. Pri meni pa je bilo drugače. Stara sem bila komaj 9 mesecev, moja sestra pa še ni bila dve, ko so nas stariši p»xtili in so šli v Združeno države. Tisti-krat se je začelo novo življenje. Domovina mi jo dala samo bridke spomine.
Kedaj pn končam in so še lepo zahvalim vsem tem, ki smo jih obiskali, za v-e, kar ste sio-rili za nas. Pozdravljam vse eit atelje.
"Rose Just, Midway, Pa.
1 )olen jskem. ' sorodnikov, bivala 31 let.
k"i* ni nikogar, k: l>i -e pobrigal zanj.
Pozdravljam v-«- čitatolje "Glasa Na roda' * in tudi vse druge rojake po širni Ameriki.
L« t* Arko.
Kairle Ne-t. New Mexico.
Ako je društvo JSKJ v vaši.naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.

A VTKE NESREČE NA FARMAH.
»V Willard, Ohio, so «e pred dnevi pobili sestri Helena in Diona Parkel. hčeri znanega slovenskega farmarja Mr. Fr. Parklja, ko se jima je avto prevrnil in padel v šest čevljev glol>ok jarek.
V drugem slučaju se je prekucnil avto, v katerem eo bile Julija Tranipuš. hči slovenskega farmarja Mr. Fr. Trampuša, njena mati in sestra. Vse tri so bile lahko poškodovane.
Anton Debevc ml., je pa z večjim avtotrukom trčil z av tom, čigar vozirtelj John Dubin-jski si je pri tem zlomil nogo.
škodbam. se ji pripravljal, da bi mu dal svojo kri. toda bilo jo že prepozno.
Ranjki John Kure jo bil »-tar 4-i let ter je bil rojen v Joliet, III. Ko je bil star eno leto in pol. so ga nesli -tarši v staro domovino, kjer jo ostal do 17. leta, potom so je pa vrnil zopet .-enr. Poleg brata zapušča so- i progo Frances, roj. Sclimuofc, ki je znana aktivna delavka pri Slovenski Ženski Zvozi in I načelnica Maric Prisland kado-tinj. Zapušča tudi sina I ..cona rd a, ki je star 7 let, dalje zapušča sestro Mrs. Mary La v rili a. .strica Ma nt i na in Mate\-ža Lorainu. O. Zadnjih 12 let je bil zaposlen kot voznik pri General Baking Co.
Dne 19. avgusta je umrla Mary Cimperman, roj. Klaus, doma iz Hudega konca, fare sv. Gregor, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 loti. Stara je bila 58 let. Njen soprog John, dobro poznan gosttilničar, je umrl pred dvema mesecema. Zapušča sinove Johna. Antona. Franka in Loui-a in ličore Mary Vehar, Berto Glau. Jennie. Anno, Helen in Mario, sedem vnukov ter brata Franka Klaus in sestro Louiso Godic.
/—Dne 22. avgusta je na svojem domu preminil Mr. Ed. Možek, star 52 let. Bolehal jo zadnja štiri in pol lota. Doma je bil iz fare Rob pri Velikih Taščah, odkoder je prišel v Cleveland pred 28 leti. Zaposlen jo bil 15 let pri Canfield Oil Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, roj. Že-
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finzgar)
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knji- / ga obsega 120 strani, je trdo vezana ter / vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2.—
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
ZGODBE BREZ GROZE
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC
216 WEST 18th STREET
PUBLISH. CO.
NEW YORK CITY
OblSGlte Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
2abnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti.



■ ■i.-^W-Si
"9LXH IABPDA"-KeiIorl
[Thursday, August 29, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
IP Gozdarjev sin
S'ibal: FR. S. FINZGAR.
gaui ulitimi uuuiM 11: iuimiiuiu oaay^
Ko jo sedefci zine-ko večere pri kolovratu, jo govorila tako rada z nfcmiii o Janezu. Celo očitati je hotela Klemenu, da bi ga b?l iahko doma obdržal in.mu ubranil, da no bi šel na ~.ujo. Toda Klemen ni bil nič kaj zadovoljen z njenim oeita-njem. D as i ga je samega skrbelo, je okušal vendar ženo potolažiti, če«, saj ni tako, kakor meniš. Saj so drugod tudi pošteni ljudje. Za ianta je pa le dobro, da pogHeda malo po svetu. Bo \>aj ka j izkusil in se izpametoval. .
Po takem pogovoru sta navadno oba obmolknila. Kolovrat je brnel, stari gozdar jo premišljal. • Čedalje bolj se mu budili oefrki v lastni duši, da ni brez krivde glede sina. Kdineo je bil, seveda zato razvajenec. iSam ga je prvi vzef seboj na tatiivski lo\ ir s tom užgal iskro, ki fanta lahko uniči. Poznal je stroge razmere na Štajerskem, poznal Janeza in nič ni upal, da bi prdšlo vse brez nesreče. Tolažil se je edino s ♦eni, da bi bil sicer moral r-koro gotovo v vojake — in tam bi pa itak zalotila nesreča. Torej je že vseeno — kar je, je.
ČLe^o 1848 je bilo kar nemirno *za Avstrijo. • Upori in Kovanje proti prestolu se jo pričelo na vseli krajih. Posebno ^o s^ -kusa'i iznebiti pokorščine do Ilabsburža-nov Italijani v Pijemontu Izpolnilo so je, kar je napovedoval Surga Doreljancm, da bo vojska zoper Laha. In ros so kmahi vedeli prebivalci tih«1 zagorske vasice, da je na "Pie-montezarskem punt!"
> V teh burnih < ;.sih j pa potrebovala država mjiogo vojakov. Ali kdo bi šol drage volje na vojsko zoper huilo-krvne Lahom*? Kmetje so prepisovali >voja posestva sinovom ter jih drago odkupoval, da jim ni bilo treba nositi vojaške suknje.
Vsi drugi, ki niso itnol- dosti posestva, da bi jih osvobodili vojaščine, -o so pa skrivali. Vse goro, vso planine, brlogi in gorsko bajte — vse je bilo polno skrivačev. l^e izjema je bila, če >o ie Kdo prostovoljno javil za nabor. Gosposka jo morala loviti — in ker jo bila potreba velika, jo bil tudi pogon in lov na skrivače nepreston in strog. Ve i-ko funtov jo zbegniU) celo preko meje, na Koroško in Sta-;er kn, kjer so nepoznani in skriti drvarili p<> šunuih, da so se odtegnili vojakom.
Ker torej lovi na skrivače ris o bili dosti izdatni, jo zahtevala gosj)o>ka o4i očetov, da jim izroče sinove. Ce niso bili voljni, porlali >r» jim v hišo ".sckaeijon'11 — in to jo tiralo marsikaterega očeta, da so jo napravil in šel po sina. •Jokajo *o jih prošnji očetje, naj po vrnejo in gredo v vojake, t-icor jih strašni sekacijon ogloda in obžre do mozga.
Taka usoda jo za«!ela Gozdarjeve. iXa večkratno za-I»tevanje, <la se ima sin Janez zglasiti pri gospoki zaradi vojaščine, jo otlgovoiil Gozdar, da ga ni doma in da tudi sam ne ve, kod po klati in potika. A toliko so vendar zvedeli biriči. da jo bržkone na Štajerskem..
Oče res ni natančno vedel za -ina. A vendar mu jo bilo znano, da jo gotovo tam, kamor je zahajala tedaj večina Gorenjcev — tknt in drvarit.
Pomen tankov v vojni
Iz Londona poročajo: Moderni oklopni vozovi aH tanki so so prvikrat pojavi l na bojišču v dolini reke Somiue, kjer >o so francoske čete ponovno borilo proti nemškim silam. Prvi napadi s tanki so bili 1. 191C in čeprav niso imeli ©dločdnega pomena, pa so izzvali pravo pravcato senzacijo. Iz 4akrat nih bojev so poročali vojni dopisniki, da 44jo to pravo čudo, da so kakor mamuti, predpo-topne pošasti —zmaji."
V poslednjih dvajsetih letih so .-e tanki neprestano spopol-njevali. V poslednjih devetih mesecih so se ta cklopna vozita okoriščala £ skušnjami iz minule vojne. Dognati o je, da jo s tanki vojskovanje najuspešnejše in da odločajo o poteku boja in o porazih in zmagali na bojilšču. /
(Med vojskovanjem v Fland-riji jo nemško vrhovno poveljstvo zagnalo v boj osem ali deset oklopnih divizij. Sleherna teli divizij jo sestojala iz lahkih, srednjih in t< žkili tankov. Navadno so delovale skupine po 4(X) tankov na izbranih toriščih. Najprej sr spuščali v boj lahke tanke. Cim so naleteli na hujši odpor a!i oviro, so so umaknilii v kuk zaklon, kjer so počakali na težko tanko. Ti 'tanki pa so potoni zlomili odpor ali oviro.
Po slehernem prodora so nemški tanki prešli v smer naslednjega bojnega objekta. P>rez dvoma >o imeli nemški tanki v takih velikih skupinah veliko uspehov, saj so bilo zavezniške skupino tankov povprečno petkrat manjšo od nemških .
?N< mška oklopna vozila so brer, večjih težkoč pogazila skoraj vso zavezniške protitankovske zapreko To pa zavezniškega povo jstva ni prosono-tilo, saj so -e tudi zavezniško četo mrd vajam; lanskega leta prepričalo, da so tudi n jihovi tanki brez večjih težkoč kos profitankovskim zaprekam.
in prekopi, so za tanke hujše težkoče, ker so navadno bolj široko in daljše kot nalašč narejeno ovire. Spričo zaprek zavisi vse od bistroumnega manevriranja in brzine tankov. Zato -o nemški tanki predvsem hiteli do mostov, da so jih <lo-s, gli prej. proden jih je mogel sovražnik porušili V primoiih, <la so prišli prekasno, so dotlej vozi i po bregu roko, dokler ni-ro dospeli do kakega mostu, ali dokler niso pionirske skupine postavile nov most čez reke ali prekope.
Ves ča-s nemške ofenzive v Belgiji in severni Franciji so nomš-ki tanki stremeli za tem. da porušijo zavezniško železniško proge, da uničijo brzojavne zvezo in da ohromijo delovanje nasprotnika tako, da je bil nastop nemške pehoto znatno o-lajsan. Tako pohota ni naletela pred seboj na organiziran odpor, ampak le na posamezne edin ice, ki mod seboj ali s svojimi bazami niso bilo več v •tajnem stiku.
Kako daleč utegne bliskovita ofenziva napraviti zmedo, potrjuje doživetje nekega angleškega majorja, ki je potoval iz'taktiko do-egli svoje dosedanje
ustaviti. Izkušnje v tej vojni potrjujejo, da so Nemci izgubili večje število tankov, zato ker so se pokvarili iihotorji ali pa, ker jim je zmanjkalo goriva. manj pa zaradi protitankovskega orožja.
Prodiranje nem/Škili motoriziranih čet je bi!'o olajšano zaradi pomoči letal. Nemški bombniki so neprestano bombardirali zavezniška zbirališča, baterijo in motorizirane kolono. Kjer so nemške motorizirano kolono naletele na hujši odpor, ondi je nastopilo letalstvo, dokler se ni posrečilo premagati odpora a* zvezi s tanki. Čeprav so bile izgube sorazmerno majhne, vendar je pritisk nopi ijateljskih letal deloval na razpoloženje zavezniških čet.
Problem sodelovanja orožja v zraku z orožjem na tleli so Nemci proučevali v španski državljanski vojski. Neusmiljeno bombardiranje iz ozračja zato. da nastane panika mod nehoto, so so Nemci naučili v Španiji. Tsti način vojskovali ia so uporabljali v Belgiji iu Franciji. Dognano je, da nemška izvidiška letala prav tako sodelujejo s pehoto in so no-pse-tano v zvozi s topništvom. Na ta način so Nemci s t<> novo
Nova zaloga
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
Kljub tpnm se ni udnl. Gosposki je trdovratno trdil,'To zapreke so včasih navadni
-o ključe, an pa s ponarejenimi oupiraii ior i sploh vse. kar jim jo prišlo povoljnega p<xl j ri Gozdarju izpraznili celo shrambo, so za-
da ne ve in no zna, kam jo šel in da torej ne moro ponj.
Kar nekega .intra potrka na Gozdar jeva vrata močna post. Ko Gozdar odpre, stopi piodenj precej prileten kor-poral, navihanih brk, ter mu, rožoč se, pravi:
» MNo, oče, ker :o vam je sin izgubil, seirv pa štiri druge pripeljal.In je pokazal na svoje tovariše — vojake.
Gozdar je prece; vedel, za kaj gre. Dobil je v hišo "so-Jcaeijon." — pravo točo in vihar. Nejevoljen je bil. Toda pokazati si ni upal, da mu prišloei niso po volji. Predobro je poznal tako go>te že od drugo«!. Vojaki oblastno otopijo. Koiporal prebere Klemenu postave, koliko mesa in kakšne jedi se morajo zvesto dajati cesarskim možem, in da so zglasi pri gosposki..
Vse očetovo izgovarjanje, tla ne v«' zanj, da ni on kriv toga, ne pomaga ničesar. Vojaki -e vgnezdijo pri Gozdarju ter se ne mctiijo za materino tožbo, niti za očetove hu;le poglede. Surovo zahtevajo dne\ne hrane, naj dobe kjer hočejo. Bili so to rogovi last i možje, hudih obrazov in smolnih prstov. — Na •sekacijon" so potšiljali vojake iz tujih krajev, divje in krute, da bi einipioje izsilili sinove od kmetov. Pritožba zoper ravnanje vojakov p; izdala nobena. Svobodna strahovlada, grozen bič so bili za posamezne hiše. — Vso je moralo biti pod ključem pred njimi. Pa še to ni dostikrat mnogo izdalo. Zavohali -o ključe, ali pa s ponarejenimi odpirali ter kradli mesnino in roke. Ko so pri čeli p tega ti požrešne pr-te tudi po posestvu dragih Deseljanov. Vpo se jih jo balo, vse sovražilo. Poleg tega >o bili pa še silno izbirčni. Kruh jim ni bil nikoli dosti bel, meso vodno pretrdo ali piomehko, čeprav so sosedinje trdile, da ne zna nobena kuhati bolj;- od Gozdarke.
Za vso to skrb in postrožbo pa ni nobeden premaknil najmanjše rftvariec. No da bi bil kdo preklal po'enee ali pro-kidal sneg ter malo postregel ulw>gi Mini, ki je imela dela čez glavo veliko. Tožila je sosedam:
*4Bog jih preloži in .Maki sedem žalosti! Ob vse nas bodo deja.i ti požeruhi. Nobena reč jim nič no izda. Moka nii pohaja^ za bel jo ni več v dozi, prihranjen denar sva izmotala za nier-o, — kar nič več nam ni živeti. Kaj toča, kaj hude letine! . Sekacijon — Bog pomagaj!"
?Ko so drugi dan zahtevali vojaki nie^a, in pri Goztlar-"evih ni bilo božaka več pri hiš;, da bi jo kupili, razhudil se je Klemen in oilločno povedal vojakom, da jih ne more dalje rediti. "Zidu se :otite ir. s streho vred pojejte še bajto, če hočete. Jaz nimam in nimam — pa pojte po sina, če hočete, jaz vam ga ne moiom dati."
Trdosrčni vojak' «0 so mu porogljivo smejali ter se niso menili za njegove besede.
i so v hlev, iztirali kravo od jadi ter jo gnali prodajat.
Sosed Brence je stal pri oknu ter gledal t r<1 os W-ne vojake, ki so natepali ulbogo žival, ker ni hotela po zimi od doma. Stisnil je pest ter natihoma žucral:
-4To niste cesarski služabnici, amrpak vražje duše ste.! Kar podavil bi vas, kakor zelenega pajka, in nič bi se ne pregrežil,"	1 t
.(Nadaljevanje prihodnjič.)
Calai-a v Uazobrouck, kjer je bil generalni štab lorda Gorta. Potoval jo z avtomobilom. Nenadoma sta ga ustavila dva francoska vojaka, ki sta se po-iavila iz jarka in ki sta dejala, da sta ujetnika. Pravila sta mu el 1 ju jo razorožila nemška motorizirana kolona in da jima jo r -ki nemški častnik zapovedal, n i j počakata, em pa je odšel s t liki elalje. Angleški major je oba vojaka posadil v svoj voz, * am pa so jo vrnil k svojemu I ovelj.-^vu. Niti on niti francoska vojaka niso tedaj doumeli točnega stania, a videti jo bilo. da niti neniška motorizirana kolona ni bila bolje informirana.
•Poglavitna zadeva 7>ri nastopih s tanki brez podporo pohoto, jo vnrašanje oskrbe z gorivom. Možnosti tako preskrbe so v neprijatol iski deželi sp"oh jako pomanjkljivo, a tanke z sko, ki jili polagajo čez jarke | bencinom, ki spremljajo ostale
I jarki, a tlinki imajo s seboj do
uspehe.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
in so prepeljejo čez njo. Nemioi so izvrstno pripravili -vojo tan-kovske pohode: takovske odi-nice i,majo spremstvo pionirskih skupin, ki pripravljajo pot tankom in uničujejo zapreke.
Pri rod no oviro, kot so roke
tanke, jo movi uničiti s preti-tankovskWn topovi. Pri pomanjkanji! dovoljnoga Števila motoriziranih sil. da bi preprečevalo prodi ran j-e tankov, je torej najboljše, da so uničujejo bencinski rezorvoari. Tako bi se morali tanki sami od sebe
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
V	Wed Al'is Wis., je pred dnevi umrl Frank Maoi in sicer za boleznijo raka na jetrih, v >4aro.ri ."m Jot. Bil jo mož mirnega značaja iu skrben oče svoji družini. Doma ie bil iz vasi Gostinci, fara Dol pri Ljubljani. Zapušča žalujočo soprogo Mary, dve hčeri: Mary. eunož. Kopiivec in Bet t i ter zeta in dva brata: Valentin, ki voeli v Milwaukee. Wis. gostilno, Mike so pa nahaja v nekem dragom me<tn. Poleg teh za iMiŠ-Ča še več dragih sorodnikov tukaj in v riiari domovini.
t
V	Port Angeles, Wash., je umrl rojak in pionir Joseph Subic, v starosti 74 let. Doma jo bil nekje od Škofje Loke na Gorenjskem in jo prišel v A-nioriko že pred ."»H leti kot IS, letni mladenič v Great Falls,j Mont., kjer je več let delal v t tamkajšnji radotopilnici. Zapušča tri sinovo in dve hčeri, v Montani pa dva brata.
t
V	Alrmeeku, nedaleč Ca!u-niota, Mich., je dne IS. avgusta umrla Jennie Jeričok, stara f»7 let. ki je tam bivala let. Zapušča možci iu dve sestri, v Kan-asu in IYniisylvaniji pa .'» brate.
PO POSEBNI CENI
m
II
KRIŽARJI
zvezek, broš. . . .
$3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP L in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO V A D 1 S I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM
Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York
V	Bear Crook, Mont., jo nedavno v bolnišnici umrla rojakinja Mrs. Frances Potrič v starosti 6o let*. Pokojna je hi-
. la doma iz Rašice pri Velikih {Laščah. Zapušča moža, dva , i brata in sestro, v starem kraju pa sestro.
t
V	Pueblo, Colo., so jo v tamkajšnji jeklarni smrtno pone-srečil rojak Joseph Dejak, star 27 let in rojen v Ameriki. Zapušča :-tarše in tri brate.
t
V	Pittsburghu, Pa., je pred dnevi umrla Mrs. Frances Piki, vdova, doma iz Toplic pri Novem mestu. Zapušča sina in dve hčeri.
9 'GLAS NARODA" 8 # |
^ počil jamo v staro do- t ^ movino. Kdor ga ho- | j£e naročiti za avoje ^ 'sorodnike ali prijate- k Jlje, to lahko stori. — J J Naročnina za s t a r i ^ f kra j stane ti. — v s ^Italijo lista ne poŠi- B 4 inmn	S
CIGANKA
Povest o mladi ciganki, ki so j<> hotfli |»r«*l:»ti. |>a je
iMllM-glliiH.
cena 75c
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALKKSANDKK DUMAS
Pisatelj sam |travl, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo k«it v zastor, ki zakriva oder, kj«-r se 1m> igral kos življenja. In v tem »lavnem romanu se res igra velik ko* lo zanimivega življenja.
ROKOVNJAČI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir 1'rzrrws-Trtmajer.
Zelo zanimiva porest o liivji-m loveu i*ronifovsketu.
cena 75c
ROSLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KKKSMK
Kersnik, ki j«- |-'lig Jo-i].n Jurri.'a nai n:ijl-.lj-i pri|K/- -veilalni |»i»atelj. v tem r«.nia- ? mi i»o|dsiije ?.iv|j«-fij»> iu ii<K go<lkf na gradu I»vor v dolini Krke na I h>!i-nj»k«'in 10»-man je win /.a ni m i t »hI zm-eei ka do konca.
cena $ I.—
cena $1.75
HUBERT
Spisal 1'anl Krller.
I Coma n i/. lov>kega življenja.
cena
si.—
JARIJUNAKI
Spisal KAIKI MI RNIH
Knjiga vselmje 1_ kratkih, smcšiili i»ovesti in Im» vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $ 1.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj IIKNKIK SIKNKIKWHZ
Kakor v>i njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
cena
si.
JUTRANJA ZVEZDA
1/ angleščine prrveilel P. (KKNKiOJ
SAMOSTANSKI .LOVEC
Spisal I« (ianghofrr.
(ianghofrr ja prištevajo nie<l najboljši- mulobne K4it»*lje. —
Samostanski lover j»» nn]-bolj mojstersko njegovo delo.
cena $1.50
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisalidjfT iti pravzaprav	pravilne »l«»-
venV-ine v t -m ovojni mmi-nu živo in zanimlro |M>pisuje življenje na d**žell.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO J WORNIK
I'i sa tel j v knjigi pov»* Uro, kot |m»v»" naslov: sr»-«"-a1 m- j«> ■/. 1 j■ • dmi. imil katerimi -o nekateri že mrtvi, <lrugi še ži\i Njihova ii«m|;i je hila /Jiniiniv;i, pri te ka terih tudi tragiena I*re«l v-*tu pa popisuje resnietio življenje IMi.sjiineznih.
cena $ 1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON /I I'ANYlC
Najboljši in Ce Živeei slovenski |»-S»lik	» t• • zbili.>> zojtet nekaj iiniot \ < rov. Oi-sini so [Kisvm'iie njegovi ž«-iii Ani.

cena
SI.—
M.
Komati se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami iu nevarnostmi.
cena
si.—
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO .ItKAČ
Mladi koroški Slovenee zelo Jasno in zanimivo impisuje življenje kmetov iu rudarjev.
cena $ 1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarlmitz.
Zelo zanimiva |>ovest iz <be maeega življenja.
cena
75c
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripov«iln:k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pri|M>veduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. ( onan I>m le.
Zelo zanimiv rotnau. f-egfir dej a nje dogaja v Kgiptu, v deželi bitjnega Nila.
cena 50c
cena
75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIKAYICZ
Pisatelj i»opisujn sijajno zmago (»oljskega kralja Jana Mobleske* ga nad Turki pri Holinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sil*. |nn1 katero no toliko tri*>li tudi venskl kraji.
cena $ 1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj i »opisuje čudovit svet med žar kost jo južnega solnca In seneo hladne severne noči.
cena $ 1.—
ZADNJI VAL
Spisal IVO &OKIJ
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi |M.«l»jji zelo zanimive podatke o sv<>-jili doživljajih v Ilogaški Slatini.
cena $1.-
ZNANCI
Spisal RAIM) MI KMK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti iu orisi."
cena SI.25 ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Krllrr.
V tem romanu Keller v svetlih barvah ri^e dogodke na kmetih iu i»osebno v gozdovih.
cena SI.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Itazin.
Franemtkl roman zelo napete vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal -F. F. < ooper.
Dejanje se vrši v letu 1757, krt si> še IndijatK-i kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki <«bs«ua s«-danjl državi New York in Vermont
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek*