veije - sKiaaisce
D-Per
Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje
STU ! IŠKA I K L CA 3 \ . uu $
nODOLETO
NEGA KOLEKTIVA
DELAVSKI SVET UPRAVNI odbor OSN.ORG. Z K]
SIND. PODRUŽNICA UREDNIŠKI ODBOR L.K


Vsebina,
1.	Na pragu Novega leta - Franjo Tilinger
2.	Slovo od starega leta - Ernest Polanc
3.	Janez in Micka na Silvestrovanju - Lado Koštomaj
4.	Slovo od sodelavcev - Zorka Godler
5.	Občni zbor '‘Svobode’* - Zorka Godler
6.	Zgradil si bora lastni dom (konec) - Milivoj Tiki
7.	Obolenje in nega zob - Boris Košutnik
8.	Nihanje prodajne cene ene tone gospodinjske keramike po skupinah - Vili Germadnik
9.	Rekordna proizvodnja v mesecu novembru
10,	Pred j.obletnico mojega obstoja - Libojski Keramik (Er-mar)
11,	Bralcem Keramika - Marijan Zdolšek
12,	Ali že veste?
13,	Humor - Ernest Polanc
, o .
NA JPAGlTNOVEGA LETA.
Običajno takrat,
poslavljamo od starega leta*
pregledamo uspehe in neuspehe minulega leta ter na podlagi njih naredimo program za novo loto, To je gotovo pozitivno, saj se na analizi napak učimo, analiza uspehov pa nas spodbuja še k intenzivnejšemu delu.
Analizirajič uspehe in neuspehe preteklega leta ugotavljamo, da jo bilo tudi to leto zelo uspešno za naš kolektiv, V proizvodnji smo dosegli napredek, na katerega smo lahko ponosni. Letni plan proizvodnjo je znatno presežen in s tem dosežena doslej po količini in vrednosti najvišja proizvodnja v zgodovini tovarne. Sporodno s preseganjem plana proizvodnjo so preseženi tudi ostali planski elementi, kot jo to dohodek itd«
Polog povečano proizvodnje zaznamujemo znaten napredek tudi na ostalih področjih. Prva faza rekonstrukcije tovarne, to je rekonstrukcija posameznih proizvodnih oddelkov in izgradnje nove peči, s katero bo ne samo zagotovljena raven sedanje proizvodnje (katera bi sicer bila resno ogrožena), pač pa bo omogočeno še nadolnje povečanje proizvodnjo, je zo v teku.
Ko govorimo o gradnji peči, no moremo in ne smemo mimo požrtvovalnosti, katero je pokazal večji dol kolektiva s prostovoljnim dolom pri gradnji temeljev peci. Ne podcenjujemo finančnega efekta tega dola, poudarjamo pa, da je pri tem vendar le najvažnejše ustvarjanje kolektivnega duha kolektiva.
Velik odziv članov kolektiva na vabilo za prostovoljno delo dokazuje visoko zavest vsaj večjega dola kolektiva, Mala peščica tistih, ki je pri tem delu stala ob strani, naj ve, da so s takim odnosom sama izločuje iz kolektiva.
Tudi na področju družbenega standarda boložimo znaten napredek. Prejemki članov kolektiva so so v povprečju dvi-
3
gnili skoraj za 3o%, Preskrba z zaščitnimi sredstvi jo boljša, kot jo bila kdaj koli poprej. Restavracija, katera bo rešila pereče vprašanje družbene prehrane v Libojah, je v gradnji in bo v letu 196o izročena svojemu namenu. Obnovljene in urejene so kopalnico in za večji dol članov kolektiva tudi garderobe.
Novo leto nam mora prinesti vsaj takšen napredek, kot preteklo loto. Predvsem moramo vložiti vse silo, da dosežemo v primerjavi z letošnjim zelo zvišan proizvodni plan. To bo mogočo doseči, če bo vsak posamezni član kolektiva težil za tem, da bo svojo delo čim vestne jo opravil,
V pr e tolci ih dveh letih smo mobilizirali vrsto notranjih rezerv. Vso rezerve tudi danes še niso izkoriščeno.
Zato jo naša nalogo, da v prihodnjem lotu storimo še več za mobilizacijo teh na videz skritih rezerv.
Naš uspeh v prihodnjem letu je torej predvsem odvisen od naših naporov in našo zavesti. Napredek podjetja in boljšo živijensko pogoje lahko ustvarimo le sami in smo to tudi sposobni.
Novo leto bo sicer loto hudih naporov, bo pa če bo vsakdo izpolnil svojo dolžnost, tudi loto nadalnjoga napredka našega podjetja.
Franjo Tilingcr
-fr SLOVO OD STAREGA LETA.
"No, kaj takega!" mi jo dejal Jože nekaj dni po Novem lotu. Zgodilo pa so mu je namreč tole:
Na večer pred Novim letom t,j. na Silvestrovo, jo hotel biti sam. Sovražil jo namreč tiste, ki za slovo od starega leta uganjajo vso mogočo norčije, pijejo, se veselijo ali pa m račun žalostnih spominov jočejo. On enostavno ni hotel misliti na to, kar jo bilo, niti na to, kar bo. Tudi ni hotel poslušati drugih, kako se poslavljajo,, lcnj drug drugemu želijo in kaj v 11 slednjem letu pričakuje jo. Že zgodaj zvečer se je zaprl v svojo sobo, izključil radio in legel, V posteljo jo vzel zabavno knjigo, da bi si z njo hitreje priklical spanec. Zaman rje poizkušal zaspati. Ker ni hotel vedeti, kdaj bo ura polnoči, je vtaknil uro pod blazino. Po dolgom premetavanju brez sna mu je uro padla izpod blazino na tla. Ko jo jo pobral, je kazala točno polnoči. Nehote jo začel misliti na starega očeta, ki je na ta trenutek vedno nazdravil vsem, ki so bili zbrani, jin voščil k novemu letu, jih objel in poljubil, Zdaj
ga ni več ..... So in še je razmišljal o dedu, od njega prešel
na ostalo, ki so bili kakorkoli povezani z njegovim življenjem in jih tudi ni več. Postal je zelo žalosten. Zdaj tudi v postelji ni več vzdržal. Vstal jo, sedel k mizi in v ogledalu zagledal svoj neprespani obraz. "Prav kot podoba starega lota", jo nehote pomislil. Zdaj jo začel razmišljati o sobi in se spomnil m marsikaj grenkega iz preteklega le ta. li so še zdanilo, ko je odtaval vos omotičen ven na cesto, "Pohiti prija-bolj" ga je nagovoril njegov sodelavec, '‘sicer bova zamudila"
"Kaj bova zanudila?” ga jo začudeno vprašal Jožc.v"Ja vraga, službo vendar! Odkod pa prihajaš, da se tako čudiš tonu?”
"Kaj ni danes praznik?” ga jo šo vodno začuden vprašal Jožo", No, danes ni, jutri pa bo in to Novo loto. Danes sno ja šolo zadnjega!" "Glej ga hudiča! Vso noč sen'so trapil s poslavljanjem od starega lota, sedaj je pa pred nenoj šo vas dan dola,"
"Voš", ni
"znotil sen s

datunu".
Po Lane Ernest,
IP&£2
JANEZ IN MICKA NA SILVESTROVANJU.
Kot po navadi ga ura kliče,
Janez iz spanja zdraui so, povrh še petelin zakikiričo, Janez že na nogah jo.
Na delo Janoz prikoraca, v delo ves se zatopi, toda glej ga, glej ga vrabca, vso drugo v glavi nu roji.
Spomnil se je, da nocoj bo ples, kjer igral bo ineniton džos, brž nod deIon k Micki skoči, to novico ji sporoči:
"Micka noja - nocoj pa pojdoš ti saj veš, da ljubim tebe samo, tor hočon biti ves le s tabo.
Vinčok tam se dober toči, da srce ti kar poskoči, tudi za prigrizek bo,
Z menoj nocoj! in dobro ti bo šlo".
Ko Micki Janez to pove, na delo svojo spet so spravi, od rok mu delo nič ne gre. premalo je, kar on napravi.
i
Opazi to noš nojštor Joka in k Janezu brž pohiti, glej ga, glej ga toga spalen, saj delo d^nos nič nu no diši,
To reče nu, nato odide,
Janez se ne briga zanj, iz glave pa nu no uide, Silvestrov danes je pač dan.
Sirena konec zdaj oznani,
Janez brž donov hiti, grede še Micko sreča, ji tole zdaj še naroči;
"Micka, draga noja nila, lepo sc zdaj ni zrihtaj ti, zvečer pa k tebi priden.draga glej, da boš naštingna ni".
Zdaj že Janez je dona, kosilo sploh nu ne diši, starih cot na seb’ več nina, že se briti on hiti.
Lika srajco, lika hlače, sen in tja po sobi skače, še kravato; en, dv'1, tri, že pred oglodaIon se vfti.
Izvskrinje svoje jurje vzane, v žep jih stlači, sukno snane, še klobuk in brž na pot, k Micki stopi urnih nog.
Veselo on-' ga pričaka , še poljubčke tri nu da, kakšna pa je to zdaj spaka, spoznala skoraj ne bi ga.
Zdaj sta junaka v dvorani že, za nizico sedeta se, d že s oz n-'ni prvi ples, zdaj začne so pa prav zares.
Brž litrček naroči ga, na plesišče z Micko pohiti, lep pogled, poljubčka dva, ned pleson kar, ko jo vrti.
Micka je onanijona , saj Janez res jo rad inn, vinčka zdaj ji on natoči, da srček ji sc bolj poskoči.
Toda kaj zgodilo se jo zdaj, Janez gledr' kar nazaj, zalo dekle ta n sedi, kar naprej v Janeza strni.




Drugi ples so zdaj začno, Janez grg po to deklo.
Debelo Micka gloda ga,
saj njo zdaj nič vec ne pozna.
Micka joče so za mizo in preživlja hudo krizo,
Janoz pa ne znani se več,^ saj druga bolj je njeuu všeč.
Kar k dekletu se prisede, sano Micko tan; nusti, njega to prav nič ne znede, če solze toči in ihti.
Že polnoči jo ura bila, luč so je že ugasnila,
Janez izkoristi to -poljubi zalo deklico.
Micka jo douov odšla, ne nara voč za Janeza,
Janoz pa še bolj vesel, dekletu pesnico z->pel.
Denar je Janoz n-: veliko trosil, nikogar nič ni prosil, vso pošteno ja plačal, napitke dajal, zraven dekletu se ljubko snehljnl.
Janez je bil že precej okajen, nagovarjal dekleta^ da šla bi z njin ven, ven v tono, na sveži zrak, saj tega želi si pač vsak.
Dekle je pristalo na ponudbo to, toda kaj zdaj zgodilo so bo,
Janez tega še ne ve, dekle uu pobere denarce vso,
Na to priložnost dekle je čakalo, poten se pa urno v beg jo pognalo Janez zdaj čisto san jo ostal, brez deklet-, brez Micke, brez denarja pijan obležal.
Lado Koštonaj.






7
SLOVO OD SODELAVCEV.
Prišel je čas, ko se norano posloviti od nekaterih naših sodelavcev, ki bodo v prihodnjem lotu šli v zasluženi pokoj.	v
Ti so: Olga Koren, Jožefa Kosec, Angela Žagar, Leopold Cilenšek in Jakop Kopriva. Vsi jih poznano kot pridne in požrtvovalno delavce.
Tov. Olga Koren je bila že od svoje rano nladosti zaposlena v nošen podjetju in enako tudi tov, Jožofa Kosec.
Ni bilo lahko zadovoljiti delodajalca v prejšnjih časih, ko je bila žena zapostavljena,vTo so tudi to tovarišiee bridko občutilo. Tudi tov. Angela Žagar je norala že v 6,lotu starosti od dona. Do 1941, leta jo služila pri raznih knotih, nato pa sc jo zaposlila v nošen podjetju. Tov. Jakob Kopriva jo skoraj vso svojo življenje delal v rudnikih, kjer se jo leta 1933 tudi ponesrečil, za kar je dalj časa bolehal. Pri nas je delo nastopil 1952. leta kot vratar tor pozneje kot delavec v plavnici, Tov. Leopold Cilenšek jo že lota 1918 nastopil delo v slikarni našega podjetja kot vajenec. Po odslužitvi roka pa so je lota 1925 zaposlil v rudniku, kjer je delal polnih 18. lot. Po osvoboditvi jo obiskoval logarsko šolo in bil logar do 1951. Leta 1953 pa so jo zaposlil v na-šou podjetju oz, pri glinokopu v Libojah in Govcah.
Vson zgoraj navedonin tovarišon in tovarišican želino, da bi zasluženi nir v pokoju šc^dolgo uživali zdravi ter zadovoljni nad do Ion, ki so ga izvršili.
Zorka Godler,
zahvala.
Prisrčna hvala vson, ki so ni priskočili na ponoč z denarnini prispevki ob priliki, ko ni jo požar uničil vse noje inetje. Kor se no noron vson zahvaliti osebno upan, da ni no boste zamerili, če to štorin ten poton.
Obenem so najlepše zahvaljujem sindikalni podružnici, tov. Tilingcrju in tov.Kralju za visoko prispevke.
Amalija Cilenšek,
OBČNI ZBOR "SVOBODE" LIBOJE.
Kakor vsako loto jo tudi lotos prišel čas obračuna za delo vsoh organizacij in tako tudi "Svobodo" Liboje,
Upravni odbor "Svobodo" Liboje je na občnon zboru dno 21.11,1959 podal svojo poročilo o delu to organizacije v preteklem letu. Tudi lotos jo bil občni zbor zelo dobro obiskan In je zelo lopo potekal. Iz tajnikovega poročila jo bilo razvidno, da je bilo dolo to organizacijo zelo živo in so njena delavnost vedno bolj razvija - saj so uspoli v preteklem letu zvišati članstvo za 87 članov, kar pa ni nalo za tako raztresen teren, kakor je naš.
Vsi člani so si na ten občnon zboru zadali nalogo, da bodo svoje naloge v prihodnjen letu še boljo izvrševali. Posebno razveseljivo jo bilo, da so jo tega občnega zbora udeležilo tudi nekaj gostov, katerih so bili prav vsi veseli. Ti gostjo so bili:
tajnik Sveta "Svobod" in kulturnih društev okraja Celje tov, Hočevar, zastopnik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Zupanc, zastopnik Občinskega LO tov, Gluk, direktor rudnika Zabukovca tov, Gostiša, direktor Koranično industrije Liboje tov. Tilingor ter predsednik in tajnik Svoboda Zabukovca.
Posebno toplo so pozdravili naši svobodaši obljubo tov. Hočevarja, da nan bo priskrbel glasbila za godbo na pi-
hala, To obljubo jo ze tudi izpolnil. Danes že lahko naznanino
veselo novico vson, da nas bo za l,naj iz spanja zbudila že naša godba na pihala, kar pa no pononi nalo, Upan, da so boste strinjali z nenoj, če našin godbenikom ob tej priliki želino obilo uspeha pri učenju.
Priznati norano, da nas Rudnik Liboje in Zabukovca» Keramična industrija Liboje ter obe sindikalni podružnici krepko podpirajo na naši poti pri izobraževanju in utiranju poti naših članov kvznanju. Če bi tega ne bilo, bi bilo dolo veliko bolj težavno. le na občnem zboru smo so vsem zahvalili za razumevanje, rada pa bi to še enkrat ponovila. Naj no mislijo, da no znamo ceniti njihovega razumevanj aJ
No in, ker so vsako leto volijo na občnon zboru tudi novi člani UO, jo prav, da tudi o ton kaj izveste.
Sestav upravnega odbora je raslednji:
1,	Martin Goršek - predsednik
podpredsednik tajnik
2.
3.
__ h
Ivan Čoki -Zorka Godler -
4.	Minko Vodovnik - blagajnik
5.	Alojz Kot^r - - član
6.	Jože Goto Vili Germadnik -Leopold Rihter -Jerica Krk Milan Kovač
„ Božo Lukman
12.	Franjo Tilingor -
13.	Tončke Ostruh -
7.
8.
9.
10.
11.
_ »
h
_ n
Nadzorni odbor pa:
1.	Ivan Meh	- predsednik
2.	Franc Krk	- elan
3.	Štefka Drnovšek - član
letu!
Upravnemu odboru želimo še uspešnejšo delo v ton
Zorka Godler,

Z GRADIL SI BOM SVOJ LASTNI DOM«
Po vson ten se jo Jožetu vrtelo v glavi. Prehodil je še unogo poti in bilo uu je žal, da si ni dal vst&viti kilo-netor kazalca v podplate. Sano pri načrtih sc jo pri vsen nogočon nerjenju, popravljanju in pregledih naučil toliko, da nonerava drugo leto opraviti izpit za tehničnega risarja. Prvotni načrt, katerega nu je izdelal neki njegov prijatelj iz ,,hoste,,, kori isi ji ni in ni bil všeč, na koncu koncev jo pa le obvelja), in sedaj gradi po njen. Prišlo nu jo na ušesa, da vsi načrti, katerih ne izdelajo člani revizijsko konisije, ronajo po isten labirintu,
Jože jo pravilno ocenil položaj že vse od začetka, Gradnj"’ sana ni taksen "bav - bavM kot ga slikajo, Sano uvod je vražji. Mogočo pa je le dobro tako in sen si utrdil živce ali jih pa izgubil, vsaj "čutin jih no voč”, je glasno nislil Jože, "Res ni bilo lahko. Marsikatero bridko sen slišal, ko sen pri kmetih,žicel’ les. Po ves teden sen sejal pesek, pa ni ga je voda odplavila. Od vsega ni je pa bilo najhuje podpisati izjavo, da bon v času, ko gradin, popolnona spoštoval tujo lastnino, No, tudi to sen vzdržal z nalini izjonani. Neki uslužbenec ni jo nedavno tega dejal: , Tovariš, pri nas so vse reši in uredi'. Takrat.sen nu verjel. Danes ven o ten nekaj voč. Lahko bi nu odgovoril: /Tovariš pri vas se ali reši ali pa izgubi*.
Dolgov nu seveda no nanjka. Izračunal je, da jih jo za 3o lot in še jih bo nekaj ostalo, MZa otroke", si je nislil. Nekaj jin že nora zapustiti. "Kučiča u cvcčuu je postala njegova najbolj priljubljena pesen in to od takrat, ko je izvedel za povišano najennino, Ta pesen naj bi po njegoven postala popevka leta. Saj njegovo stanovanje je revno in majhno kar se da, toda visoko je in to bi dalo marsikatero točlcico.
precej truda in milijonček "pufa" se nu sedaj zdi že kar zadovoljiv rezultat, K tej ugotovitvi pa ga j e privedlo naslednje: Prijatelj, ki stanuje v sosedni vasi P. ga je povabil, da si ogleda blok, ki ga v tej vasi gradi neko večje gradbeno podjetje. Vzel si jo toliko časa in si oglodal to mojstrovino. Najbolj nu je še ugajala cona ali vrednost onega stanovanja - štiri milijone štiri sto tisoč. Za svoje ne bi menjal, čeprav je dosti cenejšo. Jo p nekakšna logika. Večje podjetje - višjo številko. Nekoč je zo slišal o ekonomičnih gradnjah samo komentarja ni bilo ali so ekonomično za podjetje, ki gradi, ali za tistega, ki gradnjo plačuje. Prijatelj ga je še prepričeval, da bi bilo potrebno okrog takšnih blokov potegniti bodečo žico takoj, ko se gradnja prične. Iz izkušnje pravi, da ve, da so takoj vse hiše okrog takšnih blokov omečejo in očistijo ter da so material kratko malo razleze, "Beži, beži, saj ni živo srebro", nu je Jože odvrnil nekako neprepričljivo, ker jo prav v ten času zagledal lično na novo ometano hišico, ki je prej že deset let čakala na zidarje neometana,
"Od tega iua pa ožja skupnost koristi in jo menda žo tako tudi prav".
KONEC,
Milivoj Tiki.
lo
OBOLENJE ZOB - ZOBOBOL.
Nnjpogostejši vzrok zobnega obolenja je gotovo zob-na gnilobe. Ta se razvija prvenstveno ton, kjer se nahajajo ostanki hrano, to so v raznih jamicah in vdolbinicah, katerih je na zobu veliko. V teh jamicah gnijejo ostanki hrane, usedejo se bakterije , zaradi razkroj:, se tvorijo rez ne kislino ter končno uničijo sklend.no zoba« Ko jo ta uničena, s® ustvarjeni pogoji zn prodor bakterij v notranjost zoba, torej za razvoj zobne gnilobe. Ta v začetku ue.jhn odprtinica sc vslod stalnega delovanja bakterij stalno veča« Bolečine začutimo na tako propadajočem zobu običajno tedaj, ko pride proces v zadostno bližino živca. Važno je sedaj pravočasno zdravljenje takega zoba, kar jo za nadaInji obstoj soba velike važnosti. Velikokrat to še dokaj ugodno stanje zamudimo, gnitje napreduje vedno globlje, pride do vnetja živca in bolečine se prično. Bolečine so v začetku kratkotrajne, vendar sc stopnjujejo do neznanosti. Ob takšnih bolečinah sc tej rado dogaja, da skušajo posamezniki z raznimi sredstvi to preprečiti, vendar uspeh skoraj vedno izostane. Kolikor tak Muspeh*'- zdravljenja uspe, pa pokvari okolico zob, meso in tudi zob san. Ko tak zob [preneha boleti, ni to znak, da je sob ozdravel, temveč to pomeni, da jo zobni živec odmrl ter sc jo vnetje preneslo globljo v korenino in preko nje.
Bolečino lahko začasno prenehajo, toda kaj kmalu so težave zopet tu. Skozi koreninsko odprtine prihajajo kronična obolenja. Tak zob velikokrat kljub vsem modernim pripomočkom zapade kleščam. Izguba zoba pa ni tako preprosta stvar, kot bi človek prvi trenutek mislila V ustih s popolnim zobovjem vidimo, da ima vsak svoje mesto. Ko izdoremc zob, se stanje seveda spremeni. Zobje - sosedje izdrtega zoba se pomaknejo oziroma nagnejo v nastalo vrzel. Zobje nasprotne čeljusti pa začno izrnščati, kor nimajo več opore5 tako nastane disharmonija - nered. Zobje, ki izraščajo v tale. vrzeli, se podaljšajo, razkrijejo zobni vrat, ki ni pokrit s sklord.no. Taki zobje postanejo občutljivi na temperaturne spremembe ter kemične dražljaje. Posledica tega je, da človek na tisti strani ne grize, Ker no grize, sc ti zobje ne čistijo, kor so no čistijo, nastane tu zobna gniloba. Tako sc znajdemo v pravem začaranem krogu. Kakor vidimo, ima izguba zob lahko dokaj občutne posledico.
Noga zob.
Kakor je važno, da v razvoju čeljusti in zobovja v mladosti jemo pravilno sestavljeno hrano¥ tako jo važna prehrana tudi pozneje. Poznamo dvojo vrst čiščenja zobovja: naravno in motno. Naravno Čiščenje zeb sc izvrši pri zadosti trdi hrani in pravilnem žvečenju. Trda hrana pri žvečenju odgrne vso površino zoba ter nedzobrne prostore. Kalco je to čiščenje temeljito vidimo, če iz kakršnihkoli vzrokov na obe strani čeljusti ne grizeno. Zobje na tej strani so prevlečejo s sluzjo, postanejo "kosmati". Zobna dlesen postane vneta ter krvaveča ze na najmanjši pritisk. Da pa ne to stanje še slabše, so o koli takih zob nabore kmalu tudi obilica zobnega temna, Ako odstranimo vzrok, zaradi katerega en del čeljusti no dela , so stanje hitro izboljša. Torej čin bolj nčbra zobovje delati, tem boljše je njegovo čiščenje, tem bolj jo dlesen čvrsta in zdrava. Pri nastanku zobno gnilobe, jo bistvena važnost, kot som žo omenil, Zaostajanje hrane na zobeh, Ako uživamo samo mehko, fino phi-
pravij eno hrano, puščano povzročiteljen dovolj možnosti za njihovo škodljivo delovanje, Pnnetni starši bodo otroka hranili s pravilno pripravljeno hrano. Marsikatera nati nisli, da jo naredila otroku veliko uslugo, ko uu jo kupila ženijo, toda to je bolj slaba usluga. Vrednosti pravega črnega rženega kruha res ni noči dovolj priporočati, V ten kruhu je dovolj vitami-nov, nineralov in ostalih hranljivih snovi, polog toga pa ta kruh zaradi svojo trše konsistence tudi naravno čisti zobe. Marsikdo bo priponnil, češ črn kruh jc^vcndar pretežak za otrokov želodec. Toda ta trditev no drži. Zobje in čeljustno nišice nora.jo krepkeje delati, enako tudi ostali prebavni organi, Ravno zaradi povečanega dela se ti organi tudi^krepijo. Pravilna hrana je eno glavnih sredstev za naravno čiščenje zob,
Unotno čiščenje,
Ker sodobna prehrana ni princma za naravno čiščenje zob, norr.no v ta nanen uporabljati unetna sredstva. Med sredstva za unotno čiščenje spadajo svilene niti, zobotrebci ter kot glavno in najvažnejšo sredstvo - zobna ščetk?., S teni predneti odstra-nino preostanke hrane v nedzobnih prostorih, Ta sredstva, nislin razne niti in zobotrebci, še daleč niso popolna, včasih pa so pri nepravilni ali pretirani uporabi colo škodljiva, Eri nepravilni uporabi zobotrebca kaj lahko poškodujemo ustno sluznico. Tako nastanejo v ustih nanjše ranitve,vki jih lahko z zobotrebci tudi okužimo. Najbolj-^
še sredstvo je torej ščetka« Uspeh čiščenja pa je v prvi vrsti odvisen od njene pravilne uporabe,ozirona tudi od njene oblike, Nanen čiščenja z zobno ščetko jo'odstraniti vso preostanke jedi z zob in is nedzobnih prostorov. Ti ostnnlci namreč povzročajo s svojin razkrajanjen razvoj zobne gnilobo« Čiščenje z zobno ščetko pa ne vpliva povoljno sano na zobe, tenvoč tudi na zobno neso - dlesen, ki jo s ščetko uasimno. ter utrjujemo, Velikokrat opazino, da pri čiščenju zob dlesen krvavi. Kaj storiti v ten prinoru? Veliko napako bi storili, ako bi prenehali s čiščenjen. Zobna dlesen krvavi zato, ker jo neodporna. S pra-vilnin nasiranjen ter z rednin čiščenjen z dovolj trdo ščetko bodo te težave preminile, ker se bo dlesen utrdila. Kako masirati dlesen in čistiti zobovje, vau bo rad pojasnil zobozdravnik. Eri nabavi zobne ščetke sc bono vedno odločili za tako, ki je iz prašičjih ščetin, t. j» redka in dovolj trda. Tako ščetke so dovolj trde, elastične ter obstojno. Odklanjano razno najlonske proizvode, ker nimajo vseh lastnosti, Id. naj jih ina dobra ščetka.^Zobc čistino vsaj dvakrat dnevno, najvažnejše pa je vsekakor čiščenje zob pred spanjem« S ten čiščenjen odstranimo še ostanke hrano, ki bi so čez noč razkrajali, to še iz vzroka, kor jo ponoči proizvodnja sline manjša ter se ti o-stanki ne morejo odstraniti s slino. Da bo čiščenje zob s ščetko res učinkovito, nor? biti prodvsen pravilno;
a, oščetkati, ozirona očistiti je treba tonoljito vse grizno ploskve zob v zgornji in spodnji čeljusti}
b, čistiti zobo in na s im ti clle so n tako, da drgnono s ščetko v zgornji čeljusti od zgoraj navzdol, v spodnji pa obratno in sicer na zunanji in notranji ploskvi zob.
Z l-hltia pritiskom na zunanjo in notranje ploskve zob in s kroženjen spravino ščetino v nedzobno prostore. Tako osna žimo nesnago (zaostalo hrano) iz najtežje dosegljivih nest. Pogosto so dogaja, da dajano otrokom po večernem čiščenju zob še razne sladkorčke, To jo zelo škodljivo. Škodljivost sladkorja čez dan ni t.-ko huda, kor sc ostanki zelo hitro odstranijo s slino in ostalo hrano. Škodljivo pa je to ponoči, kor se slin- zelo počasi obnavlja, sladkor razkraja, tvorijo se kislino, ki izredno škodljivo delujejo na zobovje. Pri otrocih, ki inajo v izrasti šele prve mlečne sekalce, zadostuje tudi čiščenje s kosom vate, namočene v mlačno vodo. Kakor hitro pa so otroci dovolj razumni, jih je treba privaditi na uporabo zobno ščetko (seveda mora biti primerne velikosti).
Končno uporabljamo pri umetnem čiščenju zob še razne pripomočke, kot so: zobno paste, zobni praški ter ustna voda.
Pri izbiri zobnih past in praškov je treba biti ros zelo previden, kor niso vso pasto dobre. To pa so samo pomožna sredstva, ki pri čiščenju niso ne obhodno potrebna.
Boris Košutnik.

r- .-/»	>v
OBVESTILO.
Obveščamo vse čl-ne našega delovnega kolektiva, da bo po novem letu poslovala zobna ambulanta tudi ob četrtkih.
Z DELOVNIM POLETOM V NOVO
LETO 1960!
...

tu TO ERI NAS NIHA ERODAJNA OSNA TONE GOSPODINJSKE KERAMIKE PO SKUPINAH.
Kljub temu, da se prodajne cene po kosih v zadnjih treh letih niso spremenile, ali pa so se le v nekaj primerih, je opaziti občutno .spremembo v ceni 1 tone te ra mike, kar je najbolj razvidno iz naslednjega prikaza:
Skupina	T . „	Proizvod- Let0 nja v tonah		Vrednost po ppc po odb, lo% na B	Cena na 1 tono
Krožniki	1957	9ol,88	145,214.o99	161. ol2
	1958	I.072,ol	177,332.405	165.421
9	mes.1959	696.58	114,969.137	165. o97
Sklede	1957	176,47	41,lo3.128	232.924
	1958	262. 15	70.222.52o	267.872
9	mes,1959	275,41	7 8,o68.671	283.468
Vrči za vodo	1957	21.56	4,634.652	217.009
	1958	52,55	7,394.321	227.154
9	mes.1959	25.51	5,865.363	231.695
Ost.gosp,predm.	1957	112.57	50,611.594	449.6o5
	1958	187o03	8o,349.2ol	429.484
9 Skupaj	mes,1959	17o,91	79« 133.738	463.ool
Gospodinjska				
keramika	1957	1,212.28	241.563.473	199.265
	1958	1,553,79	355,298.447	215.794
9	mes.1959	-l$168„ ol	2?8,o36o9o9	238. o43
Zaradi boljšega pregleda smo vzeli za primerjavo samo gospodinjsko keramiko, medtem ko primerjava pri tehnični in sanitarni keramiki vslcd različnih artiklov, ki jih narekuje trg, ne bi bila zanimiva«
Vzrok porasta cen posameznih grup gospodinjske keramike na 1 tono je predvsem sprememba asortimana, t„j. povečanje slikane proizvodnje s zlatom, listri in raznimi drugimi dekorji. Nadalje je temu vzrok tudi občutno znižanje blaga B vrste, ki sc jo od 58% v letu 1957 znižal na 11% v letu 1959. Pričakovati jo, da bo cena na 1 tono keramiko v naslednjem letu še gorasla in to na račun dekorativno keramiko $ medtem ko pri znižanju B vrsto vcrjevno ne bomo mogli več voiiko doseči.
Vili Germadnik.
Rekordna proizvodno*' in prodajo v mesecu ___________novembru 1939._____________ ________
V mesecu novembru smo dosegli doslej največjo mesečno proizvodnjo, saj znaša po količini 168.985 kg in po vrednosti 43,400.576.- din, kar predstavlja v odstotkih v primerjavi z mesečnim planom po količini 124.4% in po vrednosti 149.9%.
Tudi prodaja je v tem mesecu rekordna in sicer znaša po količini 185.467 kg in po vrednosti 46,359.072.- din, V primerjavi z mesečnim planom predstavlja ustvarjena prodaja po količini 137% in po vrednosti 162%,
planirano
Po VRmeSTt
e?
PO KVLICItil
Po kou&tii
PR0&A3A
POVRFdKO&TI
-RRED ,5. OBLETNICO MOJEGA OBSTOJA.
Rojen bil z dobrim sem namenom, ukvarjal s težkim se bremenom.
Vsak svojo naj pove o meni, če ste edini si v oceni!
Ako sodbo hočete o meni dati, pisati mnogo treba je, več brati.
Na ta način bo ocenitev prava*, saj takšna kritika je vedno zdrava.
Da, skromno, majhno imam naklado, tako kot z otroško je doklado.
Kot otrok no ostane deklica le mo la, vsebina moja vso bolj pestra jo postala.
Eno rojstvo jo in drugo konec, ne močimo vsega skupaj v lonec.
Za mene tudi naj velja praviloi Delajmo, d” uspeha bo obilo!
Težko je biti v noji koži.
Čez moje slabo tisti toži, ki le ob strani' se smehlja Češ: "Moja vedno obvelja!”
Upam, da beseda dobro le želeča se zdela vam ne bo preveč boleča.
| Z trnšo pomočjo želim živeti, sovražniku ne dam so streti.
Libojski Keramik.
BRALCEM "KERAMIKA”.
Kakor nan izkušnja kožo, slabo vozi, kdor no laže.
To velja predvsem za nas, kadar krajšamo vam čas.
Zato po kar lopo po vrsti poglejmo sodelavce našo, kakšni njih pisateljski so prsti, kakšno o njih je mnenje vaše,
Božo naš, Keramika je gl~vo, uredniškemu odboru dirigira..
Komur porodi so misel prava vsak po svoja pač najbolje muzicira.
Drugi najagilnojši jc Tiki, ki se za psevdonimom skriva.
Misli svoje še pristavi k piki, ki Tiki - dvojček jih odkriva.
Ilustrator temu zboru še pripada.
On po svoje rizbe vam nariše, za Keramika idej ne strada, če urednik na dopust nam jo pobriše.
Še Franjo, Franci in pa nežni spol (odbora jo edini eksenplar) po svoje vsak vihti pisalni kol,
Keramiku, pa članke daje v dar.
S številko v letu novem zdaj želimo vsem, ki ukvarjajo se s pisanjem dopisov, bo našim bolj ugodeno ljudem, če bo v Ker'miku pač več podpisov.
ALI ŽE VESTE ...f&CZTZ
dr je varnostni tehnik ob priliki popravila"Inadloščilne peči padel v nezavarovano jamo?
da so tovariši Jože Oblak, Franc Zupanc in Cilka Turnšek opravili do zdaj na (J več prostovoljnih ur (skupno 182) pri gradnji prodorne peci oz»restavracije in da je še mnogo takšnih, ki še niso prispevali nobene prostovoljno ure za skupnost?
dr so no anketo o letovanju odgovorili le delavci slikamo in vajenci ter je zato delo komisije za dopuste otožkočono.
BIROKRACIJA.
na obisk, v katorom naj-
podal v knjiž-skoraj tako
Pope jo žolci izvedeti poacn eno sano besedo "birokacija". Vpraševal je prijatelje o pomenu, toda odgovori so bili tako različni ~li pa jih sploh ni dobil, da se jo odločil, da bo ob priliki, ko pojde k prijatelju v mesto stopi v knjižnico, Tom, pravijo, imajo leksikon, deš v s:* ko še tako zamotano besedo,
Ko jo prišel v mesto, so jo žo zgodaj nico. Ta stavba jo za njegovo pojme “colo mo sto” veliko kot njegova vas. Žo pri vhodu ga jo pozval vratar: nDožniki so morajo tu oddati!" "Samo za. čas ek skočim v knjižnico", mu jo vljudno odgovoril POpo, "Rokol som, da oddajte dežnik” ga jo sedaj že ostro pozval vratar. Vstopil jo v prvi dolg hodnik, Tu jo stal drugi vratar, "Kam želite?" "V knjižnico", "Imata vstopnico?" "Oprostite, samo ono bosedo bi rad pogledal v leksikonu", jo hitel Pope.
"Potom pojdite v drugo nadstropje dosno, vrata 14!" Prisopihal jo v sobo 14, Neka zajetna ženska ga je vprašala: "Imate čitalno karto?" "Saj nočem brati, samo besedo birokracija bi si rad oglodal!" Dobro, so pravi, da boste čitali", je mirno nadaljevala ženska. Pojdite v tretjo nadstropje št, 28!” Mirno so je obrnila vstran,, Zdaj je zakoračil šo ono nadstropje više. "Želite karto za eno leto ali samo polletno?" "Samo za pet minut”, se ja sedaj žo razhudil Popo. "Eno samo besedo bi rad pogledal! •' To lahko pogledate brez čitalno karte.
Drugi hodnik pritličje lovo soba 3".
Sedaj je Pepe žo obžaloval, da jo moral oddati dežnik, Razbil bi ga na zidu, tako ga je lomila joza.
V sobi št. 3 jo moral počakati dobre pol uro, da je prišel do okenca. "Leksikon, prosim!” ja zaklical zmagoslavno, "Najprej izpolnite to tiskovino, navedite, kateri leksikon želite, potem pa pojdite k naslednjemu okencu, kjer dobite številko”, Dobil je številko 15 in čakal še drugo polovico ure. Končno je imel zaželeni leksikon v roki. Trikrat je že pregledal vse besede pod "B", toda zaželene ni našel. Stopil jo k možaku pri okencu, mu pomolil knjigo pod nos in zaklical:"Leksikon ni popoln, manjka beseda birokracija." Možak ga ostro premeri in reče: "Kje imate list? En list manjka! Policaj!" Zaman jo Pope zagotavljal svojo nedolžnost, mora 1 je s policajem v zapor. Ko so ga v priporu vprašali* če želi čtivo, si je zaželel leksikon. Toda še dolgo je bulil v knjigo poten, ko jo prebral tole: Birokracija - zasmehijiv izraz za neodgovorno, počasno, komplicirano poslov.nje uredništva.
Zdaj je Pepc dobro vedel, kaj ja iskal.
Ernest Polanc

tl
Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman.
Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje.
Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.