PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra T943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 6 (12.638)
Trst, četrtek, 8. januarja
TRST
Ul m—*
•«*:
Z
š-i
5
- PP 559 (4 linije)
'io 1 • 85723
0
co
Ul
Ul
*•
O
O
Zaradi dražitve marke in padanja franka
Francija in ZRN sta si v laseh
RIM — Chirac noče razvrednotiti franka, Kohl ne mara ovrednotiti marke, oba sta proti paritetnim popravkom v Evropskem denarnem sistemu, ne moreta pa jih izključiti. Medtem ko se marka še vzpenja (v Italiji je kotirala včeraj 699,70 lire proti 696,95 v ponedeljek), je frank padel v Frankfurtu skoraj do kritične meje 3,3303 nasproti marki, a ne eni ne drugi strani ni do prvega koraka: Pariz si noče vpričo zdajšnje družbenopolitične krize zapraviti prestiža, Bonn pa je na pragu volitev.
Newyorški borzni operaterji menijo, da bo francoska centralna banka še naprej prodajala marke, v Parizu pa trdijo, da ne, češ da je emisijski zavod prepustil usodo franka Nemcem, kar odločno zanikajo v Frankfurtu s pripombo, da je Francija še včeraj krepko podprla svojo valuto.
»V krizi ni frank, ampak marka!« pravi francoski finančni minister Balladur, češ da je domača valuta žrtev špekulacij ob precenitvi marke, zato se Francija ne bo odločila
za devalvacijo. Chirac pa je pred njim obtožil Nemce, da kršijo septembrski dogovor iz Gleneaglesa na Škotskem, po katerem so se članice EGS obvezale, da bodo složno nastopile proti destabilizacijskim učinkom drsenja dolarja navzdol. Ministri EGS so izrecno opozorili, da utegne dolar izzvati napetost v EDS: to se je tudi zgodilo, toda po mnenju Francije je ostal Bonn pasiven in je prekršil sporazum o solidarnosti.
Glasnik zahodnonemške vlade Ost pa trdi, da razvoj francoskega gospodarstva ne opravičuje šibkosti franka, ki da je »ustaljen«, zato naj problem reši sam Pariz. Nemški socialdemokrati pa niso tega mnenja: zadržanje vlade lahko spravi v krizo odnose med državama, zato je treba marko brž revalvirati za 2 odstotka (Francija zahteva njeno 4-odstotno ovrednotenje). Predsednik izvršne komisije EGS Delors: »Ko bi vsakdo opravil svojo dolžnost, bi vsega tega ne bilo.« Dejansko poziva Bonn k prodaji mark in nakupu frankov, (dg)
»Stavke gor, frank dol, Chirac pa pri	%
Sindikalni boj železnic; 1 zamajal francosko gospodarstvo
PARIZ — Stavka francoskih železničarjev, ki stopa danes v 21. dan, je še vedno zelo kompaktna, čeprav vozi nekaj več vlakov kot prejšnji dan. Posebno promet z Italijo je živahnejši: mejo je včeraj v obe smeri prešlo več potniških in tovornih vlakov.
Tudi včeraj je v Franciji vozilo kakšnih 40 odstotkov vlakov. Večje težave so nastale zaradi predvčerajšnje stavke podzemeljske železnice, ki je ohromila zveze s predmestjem. Nevšečnosti povzroča tudi stavka pomorščakov in uslužbencev električne ustanove, posebno se je to poznalo včeraj
zjutraj in zvečer. Elektrarne so proizvedle 29 tisoč megavatov elektrike manj kot normalno.
Francoske železnice so v teh treh tednih izgubile 300 milijard lir, kakšnih 200 milijard škode pa so povzročili mornarji. Neprimerno večja je škoda zaradi ukinitve pomorskih prevozov s Korziko. Delno bo škodo odpravila povečana dejavnost zasebnih avtoprevoznikov. Težko je določiti izgubo trgovin in kulturno-abavnih ustanov. V francoskih zimskih turističnih krajih v Alpah so imeli 20 odstot-
Francoski železničarji so v Marseillu v znak protesta postavili tračnice kar na glavno cesto	(Telefoto AP)
kov manj turistov kot lani, ob Sinji obali pa še manj.
Direkcija francoskih železnic (SNCF) je včeraj sporočila, da majhne skupine stravkajočih povzročajo sabotaže na vagonih in tirnih napravah. Okvare je ugotovila na postaji Pariz—Austerlitz; v jugozahodnem delu Pariza so onesposobile 150 vagonov, v severni Franciji pa so poškodovale mehanizme na električnih vodih.
Zelo hudo škodo stavka povzroča v zasebni industriji. Podjetje v Marseillu, ki popravlja železniške vagone, namerava odpustiti 250 delavcev. Skladišča premogovnikov so polna in rudarji nimajo več prostora za odlaganje na novo nakopanega premoga.
Za povprečnega državljana s ceste se posledice stavke opažajo predvsem v zmanjšanju njegove potrošnje, v pogostejšem zahajanju v restavracije, manjšem nakupu trajnejših dobrin in odpovedi obiskov predstav zaradi slabih prometnih zvez.
Predsednik vlade Chirac je včeraj izjavil, da nima namena spremeniti svoje mezdne politike, ker bi popuščanje na tem področju prižgalo zeleno luč inflaciji in brezposelnosti. Tudi njegov včerajšnji radijski govor ni ponudil nobene spravne rešitve, predvsem ne z železničarji.
»Stavke gor, frank dol, Chirac pa pri miru,« piše včerajšnji neodvisni levičarski Liberation, ki izraža mnenje opozicije po predvčerajšnjem najbolj napetem dnevu, ko so se stavki železničarjev pridružili tudi sprevodniki podzemeljske železnice in šoferji mestnih avtobusov.
Napad francoskih letal na libijsko letališče v Čadu
Po »raztegnitvi« ameriškega sklepa o ekstradiciji na druge zločine
Francesco Pazienza aretiran zaradi bolonjskega atentata
LERICI — Francesco Pazienza, skrivnostna osebnost številnih gospodarskih in političnih škandalov zadnjih let, je bil včeraj ponovno aretiran v Lericiju pri La Spezii. Karabinjerji so prišli ponj v vilo, last njegove družine, in ga prepeljali v vojašnico v La Spezio. Zaporni nalog za Pazienzo je izdalo sodstvo iz Bologne, obtožilo pa ga je združevanja v zločinske namene in sodelovanja pri oboroženi tolpi, torej dejanj, zaradi katerih je aretacija obvezna. Baje je ta obtožba vezana na dejavnost tajne službe SISMI v zvezi z bolonjskim atentatom in do aretacije je prišlo, potem ko so ameriške oblasti sprejele zahtevo italijanskega sodstva, da razširijo pristanek na ekstradicijo Pazienze tudi za ta kazniva dejanja. Že sinoči so Pazienzo odpeljali iz La Spezie v turinske zapore. Mešetar, če ga lahko tako imenujemo, pa je že začel groziti, da bo govoril tudi o političnih umorih v tujini.
Proti Francescu Pazienzi je v teku več preiskav in sodnih postopkov. V Milanu je obtožen sodelovanja v stečaju Calvijeve banke Banco Ambrosi-ano ter sodniki so zaradi tega že dosegli ekstradicijo iz ZDA, Pazienzo pa so izpustili na začasno svobodo pod
pogojem, da se ne vrne domov v Ta-ranto, ampak da se naseli pri starših v Lericiju. Proti Pazienzi je v teku tudi postopek v Neaplju zaradi domnevne povezave s kamoro v zvezi z osvoboditvijo Čira Cirilla. Sedanji zaporni nalog pa postavlja celotno vprašanje na drugačno raven, saj je tokrat Pazienza obtožen tudi sodelovanja pri pokolu, ki je daleč hujše kaznivo dejanje od gospodarskih zločinov, za katere je moral doslej odgovarjati sodnikom.
Ponovna aretacija Francesca Pazienze je vzbudila seveda val komentarjev in reakcij. Ostro je protestiral njegov ameriški odvetnik Morrison, ki je kritiziral sklep zunanjega ministrstva, da pristane na razširitev dovoljenja za ekstradicijo ter torej na aretacijo Pazienze tudi zaradi bolonjskega atentata. Morrison je dejal, da bo v prihodnjih dneh seznanil javnost z ozadjem dogajanj, pri katerih naj bi ne bila nepomembna vloga nekaterih najvidnejših ameriških političnih predstavnikov.
Mnogo je bilo reakcij tudi v Italiji, med katerimi naj omenimo reakcijo Združenje družin žrtev fašističnih atentatov, ki je izrazilo zadovoljstvo in potrdilo zaupanje v italijansko sodstvo.
PARIZ — Francoska letala so včeraj bombardirala libijske radarske naprave in pristajalne steze v Uadiju Dum v severnem Čadu nad 16. vzporednikom. To je prvi neposredni francoski odgovor na libijsko nedeljsko bombardiranje krajev južno od že omenjenega vzporednika, ki je bila nekakšna ločnica med profrancoskimi vladnimi silami Hisena Habreja in prolibijskimi gverilci Gukunija Weddeya, dokler se ni ta uprl Libijcem in se pobotal s Hab-rejem.
Libijske oblasti so po bombardiranju informirale tuja veleposlaništva v Tripoliju, da je francoski napad na libijske radarske naprave dokaz, kako skušata Pariz in VVashington izrabiti Čad kot odskočno desko za napad na Libijo. Libijci so tudi obtožili Francijo in ZDA, da v odsotnosti »kakršnekoli vlade« v N'Djameni spreminjajo Čad v njihovo oporišče.
V Parizu take obtožbe zavračajo in navajajo sporazum ob srečanju Gadafi - Mitterrand na Kreti leta 1984, ko so sklenili, da sme tako ena kot druga stran odgovoriti, če ena prekorači »rdečo črto« 16. vzporednika.
Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz N'Djamene je Libija v precejšnjih te-
žavah. Vsa afriška javnost tako ali drugače obsoja njeno prisotnost na z uranom bogatem Tibestiju, saj v bistvu nima več podpore med krajevnim čadskim prebivalstvom z izjemo pristašev šejka Ibn Omarja.
Po začetnih libijskih vojaških uspehih so sedaj sile Tripolija v defenzivi. Čadska vojska in Gukunijevi gverilci iz dneva v dan dobivajo novo francosko in ameriško vojaško pomoč, da že ogrožajo dosedanjo libijsko premoč. Včeraj so v D'Djameni razkazovali libijske ujetnike, ki so jih zajeli v uspešnih akcijah na severu države. Tripoli pa je včeraj popoldne odgovoril z letalskim bombardiranjem čadskih vladnih položajev v Kuba Ulangi, 65 kilometrov južno od 16. vzporednika. Vesti o morebitnih libijskih letalskih izgubah ni. Opazovalci pa navajajo, da bodo libijski migi v bodoče le s težavo gospodarili na čadskem nebu, saj je Habrejeva vojska dobila najsodobnejše protiletalske rakete, da so že sestrelili nekaj letal in helikopterjev.
Sinoči pa je Pentagon vsestransko in z razumevanjem podprl francosko bombardiranje libijskih radarskih naprav v severnem Čadu.
Ukrepi proti aidsu v Italiji in Jugoslaviji
RIM, BEOGRAD — V Italiji je splošna mobilizacija proti aidsu, akutni imunski pomanjkljivosti, ki ji drugače rečejo tudi kuga našega stoletja. Danes bo minister za zdravstvo Donat Cattin umestil komisijo, ki bo določala splošno strategijo za preganjanje te bolezni, krajevne uprave pa bodo odpirale službe, namenjale posebne sklade in nadzorovale širjenje te nevarne bolezni.
Med deželami, ki so najbolj poskrbele za obveščanje državljanov o širjenju te kužne bolezni, je Emilia Romagna. Pa ne samo zato, ker je njeno glavno mesto, Bologna, leto začelo s smrtjo dveh otrok zaradi aidsa, ampak zato, ker je daleč pred ostalimi spoznala potrebo, da je bolezen mogoče najbolje zatirati s hitro in temeljito informacijo. S tem namenom je že pred tedni razposlala med vse meščane okoli 200.000 brošur, v kateri je na 20 straneh poljudno napisano, kako se prenaša ta bolezen in kako se morajo ljudje ravnati, da se ji izognejo.
V Piemontu so pred enim letom ustanovili posebno stalno komisijo, ki se ukvarja z zdravniškimi pogledi bolezni, od preprečevanja do diagnostike, zdravljenja v bolnišnicah in ambulantah. Vsi
zdravstveni delavci že osem mesecev prejemajo brošuro deželnega odborništva za zdravstvo. V Turinu, kjer je bolezen najbolj razširjena, bo kmalu začel delovati »telefon prijatelj«.
V	Lombardiji so lani zabeležili 214 primerov, od tega 101 s smrtnim izidom,- 62 odstotkov med zasvojenimi z mamili in 29 odstotkov med homoseksualci.
V	Toskani delujejo trije centri za boj proti aidsu: v Firencah, Sieni in Piši. Lanskega decembra so zabeležili 37 primerov, od tega 26 s smrtnimi posledicami.
V	Laciju so središča za boj proti aidsu odprli pri številnih Krajevnih zdravstvenih enotah v Rimu in po vsej deželi. Lani so zabeležili 64 primerov.
Preiskovanje protiteles za aids v krvi bo v kratkem obvezno za vso Jugoslavijo. Če bodo sprejeli predlog zvezne komisije za nalezljive bolezni, bodo morale vse republike in obe pokrajini uvesti obvezno testiranje vzorcev krvi prostovoljnih krvodajalcev.
Doslej je bilo preiskovanje redno samo v Sloveniji. Med 58.000 vzorci, testiranimi za transfuzijo
krvi te republike, so bili samo štirje pozitivni. Delne preiskave v Srbiji, Vojvodini in BiH niso v nobenem primeru potrdile navzočnosti protitelesa na virus aids.
Po oceni strokovnjakov Jugoslavija sodi med države z izrazito majhnim številom obolelih in okuženih. S strožjim nadzorstvom pa bi popolnoma izključili možnost okuženja prek krvi prostovoljnih krvodajalcev.
Eden izmed najpomembnejših razlogov, zakaj so v Jugoslaviji dolgo preučevali uvedbo obveznega nadzora v službah za transfuzijo, je bilo pomanjkanje denarja. Povprečno na leto prevzamejo v Jugoslaviji 8.000 steklenic krvi prostovoljcev. Pregled enega vzorca stane 4.000 dinarjev. Če sumijo, da je rezultat pozitiven, opravijo zapletene analize, ki stanejo 50.000 dinarjev. Sedaj so našli način, ki bo strošek pregleda zmanjšal za desetkrat. Združili bodo deset steklenic različnih krvodajalcev. Če bo analiza pokazala aktiven rezultat, bodo analizirali kri vsakega posameznega krvodajalca.
V Albaniji sodijo italijanskim ribičem
OTRANTO — Albanska obalna straža je v prejšnjih dneh zajela dva italijanska ribiška čolna, ki sta ribarila v albanskih teritorialnih vodah. 30. decembra so aretirali osem italijanskih ribičev in včeraj je albanski javni tožilec zahteval obsodbo na leto dni zapora za kapitana obeh zaustavljenih ribiških čolnov in zaporne kazni od 4 do deset mesecev za ostalih šest članov posadke. Obenem je albanski tožilec zahteval zaplembo obeh čolnov. Ribiči so v svoj zagovor povedali, da niso nameravali pluti v teritorialnih vodah republike Albanije, ampak da je do kršitve meje na morju prišlo samo zaradi pomanjkanja izkušenosti.
V Avstriji že brusijo nože pred pogajanji o sestavi velike, »rdeče-črne« koalicije
DUNAJ Preden se bodo danes in jutri nadaljevala pogajanja za sestavo nove vlade, sta se včeraj ločeno in na razširjenih predsedstvih sestala oba možna avstrijska koalicijska partnerja, socialistična in ljudska stranka. OEVP je podaljšala svoje predvčerajšnje tradicionalno srečanje »Treh kraljev« v božjepotnem salzburškem kraju Maria Plain, kjer bodo zasedali še do večera, SPOE pa je sklicala svoje ljudi kar na Dunaj.
Ali bo prišlo do poroke obeh največjih avstrijskih strank, pa ta hip ne vedo niti Gašper, Miha in Boltežar, še manj pa vodja »črnih« Alois Mock, niti »rdečih« Fred Sinowatz. Že res, da sta se doslej obe pogajalski ekipi že v marsičem zedinili, ostaja pa kljub temu še nekaj spotikljivih podrobnosti, ki bi utegnile preprečiti vladno partnerstvo med SPOE in OEVP. Bodoči (ali pa tudi ne) kancler Franz Vranitzky je sicer rahlo bolj optimističen kot njegov bodoči (ali tudi ne) pod-klancer Mock, vendar je do sestave rdeče-črnega dunajskega vladnega kabineta potrebno razčistiti še nekatere neizpodbitne razlike v pogledih, v prvi vrsti pa seveda: kmetijsko politiko in razdelitev ministrskih stočkov.
Ljudska stranka, ki se zaveda svoje široke volilne baze med kmečkim življem, vztraja na večjih finančnih injekcijah v agrarno politiko, medtem ko socialisti zagovarjajo varčevanje tudi na tem področju. Vranitzky je včeraj izjavil, da bi bilo pametno temeljito premisliti dandanašnji sistem živinorejstva in poljedelstva ter ga postopoma nadomestiti z drugačnim, donosnejšim ter ugotoviti, kje se, na primer, ustavi 7 šilingov, kolikor znaša razlika med odkupno (4,20) in prodajno (11) ceno mleka.
Aloisu Mocku, ki je v svojem predvolilnem boju za avstrijskega kanclerja obešal na veliki zvon potrebo po »preobratu« v domači živinoreji na tiskovni konferenci v zasneženi Maria Plain -ne bo pustil odpraviti z »manj privlačnimi ministrskimi mesti«, sam da bo sicer sprejel mesto podkanclerja in (morda) zunanjega ministra, vendar da bo njegova stranka ostala trda tudi v borbi za druga pomembna vladna področja. Ni mu čisto pri srcu tudi apriorno nagnjenje socialistov do notranjega in finančnega ministrstva, pa čeprav je celo Robert Graf, gospodarstvenik OEVP, skromno pripomnil, da sodita mesto kanclerja in finančnega ministra v »eno frakcijo«. Ministrstvo
za trgovino bo, kot vse kaže, tako ali tako prešlo v roke črnih. Samo da je ta misel že v svojih povojih vzpodbudila precej razburjenja. Ne dovolj tiho so v krogih OEVP začeli govoriti, da bi ravnanje z le-tem prepustili eni izmed njihovih dam, nakar je generalni sekretar združenja industrij cev Herbert Krejci dovolj glasno opozoril pred »igranjem s feministično delitvijo funkcij«, ker da je potrebno prav na to mesto posaditi »pametno in preudarno glavo«, pa čeprav on sam ni kakšen »sovražnik žensk«. Komentar o posledicah, ki jih je v ženskih krogih OEVP vzbudila ta Krejcijeva izjava, je, razumljivo, povsem odveč.
Izmed pomembnejših in privlačnejših ministrstev, po katerih hrepeni OEVP, je Mock danes naštel tudi notranje ali kmetijsko. Čeprav so se za notranjega že izrekli socialisti.
Tako, da resnično še ni čisto jasno, kakšne barve bo nova avstrijska vlada. Najverjetneje bo že rdeče-črna, samo zgodi se lahko še vse mogoče. Tudi OEVP/FPOE (s Haiderjem), pred čemer je že takoj po volitvah krčevito opozarjal tudi Herbert Krejci.
BARBARA GORIČAR
Oprostitev neofašistov na procesu zaradi atentata na Leightona
RIM — Pierluigi Concutelli, morilec rimskega sodnika Vittoria Occorsia, in teoretik črnega prevratništva Stefano delle Chiaie, ki se skriva nekje v tujini, sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov na procesu zaradi atentata na voditelja čilske krščanskodemokratske stranke Bernarda Leightona.
Do atentata, v katerem sta bila težko ranjena Leighton in njegova žena, je prišlo leta 1975 v Rimu, kjer je Leighton živel v izgnanstvu. Na čilskega voditelja je pred njegovim stanovanjem streljal mladenič, ki je nato zbežal z motorjem.
Kot so ugotovili italijanski preiskovalci, je atentat na Leightona naročila tajna policija Pinochetovega režima italijanskim neofašističnim teroristom in jim v zameno obljubila veliko količino orožja. Sodniki pa so bili mnenja, da ne obstajajo zadostni dokazi in so torej oba neofašista oprostili. Državni tožilec, ki je za Concu-tellija zahteval 25 let zapora, za Stefana Delle Chiaie pa 20 let, bo verjetno že danes vložil priziv.
Med turnejo po Vzhodni in Severni Evropi
Nakasone bo januarja obiskal Jugoslavijo
TOKIO — Japonski premier Jasuhi-ro Nakasone je izrazil prepričanje, da bo njegov obisk v Jugoslaviji okrepil tradicionalno dobre odnose med državama in prispeval k poglobitvi sedanjega skromnega gospodarskega sodelovanja.
V pogovoru z dopisniki iz Finske, DDR, Jugoslavije in Poljske - držav, ki jih bo obiskal od 10. do 17. januarja -je Nakasone poudaril, da je namen njegove turneje utrditev stikov Japonske z državami tega dela Evrope in želja, da skupno spodbudijo dialog med Vzhodom in Zahodom.
Ko je odgovarjal na vprašanja dopisnika Tanjuga, je Nakasone dejal, da japonski narod goji globoka čustva do Jugoslavije. Kot je dejal, je v spominu ostal obisk predsednika Tita na Japonskem in njegov govor, ki je navdušil Japonce. Nakasone je dejal, da
je osebno pred dvema desetletjema obiskal Beograd in Novi Sad.
Nakasone je prvi japonski premier, ki bo uradno obiskal Helsinke, Berlin, Beograd in Varšavo. V Tokiu ocenjujejo turnejo kot nov diplomatski prodor Japonske zunaj ustaljenih poti, ki so doslej voditelje japonskih vlad peljale skozi izključno k VVashingtonu ali Zahodni Evropi.
Na vprašanje, kako ocenjuje prihodnost gospodarskih stikov med Japonsko in Jugoslavijo, je premier Nakasone dejal, da Japonska prav na področju ekonomskega sodelovanja vidi največje možnosti za vzajemno dopolnjevanje.
V Tokiu so napovedali, da bo posebna japonska delegacija predstavnikov vlade, gospodarstva in bank v kratkem obiskala Jugoslavijo, da bi »v popolnoma odkritih pogovorih« cenila konkretne oblike prihodnjih skupnih poslov, (dd)
Alfa Lancia: delavci šli delat v znamenju budnosti
MILAN — Po praznikih je včeraj spet oživela dejavnost v obratih družbe Alfa Romeo, čeprav pod vtisom lastniških sprememb. Obrati v Areseju in Portellu pri Milanu ter v Pomiglianu d'Arco pri Neaplju delujejo pač od 1. januarja pod imenom novoustanovljene družbe Alfa Lancia Industriale, ki je nastala, potem ko je Fiat kupil državno družbo AR iz sklopa IRI.
Zdaj se postavlja vsem 12.500 aktivnim uslužbencem milanskih tovarn in njunim 2.000 nameščencem v izredni dopolnilni blagajni (1.600 delavcev in 400 uradnikov), kot tudi 9.000 aktivnim in 3.000 »parkiranim« uslužbencem neapeljske tovarne vprašanje o sindikalnem odnosu do novega gospodarja. Agnelli je vsem poslal pismo, v katerem pravi, da bo zanje začela veljati delovna pogodba kovinarjev v zasebnem sektorju, oni pa bi radi ohranili ugodnosti prejšnje pogodbe za kovinarje v državnem sektorju.
Delavci čitajo Agnellijevo pismo pred vhodom v tovarno	(Telefoto AP)
Zapora za stole iz Jugoslavije
BEOGRAD — Večino jugoslovanskih izvoznikov stolov bo prizadel sklep ameriške vlade o ukinitvi carinskih olajšav za pošiljke tovrstnega pohištva. »Čeprav še nimamo na razpolago zanesljivih informacij,« pravi višji svetnik v splošnem združenju za predelavo lesa v Gospodarski zbornici Jugoslavije Vojko Bojic, »vse kaže, da bomo od 1. julija izgubili možnost, da bi na ameriški trg izvažali stole brez carinskih dajatev, ki znašajo 6 in 7 odst. Pri tem bo nekoliko otežkočen položaj jugoslovanskih delovnih organizacij, ker je tudi lani prišlo do občutenega padca vrednosti dolarja glede na zahodnoevropske valute, vendar se bomo še nadalje trudili, da ameriškim kupcem prodamo čimveč blaga ne glede na ukinitev carinskih olajšav.
Za zdaj še ni znano, ali so zaostreni tudi kriteriji izvoza za druge vrste pohištva. V zadnjih letih iz Jugoslavije ameriškim kupcem pošiljajo pohištvo v vrednosti približno 135 milijonov dolarjev, nekaj manj od polovice gre na račun pošiljk stolov, (dd)
Ovire v perestrojki partijskega voditelja Gorbačova
SZ: težaven boj s »starimi zvezami«
MOSKVA — Novi prvi sekretar CK KP Kazahstana Genadij Kolbin ima očitno v svojem boju za moralno očiščenje te republiške partijske organizacije proti sebi organizirano fronto »starih vez« starega vodstva. To namreč sledi iz včerajšnjega velikega članka v Pravdi. Partijsko glasilo obeša ta svoj zapis na zelo kritičen članek z naslovom »Stare zveze«, v katerem je že oktobra lani kritiziral nekritičnost, familiarnost in podobne pojave v kazahstanski partijski organizaciji. Seveda si takrat Pravda še ni mogla privoščiti preveč direktnih namigov na sam vrh CK - ne da bi sicer imenovala strmoglavljenega šefa Kunajeva, pa tokrat dosti jasno pove, da je on sam vladal po načelu rodbinskih in prijateljskih vezi.
Najbolj grob primer botrovanja nad skompromi-tiranimi partijskimi in državnimi funkcionarji, ki jih navaja Pravda, si je Kunajev privoščil lani poleti, ko je tako rekoč na lastno pest ignoriral sklep rajonskega (občinskega) komiteja o izključitvi iz partije prvega sekretarja M. Abakanova v Džezkazgan-ski oblasti. Kazen je potrdil oblastni komite in ko je komisija za partijsko kontrolo v CK KP Kazahstana sklicala obravnavo primera, jo je prehitel biro partije, ki je Abakanova vrnil v članstvo in mu omogočil prevzem drugega položaja. To je bil sredi oktobra
poglavitni razlog za že omenjeni prvi Prav din nastop proti »starim zvezam«.
Iz včerajšnjega članka izvemo za kup primerov čisto orientalske rodbinsko-klanovske politike. V vrhu centralnega komiteja so našli svoje zaščitnike dokazani tatovi državne imovine tudi še takrat, ko so pravosodni organi že vodili proti njim postopek. Ali pa so se po ukazu od zgoraj ustavljali taki postopki.
»Za stanje v republiki je značilno, da so mnogi kaznovani politični delavci, ki so bodisi propadli ali se skompromitirali z nemoralnimi dejanji, še naprej ostajali na položajih ali pa so namesto dotedanjih dobivali nove fotelje,« povzema podobo stanje v Kazahstanu partijski dnevnik Pravda. »In ali veste, zakaj so te stare zveze tako trdožive in močne?« nadalje citira omenjeni članek pismo veteranov vojne. »Zato, ker imajo svoje korenine ne spodaj, marveč čisto zgoraj, v političnem vrhu. Vrh pa je bil doslej izvzet iz vsakršne kritične besede,« pravijo jezni veterani glavnega mesta Alma-Ata.
Tu, v kazahstanski prestolnici, so tudi na veliko delili stanovanja po zvezah, tiste pa, ki bi po vseh pravilih že morali priti na vrsto, so puščali še naprej čakati brez upanja na rešitev. Pravda s tem hoče ponovno pokazati na socialne prvine nedav-
nih mladinskih nemirov v Alma-Ati. Zdaj po upravni poti jemljejo stanovanja tistim, ki so jih krivično dobili. »Toda ta pravična akcija je naletela na trdovraten odpor,« poroča Pravda. In naprej: »Tako še mirno živijo v razkošnih ter nadvse modernih stanovanjih otroci nekaterih vplivnih funkcionarjev.« V mestu pa je pomanjkanje stanovanjske površine sploh najostrejši problem.
Pa nacionalistična plat napetosti? Pravda omenja le posredno enega od razlogov. Po zvezah so se na visokih šolah v Alma-Ati, zlasti še na novinarski fakulteti, vpisovali pretežno otroci »južnih oblasti republike«, kar za poznavalca pomeni, da so to bili Kazahi, ker imajo Rusi in drugi predstavniki priseljencev večino pač v severnih in zahodnih oblasteh, ki so jih kolonizirali šele v zadnjih dveh stoletjih. Na ruskem oddelku fakultete za novinarstvo je bilo le 31 odstotkov slušateljev ruske narodnosti, navaja partijski dnevnik zelo previdno na zaključek, da so v Alma-Ati načrtno koncentrirali kazaške študente. »Pojavi te vrste so našli ostro obsodbo na zborih komunistov in komsomolcev ter delovnih ljudi, ki so jih sklicevali v zvezi z dejstvi o razkritju nacionalizma v Alma-Ati,« se sicer zelo direktno pišoča Pravdina dopisnika trudita, da ne bi preveč naravnost povedala bistva zadeve.
ANTON RUPNIK
Upor v škotski kaznilnici Barlinnie
Zaradi krutega ravnanja paznikov in mučenja jetnikov
LONDON — Nadaljuje se upor v škotskem zaporu Barlinnie, kjer se je pred tremi dnevi skupina jetnikov zaprla v zadnje nadstropje kaznilnice in zajela tri paznike za talce. Jetniki zahtevajo uvedbo preiskave o krutostih, ki naj bi jih v zadnjih dneh zagrešili nekateri pazniki, obenem pa zahtevajo, naj jim pokažejo Samuela Ralstona, jetnika, katerega so baje nekateri pazniki mučili v celici.
Upor se je začel v ponedeljek zvečer, ko je skupina jetnikov prevzela nadzorstvo nad zadnjim nadstropjem kaznilnice in zajela 40 paznikov. V torek so varnostne sile napadle zapor in nanje se je usula ploha opek in kamenja, tako da je bilo 34 paznikov ranjenih. Vendar pa je bil napad uspešen, ker je 35 paznikov pobegnilo, tako da jih je v rokah kaznjencev ostalo samo pet. Včeraj so jetniki dva talca izpustili, tri pa pridržali. Od oblasti zahtevajo jamstvo, da bodo z njimi ravnali kot z ljudmi in da jih ne bodo mučili.
Na sliki (telefoto AP): uporniki na strehi kaznilnice.
Atentat izvršili sami kristjani?
Šamun ušel smrti
BEJRUT — Bivši libanonski predsednik in zdaj finančni minister Ca-mille Šamun je za las ušel atentatu, v katerem je bilo 6 mrtvih. Ko se je 86-letni skrajno desničarski maronit in ustanovitelj Nacional-liberalne stranke pripeljal z avtom v četrt Corniche Nahr v vzhodnem krščanskem delu Bejruta blizu zelene črte, to je zahodnega muslimanskega predela, so z daljave sprožili peklenski stroj s 75 kilogrami trotila v parkiranem avtomobilu. Šamun je bil laže ranjen v obraz in roko, tako da so ga v bolnišnici le razkužili in obvezali, pač pa je avto-bomba ubila tri njegove telesne straže in tri pešce, ranila nadaljnjih 35 mimoidočih (nekatere hudo) in uničila 26 vozil.
Policija ni zaenkrat aretirala nikogar, preiskovalci pa tavajo v temi, čeprav se čedalje vztrajneje vsiljuje domneva, da so atentat izvršili sami kristjani, ki jim ne gre v glavo, da je priletni in že karizmatični vodja začel zadnje čase nekako koketirati s Sirijo. Ko je bil Šamun državni poglavar, je
bil odkrit zaveznik Američanov, pozneje se je pobotal z Izraelci, nedavno pa je vidno omilil kritike na rovaš Damaska, ki podpira libanonske muslimane in se začel zavzemati za dialog s sirskim predsednikom Asadom. To pa še ni dovolj: še predvčerajšnjim se je sešel s šiitskim predsednikom domačega parlamenta Huseinijem in izrekel željo po zbližanju tako med muslimanskim in krščanskim delom Bejruta kot med libanonsko in sirsko vlado. To ni seveda po godu številnim krščanskim krogom, saj so bili še pretekle dni v vzhodnem delu mesta siloviti spopadi med vojsko, ki se naslanja pretežno na Džemajela (Šamun ga nima rad, saj so mu Džemajelovi ubili sina in snaho) in milicijo iz vrst Libanonskih sil Samirja Džeadžee, ki ga muslimani obtožujejo, da je proizrae-lec. Šamuna je včeraj obiskal maronit-ski patriarh Butros Sfeir, ki podpira dialog med kristjani in Sirijo.
V južnem Libanonu pa so včeraj umorili vodjo Libanonske komunistične partije Bid-al-Jašima.
Zaskrbljenost operaterjev zaradi pomanjkanja snega
VIDEM — Božični in novoletni prazniki so že za nami; marsikdo jih je preživel »na snegu«, kot se temu pravi, vendar pa je prav pomanjkanje snega, ki povzroča največje preglavice turističnim operaterjem (ne samo) iz naše dežele. Snežne razmere na smučiščih so nasplošno slabe; snežna odeja v zimsko-športnih središčih postaja iz dneva v dan tanjša; vremenoslovci sicer napovedujejo za prihodnje dni padavine, torej sneg v višjih predelih, njihove napovedi pa se zaenkrat še niso uresničile. V veselje turističnih operaterjev so hoteli v teh središčih dežele nasplošno dobro zasedeni, obstaja pa bojazen, da bi trajajoče pomanjkanje snega občutno prizadelo celoten sektor.
Najboljša smuka je v takem stanju trenutno najboljša na Mokrinah, kjer so glavna smučišča sicer na avstrijski strani. Tudi Zoncolan, Nevejsko sedlo in Trbiž, privabljajo v prazničnih dneh veliko smučarjev, vendar pa se bo to število občutno zmanjšalo, če ne bo novega snega.
Na Sviščakih hitijo z deli: postavili bodo dve vlečnici
Svetovalci KPI pri Renzulliju glede
onesnaženja
Tilmenta
VIDEM — Deželni svetovalci Komunistične partije Pascolat, Andrian in Vidal so se sestali s podpredsedr nikom deželne vlade F-JK in odbornikom za zdravstvo Kenzullijem ter z njim proučili vrsto problemov, ki jih je odprlo onesnaženje Tilmenta in njegovih pritokov. Sestanek med predstavnikom deželnega odbora in komunističnimi svetovalci je bil tudi priložnost za poglobitev vprašanj, ki zadevajo civilno zaščito in preventivne ukrepe, s katerimi preprečiti take ekološke katastrofe, kot je sedaj prizadela Tilment.
In prav na vprašanju preventivnih ukrepov so komunistični predstavniki najbolj vztrajali. Zato so poudarili, da bi morali župani, sindikati in podjetniki zavzeti točna stališča glede vodenja politike za zaščito okolja, ki bi jo morali vsklajevati s produktivnimi potrebami tako na industrijskem kot na kmetijskem področju. Po mnenju KPI mora zato nujno priti do koordinacije med raznimi deželnimi odborništvi, ki se ubadajo z vprašanji teritorija; ta koordinacija, dodaja še KPI, mora upoštevati zakon o civilni zaščiti, ki je bil odobren pred nedavnim.
Glede tega problema je bil zelo kritičen tudi sam podpredsednik deželne vlade, ki je med drugim na sestanku ugotavljal, da državni zakon o zdravstveni reformi sploh zanemarja vprašanja, ki zadevajo splošno higieno. Zaradi tega je treba vsklajevati delovanje raznih služb, ki delujejo v tem sektorju.
Podpredsednik deželne vlade Ren-zulli se je vsekakor strinjal s komunističnimi predstavniki, da mora o problemu onesnaženja Tilmenta, ki ga je sam označil kot pravo ekološko katastrofo, razpravljati tudi deželni svet F-JK, obenem pa je izrazil željo, da bi se okrog problemov zaščite okolja in higiene ustvarilo široko soglasje med raznimi institucionalnimi stvarnostmi. Renzulli je tudi napovedal, da namerava organizirati deželno konferenco o higieni.
ILIRSKA BISTRICA — V teh mrzlih novoletnih dneh kažejo Sviščaki kaj nenavadno podobo. Namesto obilice snega, kot bi bilo običajno za ta čas, je bela odeja debela komaj kaj več kot deset centimetrov. Pač pa je kljub mrazu dokaj živahno na gradbišču, kjer potekajo zaključna dela pri postavitvi dveh vlečnic na novih posekah, ki jih je to zimskošportno središče pridobilo to jesen. Delavci SGP Primorja in Elektro Sežane hitijo s pripravljalnimi deli na smučišču. Tako je v zaključni fazi dograditev transformatorske postaje, brez katere nove vlečnice ne bi mogle obratovati. Postalvj eni so tudi stebri bodočih vlečnic ter električni razvodi do njih.
V delovni organizaciji RTC Snežnik, ki je investitor vseh del, upajo, da bodo monterji Uniorja iz Zreč postavili do začetka zimskih počitnic 250 in 350 metrski vlečnici, ki bi ob novih posekah bistveno izboljšali smučarsko ponudbo na Sviščakih. Če bo kaj več snega, pa bo po praznikih začela obratovati obstoječa vlečnica. Vsekakor je najpomembnejša pridobitev Sviščakov asfaltirana cesta, ki je zaenkrat urejena do polovice poti. Od konca asfalta navzgor potekajo na dveh kilometrih in pol zemeljska dela na makadamski cesti. Zato se priporoča vsem, ki se odpravljajo v snežniške gozdove, previdno vožnjo. Kljub temu da je malo snega, je cesta poledenela in nevarna, (tš)
Na Koprskem vse več delovnih invalidov
KOPER — Število delovnih invalidov v koprski občini skokovito narašča, kar ponazarjajo tudi podatki, ki so jih zbrali na Skupnosti socialnega varstva v tej občini. Leta 1979 je bilo 1313 delovnih invalidov, šest let kasneje pa so jih imeli že 3113. Število invalidov prve kategorije se je s 1002 povečalo na 1631, invalidov druge kategorije (ti so zaposleni po štiri ure na dan) s 122 na 524 in invalidov tretje kategorije (zaposleni so 8’ur na ustreznih delovnih mestih) s 189 na 872.
Ko so člani občinskega izvršnega sveta nedavno obravnavali to problemtiko, so soglašali z ugotovitvami, da je treba okrepiti aktivnosti, s katerimi bi preprečevali možnosti za nastajanje invalidnosti (izboljševanje delovnih razmer), opozorili pa so tudi na to, da je kar v 91,34 odstotka primerov invalidnost posledica najrazličnejših bolezni. Gre za bolezni mišično-kostnega sistema, cirkulatornega sistema, duševne in nevrotične motnje (kar 31 odstotkov je teh primerov), bolezni dihal in digestivne bolezni.
Glede na to, da imajo organizacije združenega dela vse več obveznosti pri reševanju problemov delavcev, ki postanejo invalidi druge ali tretje kategorije, bo nedvomno dobrodošlo, da bodo v invalidske komisije poslej vključeni tudi predstavniki ozdov, v katerih so zaposleni invalidni
delavci. Na ta način bo dosti laže uresničiti zahteve invalidske komisije, poiskati delavcu ustrezno delo. Zato bi bilo nujno v okviru DO Inde ustanoviti posebno enoto za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. V okviru tega ozda sicer že usposabljajo delavce, vendar še vedno premalo v povezavi z drugimi ozdi v občini. Morali bi tudi doseči, da ozdi ne bi reševali samo svoje probleme, pač pa bi - tam, kjer je to možno - morali s posebno stimulacijo doseči, da bi povečali interes za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Ko so člani izvršnega sveta koprske občine obravnavali omenjeno problematiko, so tudi menili, da bi morali v občini več pozornosti nameniti organizirani množični rekreaciji (Tomos, denimo, ima animatorja za rekreacijo), med delom bi morali imeti t. i. rekreativne odmore (za zdaj jih imajo le v DO Inde, v Lami, kjer so poskusili s takimi odmori, a so jih opustili) itn. Marsikatero bolezen, v končni fazi tudi invalidnost, pa bi lahko preprečili z več preventivnimi sistematskimi pregledi. Žal pa preventiva šepa. Možnosti za organizirane sistemske preglede so namreč zaradi pomanjkanja kadrov močno omejene, tako, da je preventiva bolj ali manj potisnjena v ozadje.
DUŠAN GRČA
Od četrtka do četrtka
»F ACILONERI A«
Stanislav Renko
Na današnji dan, 8. januarja, je pred 111 leti, leta 1876 izšla prva številka »Edinosti«, ki je nato pred 93 leti, po večletnem dvakratteden-skem izhajanju postala tretji slovenski dnevnik. Ker lanska 110. obletnica ni bila dovolj ovrednotena, je današnja obletnica priložnost, da se zamujeno nadomesti, tudi spričo slučajne istočasnosti protestov proti novoletnemu javnemu hujskanju melonarskega tržaškega župana s pogrevanjem žaljivih zasramovalnih verzov predia-šističnega fašista Silvia Negrija, pred koncem prejšnjega stoletja, ki ga nacionalistični zgodovinar Atti-lio Tamaro (v obsežni »Storia di Trieste«, ponatisnjeni pri tržaški založbi LINT, leta 1976) navdušeno citira s poudarkom na »Patria di Rossetti«, kjer se govori samo po italijansko.
Prav v jubilejni številki, ki je izšla leta 1926, ob 50. obletnici »Edinosti« je dr. I. P. (Ivo Pertot) o tem slavnem Domenicu Rossettiju (s spomenikom ob vhodu v tržaški javni vrt, kjer so se nekoč Svetoi-vančani sestajali — »pri črnem možu« so rekli) objavil zgovoren podatek o njegovi ne le enojezič-nosti ampak kar »trojezičnosti«, o čemer je sicer PD že večkrat pisal, a je vredno tudi ob tej priložnosti ponoviti:
»Ne posegamo predaleč nazaj, če ugotavljamo, da je leta 1816 Fran De Baiardi kot zastopnik tržaškega magistrata razpisal v uradnem listu »Osservatorio Tries-tino« (stran 1337) službo mestnega tajnika z zahtevo, da mora prosilec dokazati, da obvladuje popolnoma »perfettamente la lingua tedesca, italiana e crdgnolina«. Torej 60 let pred rojstvom »Edinosti« se je v mestu tržaškem ne le uradno priznala, nego tudi praktično izvajala ravnopravnost slovenščine! In nič manj zanimivo ni dejstvo, da je za tako mesto bil takrat imenovan znameniti tržaški patricij in pisatelj Domenico Rossetti, ki je posebno zaslovel kot mestni prokurator, ker si je skozi 25 let prizadeval, da bi rešil ogroženo avtonomijo Trsta«.
Pa tudi sicer ta tržaški advokat, ki so ga njegovi sodobniki opisali kot telesno šibkega in celo grbastega, s tisto žaljivo popevko ni prav nič kriv. Pošteni in po mnenju strokovnjakov doslej najboljši tržaški zgodovinar univ. prof. Fabio Cusin je pred 41 leti zapisal, da je bil Rossetti zagovornik »enakosti civilnih pravic«. (Fabio Cusin, »La liberazione di Trieste«; zal. F. Gigi-otti, Trst, 1946). Toda ni mu uspelo in prof. Cusin pripominja: »Neuspeh osamljenega Rossettija je bil dokaz, da premajhno življenjsko okolje ne bi nikoli pristalo na moralno revolucijo in torej na nobeno konkretno politično idejo. Trst je bil srečen: ni potreboval političnega problema; ignoriral ga je, kot je ignoriral religije stoletja, svobodo, kot je ignoriral prav tako bedo delavskih množic...« — Ko pa napredni zgodovinar omenja »nacionalistično absurdnost Tamarove zgodovine izreče naslednjo hudo obtož-
bo iredentistov in njihov unitarizem«;
»Riaffiorava in loro un sempli-cisrno ed una faciloneria che šara sempre la gran tecca del cosidetto irredentismo triestino...«
Da »faciloneria«! To je prava beseda, ki pomeni nekaj hujšega kot samo »lahkomiselnost ali lahkovernost«, kot je zapisano v Bajčevem in Kalanovem slovarju (Ljubljana, 1986). Pri melonarskega župana novoletni žaljivki pa gre poleg te »facilonerije« tudi za neverjetno nasprotje s samim melonarskim karizmatičnim lea-derjem, ki je leta 1946 objavil načrt deželnega statuta za avtonomno deželo Julijsko krajino, ko je bil Pulj še pod zavezniško vojaško upravo in ko še ni bila podpisana mirovna pogodba in ki naj bi verjetno prispeval tudi k njenim ugod-nješim rezultatom. (Manilo Cecovi-ni, »Lautogoverno della Venezia Giulia — Progetto di statuta« — Trst, 1946.) Že v uvodu namreč poudarja:
»Cessano attraverso il nuovo Statuto, italiani e slavi, di essere gli antagonisti di una lotta secola-re; cessano gli slavi di essere al-loglotti ed allogeni, per diventare semplicemente parte della comuni-ta giuliana...«
V členu 3 načrta pa se predlaga, da morajo biti obvezno v 9-članski deželni vladi kar trije člani slovenske narodnosti, člen 17 pa določa, da mora biti eden izmed šestih članov deželnega ustavnega sodišča Slovenec, člen 24 pa 2 Slovenca od sedmih članov pravosodne komisije. V členu 26 je dobesedno zapisano: »Ai cittadini di lingua slo-vena e croata e tuttavia consentito nei rapporti con gualungue pubbli-ca autoritd il libero uso della loro lingua. Essi hanno inoltre il diritto di ottenere di ciascun atto o docu-mento che H riguarda la traduzio-ne nella loro lingua. I provvedi-menti legislativi sono redatti in lingua italiana, ma sono pubblicati anche nella traduzione«. V členu 27 pa beremo tudi, da bodo Občine določale, v katerih italijanskih šolah naj se poučuje tudi slovenšči-
Kot je znano, so melonarji pod Cecovinijevim vodstvom proti takim in podobnim predlogom v zaščitnem zakonu organizirali divjo rasistično hajko. Kajti očitno je, da se je avtor tistega načrta skesal in prav bi bilo, da bi tudi izrecno povedal in pri tem vzroke svoje skesanosti tudi obrazložil. Iskreno naj bi povedal tudi, da se strinja s hujskaškim nastopom svojega tajnika, ki je v gledališču Rossetti obrazložil, kaj pravzaprav pomenijo tiste jetične besede o Slovencih, ki jih vsebuje edini stavek, ki jim ga je namenil v svoji programski županski izjavi, kot smo omenili prejšnji četrtek.
Vendar pa melonarskemu koalicijskemu županu ne smemo zanikati njegove velikodušnosti, saj širokosrčno dopušča obema slovenskima odbornikoma v svoji občinski upravi, da... lahko molčita po slovensko. Brez fačilonerije.
VID VREMEC
Pinko Tomažič
in drugi
28 tržaški proces 1941
Na podlagi spominskega pričevanja njenih pripadnikov bomo skušali imenovati člane in članice skupine Štempiharjev. Od leta 1936 dalje do leta 1941 so bili vanjo vključeni, nekateri prej, drugi pozneje, naslednji: Marija Babič Trampuž, Danilo Benčina, Zorka Benedetti-Pertot, Tončka Bidovec-Colja, Adalgisa Bjeker, Milan Bolčič, Rafko in Iva Ščuka-Buzzi, Anton Canciani, Emil Colja, Danilo Danev, Lojzka Čebohin-Kolarič, Josip Fabjan, Olga Faganel-Lakovich, Nada Flego-Canciani, Milan Gulič, Štefanija Krpan-Scheimer, Vladimir Micheli, Ivanka Mahnič-Marc, Marija Orel-Benčina, Anton Pertot, Anica Pertot-Martellani, Vladimir Pertot, Milena Pertot, Gabrijela in Marija Pertot, Bruno Pertot, Alojz Poljšak, Marica Poljšak, Vladimir Ščuka, Mira Šuman, Lidija Vitez, Dora Zaccaria, Zorko in Vida Verk, Rudi Jančar, Alenka Tomšič-Faganeli, Rozalija Wagner-Cunder, Ema Kerševan, Fedora Hrovatin-Šabec, Slava Šemerl, Olga Ban, Pina Glavič, Pepi Cerkvenik, Lojze Spacal, Rudolf Bidovec, Alojz Bucik, Alojz Colja, Pina in Ivo Doles, Gizela Faganel-Bucik, Edvard Furlan, Danica Flego, Josip Kravos, Slavko Lenasi, Rudolf in Pina Mahnič, Drago Martelanc, Anica Milkovič-Ščuka, Valerija Mikulus, Albert in Franc Pertot, Tedi in Avgust Scheimer, Franc Sferzi, Marija Spacal Mihelj, Ivan Strgar, Zdravko in
Bruno (Pepi) Trampuž, Srečko Vitez, Olga Znideršič-Pertot, Mario Sosič in Karlo Starc iz Trsta. Z Opčin so ji pripadali Emil Zlobec, Stanko Simonič, Rudi in Zoran Sosič, Anton Sosič-Neno, Danilo Štubelj, Stanko in Lojze Sosič, Bernard in Aleksandra Vremec-Danev in še nekateri drugi, iz Štanjela na Krasu je bil Drago Kerševan. Imela je tudi privržence na Proseku in Kontovelu.(68)
Vodilna mladinca med Štempiharji sta bila Milan Bolčič in Danilo Benčina. Kmalu je postal zelo znan in priljubljen Josip Kravos - Jofeš. Ta je s svojimi humorističnimi nastopi na raznih prireditvah zabaval poslušalce. Marsikatero pikro je povedal na račun fašistov. Z izleti na podeže-
Protifašisti in tržaška mladina na izletu
lju so slovenski tržaški mladinci spoznavali kmečko mladino, se sprijateljili z njo in dogovarjali za nova srečanja.
Navidezno so fašistične oblasti dovolile to razvejeno kulturno in družabno dejavnost. Dejansko pa so prek karabinjerskih postaj in drugih varnostnih organov pozorno spremljale njen potek. Zbrane podatke so gotovo nameravale uporabiti v danih okoliščinah. Zaradi meddržavnega zbližanja med Jugoslavijo in Italijo so dovolile prodajati na Primorskem ljubljanska časopisa Jutro in Slovenec.
Mladinci, zrasli v razmerah korenitega raznarodovanja, so doživljali miselno in čustveno preobrazbo. Čeprav še redko, so sprejemali vsako slovensko knjigo z velikim navdušenjem. Zlasti lepa slovenska pesem jih je bodrila k novim dejanjem. Preroške vizije primorskih pesnikov Gregorčiča in Kosovela, obtožujočo in po svojem zatrtem materinem jeziku hrepenečo besedo Bevkovega Martina Čedermaca, so vase vsrkavali z mladostnim žarom. Namesto žalostnih src in črnogledosti za prihodnost so jih prežemale sproščujoča radost, trdna vera in prebujena narodna zavest, da bo napočil čas odločilnega boja s fašizmom.
V Trstu je dolgoletna tradicija zagnanih ljubiteljev naših planin. Tako je nastala leta 1936, verjetno na pobudo nekaterih starejših planincev, skupina novih in mladih. V glavnem so ji pripadali nekateri starejši in mlajši prebivalci delavske četrti Šv. Jakob. Tista skupina je kmalu dobila hudomušni tržaški vzdevek Magnamonti (po naše hribojed-ci). Vanjo so se vključili predvsem delavci in trgovinski pomočniki. Iz meseca v mesec so se vrstili izleti na bližnje in oddaljene planine. Njihov mentor, vodja in najboljši plezalec je bil slikar Jože Česar. (69)
(68)	Milan Bolčič, izjava pri piscu, Alenka Faganeli, Ema Kerševan, Rozalija Cunder (Sonja), Bernard Danev, Drago Kerševan in drugi, ustni vir piscu
(69)	Miran Blažina, izjava pri piscu
Šolski sindikati si prizadevajo za obnovitev delovne pogodbe
Slovenska osnovna šola še čaka
na prilagoditev novih načrtov
Učenci, dijaki in otroci otroških vrtcev so se včeraj po 17 dneh zimskih počitnic vrnili v šole in v vrtce. Šolarji in šolniki so v novem sončnem letu obnovili šolsko delovanje, ki so ga bili prekinili 20. decembra lani ob začetku božičnega in novoletnega oddiha. Z vrnitvijo v šolo so se šolniki že spet znašli pred vrsto vprašanj, ki so jih "podedovali" od pravkar minulega leta: v mislih imamo predvsem obnovitev delovne pogodbe, ki je v zadnjih mesecih lani izzvala val protestnih sindikalnih akcij, za slovenske šolnike pa ostajajo odprta še nekatera specifična, a zato nič manj pomembna vprašanja.
Božični čas ni premaknil prizadevanj za obnovitev delovne pogodbe šolnikov z mrtve točke, na katero jo je zasidralo nepopustljivo stališče vlade glede poviškov plač in drugih zahtev šolskih sindikatov. Prejšnja delovna pogodba se je iztekla 31. decembra 1984; s 1. januarjem se je torej začelo že tretje leto (!) boja šolnikov za obnovitev pogodbe.
Šolski sindikati so pred časom oklicali za 9. januar novo stavko šolskega osebja. Akcijo so pred dnevi preklicali, da bi omogočili "mirnejše" nadaljevanje pogajanj z vlado. Če ne bo prišlo do novosti, bo to "premirje” po vsej verjetnosti kratkotrajno. Že v tem mesecu pa bo stekla vrsta razčlenjenih stavk članov avtonomnega sindikata SNALS, ki se je odločil tudi za bojkot redovalnih sej. Kot smo že pred dnevi omenili, bo ta akcija prizadela predvsem italijanske šole in italijanske
starše, saj ima avtonomni sindikat med slovenskimi šolniki malo privržencev.
Vprašanja obnovitve delovne pogodbe bodo na dnevnem redu tudi seje izvršnega odbora Sindikata slovenske šole, ki bo v prihodnjih dneh razpravljal o morebitnih nadaljnjih akcijah. SSŠ se istočasno pripravlja na letošnji redni občni zbor, ki bo predvidoma zadnje dni januarja.
Slovenski šolniki se bodo znašli v času do začetka prihodnjega šolskega leta še z vrsto pomembnih vprašanj, ki so doslej vse prej kot zadovoljujoče rešena. Septembra bodo stopili v veljavo novi učni načrti za osnovne šole. Novi programi (kot jim pravijo šolniki) uvajajo v osnovno šolo mnogo novosti; prav zato se morajo učitelji podrobneje seznaniti z njihovo vsebino, da bi bili septembra primerno pripravljeni.
Italijanski učitelji sledijo že nekaj mesecev izpopolnjevalnim tečajem, na katerih jih strokovnjaki pripravljajo na nove učne načrte. Slovenski učitelji so se doslej seznanili le z "uvodom" v učne načrte, še ta "predpriprava" pa je naletela na proteste številnih učiteljskih zborov, ker so imeli na razpolago le italijanski tekst programov.
Pri tem se je, vsaj doslej, ponovila slaba izkušnja, ki jo je doživelo slovensko šolstvo v Italiji že ob uvajanju novih programov za nižje srednje šole. Ko manjka le še devet mesecev do novega šolskega leta slovenska šola ne razpolaga ne z uradnim prevodom ne s prilagoditvijo načrtov, ki bi odgovar-
jala potrebam in zahtevam slovenskega šolstva. Pri Deželni komisiji za vprašanja slovenske šole sta bili sicer ustanovljeni dve posebni komisiji, ki naj bi poskrbeli za prevod in prilagoditev načrtov, njuno delo pa je bilo doslej dokaj težavno.
Pri komisiji za prevod je delo že dobro steklo. Prevajalca sta prevedla že večino teksta, vprašanje pa je, če bosta lahko delo ob koncu tudi predala. Na zadnji seji Deželne komisije za slovenske šole je namreč deželni šolski skrbnik obvestil člane komisije, da niti za prevod niti za prilagoditev ni razpoložljivih finančnih sredstev. Kdo bo torej plačal delo, ki sta ga že doslej opravila prevajalca?
Komisija za prilagoditev programov se je v preteklih tednih končno sestala. Na seji je bilo domenjeno, da bodo člani posamično proučili vprašanja, ki se tičejo jezikovnega pouka, in nato izrekli svoja mnenja. Delo se bo vsekakor zavleklo, saj bo potrebno nato poglobiti tudi vprašanja tehničnega pouka. Ko bo delo dokončano, ga bodo pregledali še nekateri strokovnjaki za posamezna "predmetna" področja, da bi bila prevod in prilagoditev tudi terminološko izpiljena.
Kot kaže, se torej našim učiteljem ne piše nič dobrega. Doslej je skratka še prerano ugibati, kdaj bodo lahko razpolagali s prevedenimi in prilagojenimi določili novih učnih načrtov. Ce se bo vsa zadeva zavlekla do septembra ali še čez, bo slovenska osnovna šola začela novo šolsko leto kar lepo po starem...
V soboto in nedeljo v Kulturnem domu baletni triptih Opere baleta SNG
Poziv WWF vsem županom naše dežele proti rabi plastičnih vreč in steklenic
V korist male in srednje industrije
Center za storitve bo začel delovati
Prihodnji teden bo začel delovati v okviru Raziskovalnega centra na Pad-ričah novi Center za storitve v korist male in srednje industrije (CRES), ki je nastal na pobudo Deželne zveze in-dustrijcev ob sodelovanju deželne zveze API in ki bo imel operativna sedeža v Trstu in v Vidmu.
Predstavitev prvih storitev, ki jih bo novi center dal na razpolago deželnim podjetnikom, bo prihodnji četrtek, 15. januarja, ob 17.30 na sedežu Zveze in-dustrijcev na Trgu Scorcola 1, ob navzočnosti predsednika novega centra Roberta Variola in ravnatelja Giuseppeja Politija. Glavno besedo ob tej priložnosti pa bodo imeli šefi prvih treh storitev, s katerimi se bodo lahko okoristili industrije!: inž. Mario Corsi, ki bo skrbel za gospodarsko-finančne diagnoze, arh. Ezio Paganin za tehnično-produktivne diagnoze in inž. Paolo Nicolao za diagnoze z informat-skega področja. Prisotnim bodo v četrtek orisali pomen in funkcioniranje teh storitev ter razdelili tudi brošuro o programih CRES.
Združenje industrijcev v tiskovni noti podčrtuje pomen četrtkovega srečanja, tudi v perspektivi bodočega razvoja Centra za storitve, ki bo lahko nudil predvsem manjšim podjetjem tiste prepotrebne specializirane strukture, ki bi si jih samo z lastnimi močmi ne mogla privoščiti.
Problem smeti in odpadkov je v sodobnem svetu vedno večji, o čemer vedo marsikaj povedati tudi Tržačani, ki so ves december preživeli v "sožitju" z natrpanimi zbiralniki za smeti in vsemi težavami, ki jih take okoliščine prinašajo. Prav decembra pa so župani in predstavniki ostalih krajevnih uprav iz Furlanije-Julijske krajine dobili pismen poziv Svetovnega sklada za zaščito narave WWF, ki opozarja na nevarnost plastičnih vrečk, v katere običajno spravljamo smeti, preden jih odnesemo v zbiralnike.
V pismu Sklada je med drugim navedeno, da v Italiji letno izdelajo nad 6 milijard plastičnih vrečk, ki jih običajno nakupijo trgovci z najrazličnejšim blagom. Znano pa je, da so plastične vrečke neuničljive in da jih ni mogoče predelati. Najhuje pa je morda to, da se plastika, iz katere so izdelane vrečke, s pomočjo sončnih žarkov razdrobi na tisoče delcev, ki, če zaidejo v vodovodno omrežje, avtomatično postanejo sestavni del prehrambene verige. Približno eno milijardo vrečk človek odvrže kjerkoli v naravi, preostalih pet pa jih konča v upepeljevalnikih, kjer se zaradi viso-
ke temperature iz njih sprošča dioksin.
Toda, kaj pravzaprav predlaga WWF? Plastične vreče in steklenice naj bi nadomestili z nenevarnimi iz predelanega odpadnega papirja in stekla. Prav zaradi stalnih opozoril o preteči nevarnosti zloglasne plastike se je sicer premaknila celo italijanska zakonodaja. Slednja bo od 1. januarja 1991 prepovedovala vsakršno uporabo plastičnega materiala za zavijanje hrane in drugega blaga. Sve-
tovni sklad za zaščito narave pa želi z omenjenim pozivom spodbuditi zavest prebivalstva, zlasti pa krajevnih upraviteljev, da obetajoči zakon uvedejo čimprej. Prvi, ki se je vabilu od-zvaj, je župan iz kraja Cadoneghe pri Padovi, ki je že preteklega 15. decembra odredil prepoved odlaganja smeti v plastičnih vrečkah in njihovo prodajo sploh.
Upati je, da se bodo tudi naši krajevni upravitelji zamislili nad to pobudo in ukrepali. Sicer bi razna gesla v prid ekologiji zvenela malce puhlo.
Protestna brzojavka odbornika Lokarja (SSk) zaradi protislovenskih izjav župana Stafflerija
Tržaški občinski odbornik Aleš Lokar je poslal tržaškemu županu Staffieriju brzojavko v zvezi z znanimi protislovenskimi izjavami ob novoletnem koncertu v gledališču Rossetti. Telegram se glasi:
"Izražam ti svoje živo ogorčenje zaradi tvojih izjav ob priliki novoletnega koncerta. Zaskrblja me oživljanje anahronističnih nacionalističnih gesel iz prejšnjega stoletja. Opozarjam te, da je naše mesto v preteklosti cvetelo, dokler je obstajalo kulturno in jezikovno odprtje in je začelo propadati, ko se je pojavilo nacionalistično zaprtje. Izražam upanje, da boš kot župan lahko predstavljal vse komponente mesta, ki bi moralo biti ponosno na svoj jezikovni in kulturni pluralizem."
V prihodnjih dneh bo pri nas v gosteh Opera balet Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. V Kulturnem domu v Trstu se bo predstavila z Baletnim triptihom, ki ga je prvič in uspešno ponesla na oder lanskega aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pri nas bo nastopila v soboto, 10. januarja, s pričetkom ob 20.30 in v nedeljo, 11. januarja, s pričetkom ob 16. uri.
Baletni triptih se začenja s Siegfrie-dovo idilo, ki je zgrajena na dveh VJagnerjevih skladbah, in sicer na odlomku iz opere Siegfried ter na glasbeni zahvali ženi Cosimi za rojstvo sina Siegfrida. Balet govori o večni ljubezni, ki se kot spirala vije iz roda v rod brez konca in kraja. Drugi del z naslovom Matilda tvori plesna teatra-lizacija Wagnerjevih Wesendonk Lie-der, se pravi petih pesmi, ki jih je skladatelju navdihnila zveza z Mat-hildo Wesendonk. V baletu gre za spominjanje ostarele žene na prepovedano ljubezensko zgodbo iz mladih dni. Triptih zaključuje balet Pastoralna simfonija, zgrajen na glasbi Lud-wiga van Beethovna. Plesna teatrali-zacija niha med čisto ekspresijo in arhitekturo prostora in časa.
Dramaturgijo, režijo in koreografijo je podpisal Milko Šparemberk, za sceno je poskrbel Nenad Fabijančič, za kostume pa Uka Škomrlj. Igra orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Vladimira Koblerja, poje mezzosopran Sabira Hajdarovič.
Prodaja vstopnic jutri, 9. t.m. in v soboto, 10. t.m. od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom baleta pri blagajni Kulturnega doma.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Koliko časa bo še zahteval postopek za uresničitev podrobnostnih načrtov?
Spoštovano uredništvo
Primorski dnevnik je dne 5. novembra 1986 pod rubriko »pismo uredništvu« objavil članek o podrobnostnih načrtih za Zahodni Kras, ki ga je v vednost bralcem napisal »Križan«. Podpisnik članka navaja, kaj vsega je bilo storjenega s strani zahodnokraš-kega rajonskega sveta in s strani tržaške občinske uprave. V drugem odstavku pravi, da bi se morala slovenska predstavnika v občinskem odboru, prof. Lokar in arh. Jagodic, zavzemati za čimprejšnjo odobritev podrobnostnih načrtov, medtem ko bi moral rajonski svet seznaniti vaščane vseh treh vasi, kako se stvari odvijajo.
Popolnoma se strinjam s podpisnikom članka in z njegovimi ugotovitvami. Dodati pa moram, da se predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta zanima, da bi do uresničitve teh načrtov prišlo čimprej. Naj preidem sedaj k dejstvu, ki me je privedlo do pisanja tega pisma.
Potem ko je bilo 5. novembra 1986 objavljeno zgoraj omenjeno pismo, sem z veliko nestrpnostjo pričakoval pojasnilo in razlago o polževi poti podrobnostnih načrtov za urbanistični
razvoj Križa, Kontovela in Proseka. In komaj po dveh mesecih, in sicer 4. 1. 1987, je Primorski dnevnik obširno poročal, da ti načrti »brez vsakršnega razloga že leto dni ždijo v predalih«.
Sprašujem se: komu naj pripišemo krivdo? Našim političnim silam, naši občinski upravi, ali našim slovenskim predstavnikom v občinskem odboru, ki se jim zadeva ne zdi posebno pereča?
Tudi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Slavoljub Štoka je
POPRAVEK
V včerajšnjem poročilu o nagradnem žrebanju "Skupaj na Opčinah" se je žal vrinilo nekaj napak, predvsem kar se tiče številk izžrebanih srečk. Avtomobil ford sierra 1,8 bo prejel lastnik srečke štev. 313019, escort 1,3 pa bo šel lastniku listka 370081. Slednja srečka je bila prodana v trgovini otroške konfekcije Časa del bam-bino.
novinarju pravilno odgovoril, da »ne gre kritika samo občinskemu odboru, temveč tudi vsem političnim silam, vključno s tistimi, ki po tradiciji podpirajo potrebe in zahteve slovenskega prebivalstva«.
V članku beremo, da se bo posvetovalna komisija lotila pregleda ugovorov in protiugovorov na seji, ki bo 15. januarja. V tem trenutku bi bilo torej nujno, da bi vse politične sile in predvsem naši predstavniki v občinskem odboru napeli vse sile, da bi stvar res čimprej stekla, tako da bi prebivalci Kontovela, Proseka in Križa po skoraj dvajsetih letih končno lahko zaustavili propadanje naših treh vasi, omejili izseljevanje mladega rodu in prodajanje starih propadlih posestev tujcu.
Pričakujem, da se bosta naša občinska odbornika prof. Lokar in arh. Jagodic konkretno zavzemala za uresničitev podrobnostnih načrtov ter seznanila prizadeto prebivalstvo, koliko časa bo še zahteval birokratski postopek za dosego omenjenih načrtov.
S spoštovanjem in s prošnjo za objavo Vas lepo pozdravljam.
Prosečan
Božič v srbski pravoslavni cerkvi
V cerkvi sv. Spiridiona so včeraj pravoslavni kristjani praznovali svoj božič. Srbski verniki namreč po julijanskem koledarju počastijo Jezusovo rojstvo trinajst dni kasneje kot katoličani, tudi njihov verski obred se močno razlikuje od katoličanskega. Stopnice in tla cerkve posujejo s slamo, ki simbolizira hlev, v katerem se je rodil Jezus, prav tako pa je sugestiven okras cerkve, ki ga v glavnem sestavljajo goreče sveče. Božično liturgijo je daroval pop Ilija Ivič.
Na božični predvečer se srbski verniki poklonijo tudi spominu svojih pokojnikov tako, da v kote stanovanja postavijo prgišča orehov, v duhu tradicije pa pijejo tipični srbski čaj z medom in slivovko. Seveda pridejo na svoj račun tudi otroci, ki so bili sinoči deležni darov, zlasti Slaščic in drugih dobrot.
Z okrogle mize Krščanske demokracije v Časnikarskem krožku
Novi državni zakon o pomorstvu odpira ugodnejše perspektive Jadranu in Trstu
Državni zakon, ki je stopil v veljavo preteklega 5. decembra in dodeljuje italijanskemu pomorskemu sektorju okrog 1.000 milijard lir, pri čemer bo šlo 785 milijard lir javnim pomorskim družbam prvenstvenega državnega interesa, ki jih finančno upravlja državna družba Finmare, in h katerim spada tudi Tržaški Lloyd, odpira nove perspektive pomorstvu v Jadranskem morju in še posebej v Trstu. To so temeljne misli, ki so izšle iz včerajšnje okrogle mize v priredbi tržaške Krščanske demokracije, na kateri so sodelovali kot glavni govorniki vsedržavni poslanec Coloni, predsednik deželnega odbora Biasutti in pooblaščeni upravitelj družbe Finmare Rosina, sodelovala pa sta tudi pokrajinski tajnik KD Pupo in kot koordinator odgovorni za gospodarska vprašanja pri pokrajinskem vodstvu KD, bivši tržaški župan Richetti.
V svojem pozdravu je Pupo naglasil, da so okroglo mizo priredili z namenom, da se razčistijo pojmi po ostrem soočanju in polemikah v zadnjih časih, pri čemer je naglasil, da je treba stremeti k novemu razvoju s čimvečjo složnostjo med političnimi in gospodarskimi komponentami mesta (in posredno namignil na demagoške poteze nekaterih krogov Liste za Trst)
Richetti je spomnil na dolgotrajno soočenje z družbo Finmare, ki je bilo tudi kdaj pa kdaj zelo ostro, ker je bil njen prvi načrt preveč centralističen in omejevalen. Med pogajanji, pri katerih se je neposredno vključila tudi Dežela, je moglo priti do dogovora, ker je Finmare razumel prvenstveno vlogo Tržaškega Lloyda v okviru spodbujevalnih nalog države, pri čemer gre priznati tudi podporo, ki so jo
tem prizadevanjem dali zasebni podjetniki in sindikati.
Poslanec Coloni je opozoril na dolgoletne napake državne politike, ki je neupravičeno ločevala pomorske povezave od cestnih in železniških. Šele v zadnjih letih je bil izdelan splošni načrt za prevoze, ki jih je upošteval integrirano in v zadnjih treh letih je bilo tudi vloženih kar 1.000 milijard za pomorstvo, 2.000 milijard za ladjedel-stvo in 1.500 milijard za pristanišča. Rezultat dolgoletnega zapostavljanja pa je razviden iz podatkov, da se prevaža 72 odstotkov italijanskega uvoza in 57 odstotkov izvoza po morju, a prevoze krije italijanska trgovinska
mornarica le z nekaj več kot 20 odstotki, kar povzroča primanjkljaj okrog 2.000 milijard lir pri stroških prevoza. Demokrščanski poslanec je v svojem posegu naglasil pomembnost bližnje deželne konference o državnih soudeležbah, ker mora iz nje iziti nov zagon tržaških pomorskih dejavnosti, ob pomoči tudi zasebne pobude ter deželne in krajevnih uprav. Poudaril je tudi, da novi državni zakon priznava Tržaškemu Lloydu večjo avtonomijo, kar pa ne pomeni, da se je treba odpovedati sodelovanju in povezovanju, ne da bi se lotevali ostre konkurence s Tirenskim morjem in z drugo obalo Jadrana. Trst mora iskati čim-večje sodelovanje, je zaključil Coloni,
Na sliki z leve Coloni, Rosina, Richetti, Biasutti in Pupo
k čemur ga mora spodbujati tudi zakon o obmejnih področjih, ki bo kmalu odobren.
Predsednik deželne vlade Biasutti je obnovil prizadevanja svoje uprave, da v sklopu deželnega načrtovanja izvaja ustrezne ukrepe tudi za Trst, zlasti glede pristanišča in infrastruktur. Obnovil je potek pogajanj z družbo Finmare s tem v zvezi in izrazil zaupanje, da se je perspektiva Tržaškega Lloyda objektivno odprla, zlasti upoštevajoč pripravljenost sodelovanja zasebne pobude in deželne uprave.
Pooblaščeni upravitelj družbe Finmare Rosina je uvodoma zatrdil, da je novi zakon odraz volje, da Italija ohrani svoje ladjevje in ne prepušča drugim pomorske prevoze. V tem okviru je obljubil, da bo družba predložila že sredi januarja »drzen« načrt, ki predvideva ohranitev vseh obstoječih pomorskih prog in trgovinskih povezav, ki je še vedno sicer osnovan na ohranjevanju obstoječega, a od katerega bo mogoče gledati tudi na razvoj. S tem v zvezi se je tudi zavzel za večjo strokovnost in podjetnost kadrov pomorskih družb na vseh ravneh. V svojem posegu je med drugim zatrdil, da bo Tržaški Lloyd iz sredstev novega zakona lahko nakupil za 650 milijard lir kontejnerskih ladij.
Izredno dobro obiskane okrogle mize se je udeležilo veliko število krajevnih upraviteljev, gospodarstvenikov in sindikalistov ter politikov, med katerimi naj omenimo evropskega poslanca Rossettija (KPI), predsednika Tržaškega Lloyda Fanfanija, tržaške Pokrajine Locchija, pristaniške ustanove Zanettija, trgovinske zbornice Tombesija, deželnega odbornika Ri-naldija, pokrajinska tajnika PSI Seg-heneja in KPI Polija ter pokrajinskega tajnika CGIL Treua.
Deželni tajnik KD o posebnih kontingentih
Deželni tajnik Krščanske demokracije Bruno Longo je potrdil, da bo strankino deželno vodstvo posvetilo eno svojih prihodnjih sej vprašanjem posebnih kontingentov po sklepu vlade, da jih podaljša za eno leto za Goriško in preda parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva med drugim delno razširitev kontingentov tudi na Tržaško. Longo je dejal, da je bil sklep vlade edini pravilen v položaju, ko so obstajala globoka razhajanja.
Deželni tajnik KD je poudaril, da je sedaj na razpolago eno leto časa, da bi zagotovili parlamentarno odobritev vladnega zakonskega predloga. Prvenstveni cilj KD v tem času pa bo doseči ob tem problemu enotnost vseh teritorialnih komponent dežele.
Iz vrst Liste za Trst pa stopnjujejo nasprotovanje vladnemu sklepu o odložitvi vprašanja raztegnitve kontingentov tudi na Trst. Načelnik skupine LpT v deželnem svetu Gambassini je včeraj predložil predsedniku deželnega odbora novo interpelacijo, v kateri sprašuje, ali nameravata predsednik in odbor podpreti zahtevo po kontingentih za Trst in Gorico in napraviti konec dosedanjemu "agnostičnemu" in neangažiranemu zadržanju. Gambassini je tudi mnenja, da bi moral deželni odbor spodbujati in usklajevati akcijo vseh parlamentarcev Furlanije - Julijske krajine, ne glede na strankarsko pripadnost, da bi v parlamentu pospešili iter zakonskega osnutka ter po možnosti izboljšali njegovo vsebino. In končno listarski predstavnik poziva predsednika in odbor, naj bi direktno posegla pri vladi, da bi zakonski osnutek čim prej prišel v parlament, predvsem ob upoštevanju nevarnosti, da bi utegnilo priti do predčasnih volitev, kar bi pomenilo, da bi se ukrep po tridesetletnem čakanju izničil.
• Tržaške sekcije ekoloških združenj prirejajo v ponedeljek, 19. t. m., ob 17.30 javno razpravo o energetskih problemih. Vodila jo bosta inž. Paolo degli Espinosa, znanstveni svetovalec združenja Lega Ambiente, in inž. Da-rio Merluzzi iz gradbenega odseka družbe Enel. Razprava bo v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8.
Sporočilo tržaškega Šolskega skrbništva
Do 25. januarja čas za predvpis v šole
Ob zaskrbljenosti zaradi hitrega širjenja bolezni
Tudi na krajevni in deželni ravni vrsta preventivnih ukrepov proti AIDS
Tržaško Šolsko skrbništvo je sporočilo, da so se včeraj začela pred-vpisovanja v šole in državne otroške vrtce. Rok za januarski predvpis zapade 25. januarja, kot to določa ministrska okrožnica.
Letošnje predvpisovanje ima nekatere novosti. Z razliko od prejšnjih let bo letos potekalo predvpisovanje na šolah vseh vrst ii\ stopenj, od osnovnih šol do višjih srednjih šol. Doslej so bila predvpisova-nja v državne otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole v januarju, februarja pa so bila na vrsti pred-vpisovanja v višje srednje šole. Šolsko skrbništvo je letos izrecno poudarilo, da bodo stekli vsi predhodni vpisi januarja.
Za naše šole ostajata ob tem še vedno najpomembnejši predvpisova-nji v prve razrede osnovnih šol in v prve letnike državnih otroških vrtcev (v okoliških občinah so doslej potekala vpisovanja v občinske vrtce kasneje, tržaška občina pa se je za vpis v svoje občinske vrtce prilagodila vsedržavnim določilom). Starši bodočih prvošolčkov (otrok, rojenih leta 1981) bodo dobili vsa potrebna navodila o predvpisu na posameznih šolah. Ob vpisu morajo predložiti rojstni list otroka, potrdilo o cepljenju in tudi družinski list (šolam služi za pripravo seznama vo-
lilnih upravičencev ob volitvah v šolske organe). Staršem, ki bodo prvič vpisali svoje otroke v otroške vrtce, bodo prav tako nudili vse informacije za vpis v vrtcih.
V obvestilu tržaškega Šolskega skrbništva ni nobenega sporočila o izbiri šolskega verouka oziroma alternativnih dejavnosti. Izbira je v veljavi od lanskega šolskega leta. Lani so imeli starši do zadnjega dne vpisa (7. julija) čas, da se o tem izrečejo. Po vsej verjetnosti bo Skrbništvo naknadno sporočilo termin, do katerega se morajo starši (oziroma dijaki višjih srednjih šol) izreči za prihodnje šolsko leto.
Pustni odbor se sestane jutri
Odbor Kraškega pusta si je, kot smo že napovedali, zavihal rokave, da bi letošnja pustna prireditev na Opčinah, ki bo na pustno soboto, 28. februarja, čim bolje uspela. V ta namen bo jutri, 9. januarja, ob 20. uri (in ne danes, kot je bilo napačno napovedano) sestanek s predstavniki vaških pustnih odborov v openskem Prosvetnem domu. Na sestanku se bodo dogovorili o vseh podrobnostih letošnjega 21. kraškega pusta.
AIDS je ena tistih besed, ki vzbuja med ljudmi podobno grozo, kot jo je v srednjem veku vzbujala beseda kuga. Sredstva javnega obveščanja so vsak dan polna alarmantnih vesti o širjenju epidemije te bolezni, kar stopnjuje psihozo, ki je tudi sama na sebi že dovolj škodljiv pojav. Vse pogosteje se med ljudmi razširjajo neutemeljene vesti o primerih obolenj, ki naj bi jih zabeležili v krajevnih bolnišnicah. To se dogaja tudi v Trstu in drugih krajih naše dežele. Toda AIDS je tako resna zadeva, da jo je treba obravnavati z vso resnostjo in korektnostjo. Bolezen je namreč smrtna in zdravil proti njej,
V Krožku Che Guevara o kulturi Trsta
Krožek za kulturno-politična proučevanja Che. Guevara bo danes začel svoje letošnje delovanje z okroglo mizo o kulturnih problemih Trsta. Okrogla miza bo v prostorih krožka v Ul. Madonnina 19 s pričetkom ob 18. uri. Udeležili se je bodo umetnostni zgodovinar prof. Gi-anni Contessi, docent teoretske fizike prof. Paolo Budinich , predsednik muzeja Revoltella arh. Pietro Cordara in glasbeni kritik tržaškega italijanskega dnevnika dr. Gianni Gori.
Cez teden dni v Kulturnem domu četrti abonmajski koncert GM
Do 7. februarja prošnje za operacijo Alpe-Adria
Služba za zunanjo trgovino pri Vladnem komisariatu obvešča, da je za izvajanje specialne operacije »Alpe-Adria« 1985-1986 (povezane izmenjave med italijanskim in jugoslovanskim blagom) v skupnem znesku 47.298.240.000 lir v vsaki smeri, pri kateri lahko sodelujejo podjetja z legalnim sedežem v pokrajinah Trst, Gorica, Videm in Pordenon, določila naslednja navodila:
prošnje je treba vložiti na to službo do 7. februarja, ki bo sprejem potrdila s svojim žigom,
zapoznelo prispele prošnje bodo upoštevali le za morebitno zaostale kontingente,
prošnje morajo biti opremljene z blagoznanskim potrdilom (dovolj eden za več prošenj istega podjetja) in z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje stvarnost operacije.
V četrtek, 15. januarja, bo v Kulturnem domu v Trstu četrti abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bosta violinist Goran Končar in pianistka Mira Flis - Simatovič. Koncert se bo kot običajno začel ob 20.30.
Goran Končar je po rodu iz Zagreba, tu je tudi študiral in diplomiral na Glasbeni akademiji. Izpopolnjeval se je v Ženevi in Bernu, dve leti pa je študiral tudi v Moskvi. Doslej je imel vrsto uspešnih koncertov po Evropi in Ameriki, posnel pa je tudi nekaj plošč. Na četrtkovem koncertu bo kot solist izvajal Bachove, Chaussonove in Ysa-yeve skladbe.
Pianistka Mira Flis - Simatovič je prav tako Zagrebčanka, veliko nastopa kot solistka, sodeluje pa tudi z raznimi komornimi skupinami doma in v tujini.
Violinist Goran Končar
kljub velikim naporom znanstvenikov, še niso iznašli, zato prevladuje vsepovsod mnenje, da je trenutno najmočnejše orožje proti AIDS ali akutni imunski pomanjkljivosti, kot imenujejo kugo tega stoletja, dobra informacija.
Kakšen je današnji dejanski položaj te bolezni? Začnimo pri Trstu. Doslej v našem mestu niso zabeležili nobenega primera, zagotavljajo pri Krajevni zdravstveni enoti. Prav tako še ni bilo nobenega obolenja na deželni ravni. Bilo je le nekaj sumljivih primerov, ki pa so se izkazali za neutemeljene. Zaenkrat torej v Trstu ni razlogov za alarmizem. To pa še ne pomeni, da smo lahko popolnoma brez skrbi. Seznanjenost s preventivnimi ukrepi je potrebna. Pravzaprav lahko rečemo, da je obvezna, še zlasti za območja, kot je naše, ki je bolj izpostavljeno tranzitnemu in turističnemu prometu. Obvezna je tudi zato, ker se drugod po svetu epidemija AIDS vedno bolj širi. V Združenih državah Amerike računajo, da je za akutno imunsko pomanjkljivostjo zbolelo že nad 30 tisoč ljudi, v Evropi pa smo že na številu 3.500. V Italiji, kot izhaja iz poročila ministra za zdravstvo Donat Cattina, so do konca novembra lani zabeležili 461 primerov. Iz vseh teh podatkov raziskovalci sodijo, da se vsakih osem mesecev število zabeleženih primerov obolenj podvoji. Vse to je zbudilo upravičeno zaskrbljenost, zaradi česar je ministrstvo za zdravstvo sklenilo, da sproži široko kampanjo za korektno preventivno informiranje javnosti ter za zdravstveno vzgojo. Gre za širokopotezni načrt, po katerem naj bi po eni strani usmerili vse napore v seznanjanje javnosti z vsemi podrobnostmi širjenja smrtonosnega virusa, po drugi strani pa okrepili znanstvene raziskave. V ta namen naj bi država prispevala petdeset milijard lir.
Kot so v tem smislu po vsej državi napovedali vojno epidemiji AIDS, tako se vrstijo pobude tudi v naši deželi in v našem mestu. Ravno včeraj je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Gabriele Renzulli napovedal, da bodo v ponedeljek, 12. januarja, umestili v Vidmu stalno študijsko komisijo za probleme AIDS, ki jo bodo sestavljali izvedenci zdravniške službe iz vse dežele in ki bo imela posvetovalno in predvsem koordinacijsko funkcijo. Prav tako na deželni ravni so v Avianu že pred časom ustanovili znanstveni odbor za boj proti AIDS, ki nekako koordinira dejavnost zdravstvenih enot naše dežele na tem področju in ki je tudi že izdelal poseben deželni načrt za boj proti AIDS. O tem se bodo morali sedaj izreči deželni organi. Deželni center za zdravljenje te
bolezni so vsekakor uredili na oddelku za kužne bolezni tržaške bolnišnice pri Magdaleni, kjer je vse pripravljeno na sprejem morebitnih bolnikov iz vse dežele. Pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti pa pripravljajo posebno poročilo z vsemi podatki o bolezni, o nevarnostih okužbe, o preventivi itd., s katerimi bodo seznanili tržaško javnost.
■ V katinarsko bolnišnico se je včeraj popoldne zatekel 18-letni študent Fabrizio Fortunati iz Ul. Cologna 71, ki se je v dopoldanskih urah lažje ponesrečil na Katinarski cesti. S prijateljem sta se peljala na motornem kolesu proti mestu ter trčila v neki ustavljen avtobobil. Zaradi udarcev po nogah se bo moral zdraviti dvajset dni.
t
Po dolgi bolezni je v 66. letu starosti preminil naš dragi
Vladimiro Cossutta
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v Križ.
Žalostno vest sporočajo: sestra Marcella z možem Guidom, svak Matteo in drugi sorodniki.
Posebna zahvala zdravnikoma prof. dr. Norciu in prof. dr. Sedmaku ter zdravnikom in osebju centra za umsko zdravje v Nabrežini.
Trst, Genova, Križ, 8. januarja 1987
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
-4- Dne 6. januarja je preminil naš
Sergio Rebula
Pogreb bo danes, 8. t. m., ob 14. uri v Tržiču.
Žalujoči: žena, otroka, mama, brat in ostali sorodniki
Tržič, Prosek, 8. januarja 1987
Pogovor z zborovodjo Ignacijem Oto
Štirideset let dela z našimi zbori
Naloga dnevnika je, da poroča o vseh dogodkih. Ko pa so ti dogodki že mimo, je večkrat potrebno, da se ob opisu posameznega dogodka podrobneje zaustavimo, ga analiziramo in povemo o njem in njegovem pomenu nekaj več.
Tako je naš dnevnik vestno poročal o proslavi, ki jo je moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline pripravil svojemu zborovodji Ignaciju Oti ob njegovi 30-letnici neprekinjenega vodenja zbora. Proslava je bila v gledališču France Prešeren v Boljuncu, udeležili pa so se je, poleg pevcev, številni domačini, pa tudi predstavniki pevskih zborov, ki so želeli slavljencu izraziti svoje zadovoljstvo in dobre želje tudi za bodoče.
Mi smo počakali, da so proslave potekle, da so prišla tudi vsa voščila ob tem pomembnem jubileju, kot tudi ob novoletnih praznikih; potem pa smo se zglasili pri Ignaciju Oti in z njim napravili razgovor, ki ga želimo posredovati našim čitateljem.
Ignacij Ota, ki mu domačini pravijo kar Nacio, je čistokrven Dolinčan. Tu je zrasel, tu se je začel učiti harmonija, tu je v domači cerkvi igral na orgle, tu je pravzaprav začel svojo glasbeno kariero.
»Bilo je leta 1945, prve dni po osvoboditvi, ko so se naši moški zbrali na Taborju in zapeli Hej Slovani in dvignili našo zastavo. Nisem veliko vedel o dirigiranju, pa so me zbrali, da jih vodim, ker sem se pač ukvarjal z glasbo. Tako je šlo naprej še nekaj let, da sem občasno vodil zbor, ki so ga sicer v tistem času vodili Drago Petaros, Drago Žerjal, Pavel Pangerc in še drugi. Novembra in decembra 1945 sem opravil dvomesečni tečaj za zborovodje v Borštu, ki ga je organizirala takratna Prosvetna zveza. Okrog 35 zborovodij je obiskovalo ta tečaj in to je bilo tudi vse, kar sem se naučil v zvezi z mojim bodočim poklicem. Spominjam se, da sem vodil takrat še mešani zbor na proslavi ob 70-letnici delovanja domačega društva, ki je bila avgusta leta 1948. To je bila lepa proslava in naš zbor se je dobro izkazal; potem pa se je, iz političnih razlogov, vse razdrlo.«
Njegovi spomini so v razgovoru tekli dalje. Tako se je spomnil leta 1949, ko je pozimi nastal domači zbor, ki ga je takrat vodil Cveto Marc. »Sam ga tedaj nisem več vodil, ker sem odšel na študij v Ljubljano, kjer sem končal srednjo glasbeno šolo in se vrnil v svoj rodni kraj šele leta 1956. Od takrat dalje redno vodim domači moški zbor in zaradi tega so mi tudi pripravili to proslavo, ki sem je bil zelo vesel.«
Poleg dolinskega je Ignacij Ota v teh letih vodil še druge zbore, med temi kar 14 let moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela, pa moški zbor Slovenec iz Boršta, nekaj časa zbor Ivan Cankar od Sv. Jakoba
in več vaj je hnel tudi s pevskim zborom Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu.
»V tem času šem bil redno uslužben tudi na Glasbeni Matici, kjer sem poučeval klavir, harmoniko, solfeggio, teorijo in harmonijo; le-to poučujem tudi danes. Leta 1974 sem opustil pouk na Glasbeni Matici in prevzel referat za zborovsko petje pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, kjer sem tako postal tudi redni uslužbenec.«
Tu nam je Ignacij Ota obrazložil, kaj vse obsega služba referenta za zborovsko petje pri ustanovi kot je ZSKD. Predvsem, nam je dejal, mora držati stike s pevovodji, zaradi načrtovanja raznih nastopov. Pred leti je Prosvetna zveza organizirala ob Prešernovih proslavah skupne nastope pevskih zborov, ki jih je bilo treba seveda organizirati. Kasneje je uvedla »Večere slovenske pesmi«, ki so prav tako združevali pevske zbore na skupnem nastopu. Od leta 1970 dalje pa so se začele revije pevskih zborov »Primorska poje«, ki so od tedaj dalje vsako leto stalno na programu in prav naš intervjuvanec je bil med tistimi, ki so prvi začeli s temi pomembnimi srečanji pevskih zborov z obeh strani meje.
Naloga Ignacija Ote, kot referenta za zborovsko petje, je seveda, da skrbi za mlade kadre pevovodij. Tako je bila leta 1978 ustanovljena šola za zborovodje, v katero se je prvo leto vpisalo kar 18 kandidatov. Nekateri so nadaljevali študij še naslednje leto, drugi so odpadli, vendar jih je, kot nam je Ota povedal, vsaj kakih 10 takih, ki so danes močno aktivni in ki vodijo zbore v raznih krajih naše pokrajine.
V resor Ignacija Ote pri ZSKD spada tudi področje, ki zadeva godbena društva. Godbe na pihala so bile včasih upoštevane le za domače šagre, ob pogrebih, ali ob raznih domačih praznikih. Sedaj se je kvaliteta teh pihalnih orkestrov močno dvignila in tako
so imeli le—ti in godbe na pihala že .tri revije, dve v Trstu in eno v Gorici, na katerih so se predstavili že z zelo kvalitetnim programom.
In ker se v Sloveniji odvijajo številni seminarji za zborovodje, tako zborov za odrasle, kot otroških zborov in za dirigente godb na pihala, je naloga referenta pri ZSKD, da koordinira tudi to delo in da pošilja zainteresirane na omenjene seminarje, da na njih izpopolnijo svoje znanje.
In še je treba omeniti izdajo zborovske literature, to je izdajo pesmaric, ki jih potem zbori uporabljajo pri izbiri svojih programov.
Ignacij Ota je v tem času napisal tudi več skladb za moške, ženske in otroške pevske zbore. »Moje skladbe,« nam je dejal, »veliko pojejo otroški in ženski pevski zbori, moški zbori malo manj, če seveda ne upoštevamo dolinskega pevskega zbora.« Ta zbor ima večkrat na programu Otove skladbe, med temi skladbo »Temna noč«, to je tržaško-dolinsko ljudsko pesem, ki jo je Ota skupno s svojimi pevci prilagodil za svoj zbor in je tako postala že nekakšna njegova himna.
Ker je že stekel govor o reviji Primorska poje, nas je zanimalo, kako bo s to revijo letos. Točnih podatkov nam Ignacij Ota ni mogel dati, ker se zbori vedno z zakasnitvijo prijavljajo na to prireditev. Povedal pa je, da bosta, kot vedno, dva koncerta v sklopu revije na Tržaškem, dva na Goriškem in eden v Beneški Sloveniji. Zbori bodo prav tako nastopali s petimi skladbami in bo torej celotna organizacija revije ostala v glavnem ista kot lani.
»Ste optimist glede delovanja naših zborov, glede njihove rasti in tudi glede možnosti, da bi se v zbore vključilo čimveč mladih pevcev,« smo ga ob koncu razgovora vprašali.
»Včasih je prevladovalo mnenje, da je prav, da ima vsaka vas, vsako društvo svoj pevski zbor, ker je bil prav zbor jedro vsega kulturno-prosvetnega delovanja v tistem kraju. Sedaj je prišel čas, da bi morali misliti seveda tudi na kvaliteto. To pač ostaja naša večna dilema, ko ne vemo, če je prav, da imamo veliko zborov in to v vsakem kraju, ali bi bilo bolje, da bi se ti zbori nekje med seboj povezovali. Vprašanje ni lahko in ga ni mogoče posploševati. Nekateri mladi pevski zbori so že dokazali, da je takšno združevanje možno, in tudi rezultati so že vidni. Vendar tega ne moremo uveljaviti za vse zbore, saj gre za dolg proces, ki ne daje takoj rezultatov. Pravijo, da smo Slovenci dobri pevci in to tudi drži. Želel bi, da bi ta sloves tudi resnično obdržali z lepim številom zborov, pa tudi z njihovo kvaliteto.«
Tako se je naš razgovor zaključil in ni nam preostalo drugega, kot da smo mu zaželeli, da bi lahko še nadalje dobro vodil dolinski zbor in tudi dobro opravljal službo referenta za zborovsko petje pri ZSKD.
Neva Lukeš
gledališča
ROSSETTI
Od 9. do 11. t. m. (predstava izven abonmaja); Antonella Steni v LA VITA E PALCOSCEN1CO Amendole, Broccolija in Corbuccija. Nastopa Crazy Gang. Za abonente 30-odstotni popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
Od 13. do 25. januarja bo skupina Giu-lia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
VERDI
Danes, 8. januarja, ob 20. uri, (red A/F) premiera baletne predstave LA FILLE MAL GARDEE gledališča OPERA iz Budimpešte. Jutri ob 20. uri ponovitev.
CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 se bo predstavil Gasto-ne Moschin v Molierovem delu TARTU-FO. Režija Antonio Calenda. Četrta predstava v abonmaju. Prodaja vstopnic pri UTAT v pasaži Protti in uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivakovom.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom
v nedeljo, 11. t. m„ ob 16. uri NOVOLETNI KONCERT. Izvaja godba s Proseka pod vodstvom Slavka Luxe.
Glasbena matica, sezona 1986/87, 4.
abonmjaski koncert v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Goran Končar-violina in Mira Flis-klavir. Na sporedu: Bach, Ysayi, Chausson, Sanit Saus. Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti, tel. 65700 od jutri, 9. t .m., do četrtka, 15. t. m., do 18. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnga doma.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana za Bri-tish Film Club.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stregati, kom., It., r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Shangai Surprise, dram., ZDA/VB 1986; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90'; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. VValter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 16.10, 22.00 Superfan-tozzi, kom., It. 1986, 95’ ; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Corto cir-cuito, fant., ZDA, 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Gutten-berg.
EDEN - 15.30, 22.00 Centraliniste super-sexy, porn., □ □
MIGNON - 15.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Mission, dram, VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.00, 22.22 Birdy le ali del-la liberta, r. Alan Parker
LUMIERE PICE - 16.30, 22.00 A mezza-notte circa, glas./dram., Fr. 1986; 120'; r. Bertrand Tavernier; i. Dexter Gor-don, Francois Cluzet.
*
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Peri-colosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Wriger, Robert Redford.
RADIO - 15.30, 21.30 II sesso sulle labra, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Tržaški
partizanski
pevski
zbor
P. TOMAŽIČ
Sporočilo ansamblu TPPZ in mladinski skupini P. Tomažič
Razpored vaj za jubilejni koncert, ki bo v soboto, 24. t. m., v gledališču F. Prešeren : jutri, 9. t. m., ob 20.30 TPPZ, v nedeljo, 11. t. m., ob 10. uri TPPZ in mladinska skupina, v petek, 16. t. m, ob 20.30 TPPZ, v nedeljo, 18. t. m., ob lO.uri TPPŽ in mladinska skupina, v torek, 20. t. m., ob 20.30 generalka za vse.
Jutri, 9. t. m., bomo na vaji razdelili novo brošuro o 15-letnici delovanja TPPZ P. Tomažič.
razna obvestila
Upravni odbor KD V. Vodnik iz Doline sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 9. t. m., v društveni dvorani ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
MPZ V. Vodnik - Dolina obvešča vse pevce, da je vaja danes, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
KD Rovte — Kolonkovec vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 10. t. m., ob 19. uri. Za naročila tel. na št. 827528.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek — Konto-
vel sporoča, da bo delegacija položila venec k spomeniku Mariana Stoke v Štorjah pri Sežani jutri, 9. t. m., ob 10.30.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 12. januarja, predstavitev knjige prof. Tomaža Simčiča o dr. Jakobu Ukmarju, ki je pred kratkim izšla v redni zbirki Mohorjeve družbe. Delo bo predstavil Marko Tavčar. Začetek ob 20.30.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO ■STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE
OPERA BALET SNG — LJUBLJANA
Baletni triptih
1.	Richard Wagner: Siegfriedova idila;
2.	Richard Wagner: Matilda;
3.	Ludwig van Beethoven: Pastoralna simfonija.
Dramaturgija, režija, koreografija MILKO ŠPAREMBLEK
V soboto, 10. t. m., ob 20.30; v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri.
Prodaja vstopnic jutri, 9. t. m. in v soboto, 10. t. m., od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom baleta pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265.
SLOVENSKO ..	STALNO. „
'	GLEDALIŠČE
V TRSTU
Kulturni dom
VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
Riba za štiri
Režija JOŽE BABIČ Ponovitve
— danes, 8. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boršt — Zabrežec
s sodelovanjem PD Slovenec in osnovno šolo priredi proslavo v spomin padlih tovarišev dne 10. 1. 1987, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu.
KMK Dolina vabi na ples s skupino FARAONI, ki bo v soboto, 10. t. m., ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Boljun-
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 8. januarja 1987
SEVERIN
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 12.02 in zatone ob 1.37.
Jutri, PETEK, 9. januarja
JULIJAN
PLIMOVANJE DANES; Ob 3.57 najvišja 33 cm, ob 12.02 najnižja -23 cm, ob 18.11 najvišja -5 cm, ob 21.10 najnižja -7 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5,4 stopinje, zračni tlak 1008,8 mb pada, brezvetrje, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Benedetta Zubin, Valentina Mozzillo, Francesca Pennacchia, Diego Rainone.
UMRLI SO: 81-letni Armando Lampe, 74-letna Lucia Maria Lo Re vd. Lo Vec-chio, 73-letna Licia Busetto por. Perissini, 76-letna Giuseppina Kravos, 80-letni Bruno Bernetti, 92-letna Vanda Zucca vd. Alessandri, 86-letna Anna Corsi, 68-letni Umberto Milano, 82-letni Gelmino Guz-zo, 65-letni Marcello Canziani, 74-letni Rodolfo Krizmancic, 85-letna Germana Divo vd. Canova.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. januarja 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (MILJE), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungoma-re Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
_________mali oglasi______________
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Gla-vina.
V NABREŽINI je odprl osmico Mirko Radovič. Toči belo malvazijo in pristen teran izpod Praprota.
DAJEM V NAJEM 140 kv. m prostora, primernega za urad in skladišče. Tel. 228390
PRODAM vinograd, 2880 kv. m, v Dolini. Tel. 228390.
DEKLE izučeno za šiviljo z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljske ali umetne obrti. Tel. 040/211815 ob večernih urah.
PRODAM skladišče, primerno za urad, 50 kv. m na Lonjerski cesti št. 35. Tel. 54363.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
prispevki - prispevki
V	počastitev spomina Mateja Venierja darujejo družine Martelanc, Martellani, Pertot in Semolič 350.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Josipa Ote darujeta Anica in Diko 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec in 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boljunec.
Družina Petaros (Boršt 89) se zahvaljuje za voščila in daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Josipa Ote darujeta Mario in Marija Petaros 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boljunec.
V	počastitev spomina predragega moža in očeta Vardota Puntarja darujeta žena Marica in hči Vartka 20.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir za Center za dializo, 20.000 lir za Kardiološki oddelek, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku,
20.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Bruna Miliča darujeta Milka in Julka Caharija 30.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Repniču.
Ob 4. obletnici smrti drage Matilde Kermac daruje Justa Bizjak 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Mateja Venierja darujejo: Silvano, Nadja in Anica 30.000 lir, Mario Kralj 20.000, Bruno Škerk 20.000, Majda Cibic 20.000 , Ivan Brecelj 10.000 , sošolci, zbrani pri Dani 35.000, Ada in Lino
30.000,	Manica in Evgen 30.000, Tatjana in Antek 50.000, Nadja in Lucijan 15.000, Zvonko Legiša 30.000 in Elena Antonič
10.000	lir za Mladinski krožek I. Gruden.
V	spomin na Mateja Venierja daruje družina Divjak 100.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Mateja Venierja darujejo: dr. Dušan Gruden 50.000 lir, družina Sergija Pauline 50.000, družina Pizziga
20.000,	družina Argiolas 20.000, družine Aleša Pertota, Nevenka Grudna, Robija Franca, Vladimira Caharije, Damjana Pertota in Antka Grudna 120.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na pok. nečakinjo Marijo Knez por. Pipan daruje teta Amalija
25.000	lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Marijo Knez por. Pipan daruje družina Paulina iz Saleža
20.000	lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na dragega prijatelja pok. Josipa Oto darujeta Josip Bolčič in družina Bratož 30.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
menjalnica
7. 1. 1986
Ameriški dolar............ 1330.—
Nemška marka ............. 695.—
Francoski frank........... 208.—
Holandski florint......... 615.—
Belgijski frank.............. 32.70
Funt šterling............. 1965.—
Irski šterling............ 1870.—
Danska krona.............. 181.—
Grška drahma ................. 9.20
Kanadski dolar ........... 950.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8,— 829,—
Avstrijski šiling		98.50
Norveška krona 		179,-
Švedska krona		195.
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta 			
Avstralski dolar 		840.
Debeli dinar		.... 2.20.
Drobni dinar		.... 2.20.
Rf R BA^C^ 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Dom|0 831-131
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
vmfuPuo
TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
Ženska in njena stvarnost
mirna kapelj
Delo in mir sta glavni cilj ženskih gibanj po vsem svetu
Ni vselej lahko sestaviti pregleda opravljenega dela, morda še težje pa je oceniti v kolikšni meri je bilo pozitivno in pomembno in koliko blizu zastavljenemu cilju. Vendar pa se začetek vsakega leta spremeni v čas obračunov in načrtov. Prav zasledovanje določenih ciljev pa je v sodobni družbi najtežje za človeka, ki spremlja dogajanja, spremembe in razne preobrate.
Ženska gibanja so takorekoč preživela svoj čas, vsaj tista, ki jih poznamo v tradicionalnem pomenu besede. Prav v preteklem letu pa se je na tem področju veliko spremenilo, čeprav bi težko rekli, da je prišlo tudi do pomembnih dosežkov. Ženske, ki so se ponovno pojavile na prizorišču mednarodnega dogajanja, drugače podoživljajo svoj boj in prisotnost. Mnogo manj, ali skoraj nič več, ni zahtev po emancipaciji in enakopravnosti, ki so v šestdesetih letih opredeljevale ženska gibanja, zato pa je toliko bolj izrazito zrelejše podoživljanje družbenih in gospodarskih sprememb, ki se porajajo domala po vsem svetu. Tudi v Italiji je bilo zaznati drugačen pristop žensk do teh sprememb. Njihovo ocenjevanje je postalo kritičnejše in bolj utemeljeno, ne več obrnjeno vase temveč v korist celotne družbe.
Najotipljivejši dokaz te ponovno izkazane trdne volje, da bi ženske slednjič le postale protagonistke tudi v političnih izbirah, je bila manifestacija v Neaplju, s katero so ženske zahtevale možnost zaposlitve, pravičnega dela in plačila, od skrajnega severa do skrajnega juga, brez predsodkov in razlik. Zanimivo je bilo zlasti dejstvo, da so se te manifestacije udeležile gospodinje, študentke in delavke, intelektualke in kmetice, ki že od nekdaj nekako resignira-
Modni nauki iz preteklosti
Svet mode je že od nekdaj dokaz, kako se vsakdanjost neustavljivo spreminja. Ce danes včasih le stežka razločimo med žensko in moško modo, je bilo to v preteklosti zelo izrazito. Zlasti svečanejše ženske toalete so zahtevale velikanske napore tako pri oblačenju kot pri vsakem gibu. Od nekdaj pa so ženski klobučki vzbujali smeh ali pozornost ali povzročali jezo pri moških. Podjetni (in neustrašni) Anglosaksonci so ob koncu 19. stoletja predlagali ženskim modnim kreatorkam kompromis: ali naj prekrojijo ženska pokrivala ali pa bodo moški zahtevali, da se v gledališčih ženske s klobučki posedejo na posebej rezervirana mesta. Cvetje, metuljčki in fazani, ki so se košatili na takratnih pokrivalih so namreč ovirali nemoteno gledanje vsakršne predstave. V primeru, da kompromis ne bi obrodil zaželenih sadov, bi moški kratkomalo bojkotirali gledališče in povzročili "kulturno krizo". Baje so dame od tedaj dalje puščale nališpane klobučke kar v garderobi...
no sprejemajo svojo usodo in prepričenje, da je pač družba taka in je ni mogoče spremeniti.
Toda, ali se žensko prisotnost res občuti v vsakdanjem dogajanju in koliko je mnenje žensk upoštevano ? Mnenja o tem so deljena, zlasti med ženskami samimi. Svojih sposobnosti se sicer zavedajo, vendar še največkrat prevlada kritičnost do samih sebe pa tudi do načina, kako lastno prisotnost potrditi in izvajati svoje poslanstvo. Prav tu pa se večkrat razpletejo spremenljiva ugotavljanja in tradicionalna optika doživlja preobrate. Ženska gibanja niso več gibanja za osvoboditev, katere glavni namen je bil spremeniti način splošnega mišljenja o ženskih sposobnostih. Danes se gibanja osredotočajo na politično dejavnost, o čemer priča tudi velika udeležba žensk pri raznih alternativnih političnih listah, ki omogočajo kritiko sedanji družbi in njeni (ne)organiziranosti. Vendar je tudi danes razmah med mislijo in dejanjem prevelik, se pravi, da le malokdaj pride do otipljivih rezultatov. Baje prav zato obstaja mnenje, tudi med samimi ženskami, da je velikokrat navdušenje tisto, kar pripravi ženske, da se podajo na plan, po začetnem zagonu pa začenja njihova moč pešati. Časa žal ni mogoče prehitevati, prav tako ni mogoče doseči takojšnjih, stvarnih rezultatov.
Komunistične ženske so pred časom izdale skupen "dokument žensk", ki so ga sestavile na podlagi obširnega vprašalnika. Slednji je med drugim vseboval tudi vprašanje, kaj bi ženske, če bi slednjič prišle na vlado, najprej spremenile. Večina vprašanih se je opredelila za delo, skrbstvo in mir. Resnici na ljubo, kateri razgledan in omikan človek ni za mir, delo in pravično skrbstvo? Kdo izmed nas pasivno sprejema dogajanja po svetu, ki pričajo o nepojmljivem podcenjevanju tisočletnih vrednot? Ali se res lahko veže stvari, ki so same po sebi umevne in krivice, ki jih dan za dnem doživlja dobršen del človeštva v en sam šop? Zanemarljivo pa je bilo število takih odgovorov, ki so se nanašali na bolj dosegljive cilje, kot na primer temeljita reforma zakonov o zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu in podobno. Mar to pomeni, da so ženske postale dalj no vidnejše, ali da že masovno resignirano sprejemajo stvarnost v prepričanju, da je ni mogoče spremeniti? Odgovor je težko iskati, dejstvo pa je, da so sodobna ženska gibanja manj "praktična" kot so bila nekdaj, da je želja po ženski prisotnosti v političnem svetu že kar zahteva. Seveda ni nujno, da se s politiko ukvarjajo le moški, kar je sicer že običaj, nerodno pa bi bilo, ko bi začeli hišo zidati pri strehi in šele na koncu pomislili, da je nemara temelj tisti, ki celotno strukturo drži pokonci.
Zgoraj omenjene spremembe in spremenljivosti torej pričajo, da so se ženska gibanja sicer res nekoliko predrugačila in da tu pa tam stopajo v stric s sodobnimi družbenimi potrebami, žal pa moramo pripisati še to, da do takih in drugačnih sprememb prihaja skokovito, preveč, da bi bil prehod od teorije k praksi logičnejši.
Profflmamente... non stop: prostor za mlade in smeh
Izpela se je oddaja Fantastico s Pippom Baudom, njegovimi pomočnicami in izrednim baletom, z nepredvidenimi težavami pri zadnji oddaji in neizbežnimi polemikami, z milijardami, izžrebanci in razočaranci, pa je že pred vrati nov niz trinajstih oddaj z naslovom Proilimamente... non stop: nocoj ob 20.30 na RAI 1. Botruje ji Enzo Trapani, ki je zaslovel pred desetimi leti z Non stop (in novopečenimi - sedaj slavnimi - komiki Troisi, Nuti, Verdone, Beruschi) in potrdil svojo slavo z Drive in.
Proilimamente bo nudila prostor mladim talentom, pevcem, glasbenikom, igralcem in komika, sodelavcem znanih imen in tistim, ki so pravkar zapustili akademije, obljublja zabavo in nadvse hiter ritem. Napovedovalci niso predvideni, med zvezdami pa bo prav gotovo Simona Marchini (na sliki), simpatična telefonistka v zelo popularni oddaji Ouelli della notte. Zdi se, da pripravljajo svojevrsten pohod ženske, ki nameravajo iztrgati moškim žezlo absolutnih vladarjev v svetu komičnosti. Napovedi so obetavne, oddajo pa si bomo še lahko ogledali...
		
1		


današnji televizijski in radijski sporedi
11
n rai i
7.20	Aktualnosti: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Oddaja o gospodarstvu
10.50	Inf. odd.: Intorno a noi
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Šansone e Isidorjj
15.00	Aktualna odd.: Kronike motorjev
15.30	Vzgojna oddaja o lesorezu
16.00	Film: Principe dei 7 mari (fant., NDR 1982, r. W. Beck, i. B. Wolf)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Principe dei 7 mari (2. del)
17.40	Knjižna rubrika: Tuttilibri
18.10	Pravljice: An' Nghi, An’ Ngo
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente ...
22.15	Dnevnik
22.25	Variete: Non necessariamente...
23.25	Nanizanka: Ombre del passato 0.20 Dnevnik
j ^ RAI~2
11.45
13.00
13.25
13.30
14.20
14.30
14.35 16.55
17.30
17.35
18.20
18.30 19.40 20.20
20.30
22.30
22.40
23.20
0.20
0.30
Aktulana oddaja: Cordialmente Dnevnik
Dnevnik - Okolje Nanizanka: Quando si ama Risanka: Braccio di Ferro Dnevnik - kratke vesti Mladinska oddaja: Tandem Vzgojna oddaja: Indijska nabožna glasba
Dnevnik - kratke vesti Informativna oddaja: Dogodki in osebnosti, včeraj in danes Športne vesti Nan.: Llspettore Derrick Vreme in dnevnik Športne vesti
Film: Via col vento (dram., ZDA 1939, r. Victor Fleming, i. Vivien Leigh, Clark Gable)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Moda in vse,
kar ustvarja navade
Dnevnik - športne vesti
Dnevnik - zadnje vesti
Film: II boom (kom., It. 1963, r.
Vittorio De Sica, i. Alberto Sor-
di, Gianna Maria Canale)
j jk RAI 3____________________
12.55	Nadaljevanka: Anna Karenina (L. Tolstoj, i. Lea Massari, Pino Colizzi, Giancarlo Sbragia, 4. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja: Basic
15.00	Šport: Hokej na ledu Bolzano -Varese (prenos iz Bočna)
15.50	Informativna oddaja: Obnova muzejev (pripravila: Franco Cimmino in Arnaldo Ramadori)
16.20	Vzgojna oddaja: Baracca e bu-rattini - Maske
16.00	Variete: Dadaumpa - Milleluci
17.55	Aktualna oddaja: Kaj počneš, se smeješ? - Kabaretski obraz
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarna oddaja: Spomin in otroštvo - "Uporabljiv" Egipt (pripravil Massimiliano Santella)
20.30	Tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: L'isola che scotta (dram., Šp. 1959, r. Luis Bunuel, i. Ge-rard Philipe, Maria Felix, Jean Servais)
I Ir RTV ljubljana________________
9.00	Poučna TV: Naši olimpijci - alpsko smučanje
16.45	TV mozaik (pon.)
17.30	Otroški spored: Abeceda na polju in v gozdu (Oton Župančič -Niko Grafenauer)
17.50	Želeli ste, poglejte
18.15	Rubrika: Zelena straža (oddajo o varstvu okolja pripravlja novinar Lado Ambrožič)
18.35	Turistični kažipot
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Mansfieldski park (r. David Giles, i. Anna Massey, Bernard Hepton, 1. od šestih delov)
22.05	Dnevnik
22.20	Dokumentarna serija Mir in razorožitev: Ob svetovnem letu miru - Mir v našem mestu
22.50	Evropsko košarkarsko prvenstvo: Real-Zadar (posnetek 2. polčasa)
TV Koper________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST - Okrogla miza Krščanske demokracije o pomorstvu TRŽIČ - Obračun blagovnega prometa v tržiškem pristanišču TRST - Dežela FJK na 12. mestu v Italiji po številu uživalcev mamil GORICA - Priprava na gradnjo slovenskega šolskega centra VIDEM - Tudi stadion Friuii izbran za Mundial 1990
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice
20.30	Film: Calibro 38 (dram., r. C. Ge-rard, i. Robert Hossein)
22.20	TVD Vse danes
22.45	Nanizanka: Una donna (r. Gian-ni Bongiovanni, 6. in zadnji del.)
23.45	Športna oddaja
[	CANALE S
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: II ladro di Da-masco (pust., It. 1963, r. Mario Amendola, i. Tony Russel, Luciana Gilli)
12.00	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore
12.30	Nanizanka:	Vicini
troppo vicini
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.35 Film: L'ombra dell uo-mo ombra (krim., ZDA 1941, i. Myrna Loy, VVilliam Powell)
18.15	Kviz: Cest la vie 18.45 Variete:!! gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Nadaljevanki: Falcon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Film: Passione selvag-gia (dram., ZDA 1947, r. Žoltan Korda, i. Gre-gory Pečk, Joan Pres-ton)
0.15 NanizankarVegas
^|> ITAL! A 1	~
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Nanizanke: I viaggia-
tori del tempo, 10.00 I ragazzi del Computer, 11.00 La strana coppia
11.30	Nanizanke: Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
13.00 Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-Iyn, Occhi di Gatto, Popples
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria
19.30	Nadaljevanka: Happy days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Film: Vacanze di Natale (kom., It. 1983, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Christian De Sica)
22.15	Filmska rubrika
23.15	Film: Competition (dram., ZDA 1981, r. Joel 01iansky, i. Richard Dreyfuss, Lee Re-mick)
1.40	Nanizanka: Magnum P.I.
_ telepapova
13.00	Risanka: Ransie
13.30	Risanka: Capitan Fu-turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Carletto principe dei mostri, Le
avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, i. Moira Orfei, 2. del)
20.30	Film: Appassionata (dram., It. 1974, r. Gian Luigi Calderone, i. Or-nella Muti, Eleonora Giorgi)
22.20 Šport: Catch
23.25 Filmska rubrika: Tutto cinama
24.00	Nočni film
TELEFRIULI
12.00	Nanizanka: L’uomo e la citta
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: La sco-nosciuta
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.40 Variete: Dry vin
22.00	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutri po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi: beležka, film, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola;
14.30	Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: mešani zbor 1 cantori di Santomio iz Mala pri Vicenzi; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski Jug, spomini Alojza Zidarja;
18.20	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska igra; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.45 S plesnim orkestrom RTV Lj; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Bojana Adamiča; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.40 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Glasba; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Na vašo izbiro; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja: L'aquilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti;
15.45	Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Sinoči izvolitev novega vodstva Goriške krajevne zdravstvene enote
Nocoj v Kulturnem domu
O slovenski samobitnosti v pogovoru s Cirilom Zlobcem
Novoizvoljena medobčinska skupščina KZE se je sinoči sestala na prvi seji, da bi izvolila vodilne organe, ki bodo upravljali Goriško krajevno zdravstveno enoto oz. vodili skupščino samo. Zaradi pozne ure, do katere se je zavlekla seja, nismo v stanju, da bi poročali o izvolitvi predsednika in članov upravnega odbora. Kot znano, so večinske stranke dosegle sporazum, po katerem naj bi predsedniško mesto pripadlo socialistu arh. Giampaolu Ro-bustelliju, šest mest v upravnem odboru pa naj bi si porazdelili demokristjani (Vincenzo Cisilin, Erminio Tuzzi, Giulio De Santis, Lorenzo Oggianu) ter socialdemokrati (Eldere Bon in Vincenzo Esposito). Poleg glasov teh treh strank naj bi večina razpolagala s podporo PRI, PLI in SSk.
V	trenutku ko poročamo je iz poteka seje mogoče sklepati, da bodo navedeni kandidati prejeli potrebno število glasov. Kompaktnost večine se je namreč izkazala že pri glasovanju za predsednika skupščine, novo funkcijo, ki bo odslej ločena od upravnega organa. Kandidat KD Cesare Calzolari je bil na to mesto izvoljen z 29 od skupno 45 oddanih glasov. 12 komunistov je glasovalo za Salomonija, tri glasovnice so bile bele, ena neveljavna.
V	zadnjih dneh je SSk postavila zahtevo, da bi v okviru večinskega sporazuma ta funkcija pripadla njenemu
predstavniku Paulinu. Očitno KD ni pristala na to, Paulin pa se sinočnje seje ni udeležil. Poleg zadržanja SSk postavlja v dvom obseg večine tudi stališče dveh republikancev (tretji, gradeški župan Zanetti, je bil izvoljen na ločeni listi PRI in je podprl večino »v upanju, da bo upoštevala potrebe in probleme Gradeža glede obstoja primernih zdravstvenih struktur v tem kraju«), ki kritizirata sporazum, češ da diskriminira PRI.
S sinočnje seje gre zabeležiti še dvoje vprašanj, ki sta bili predmet daljše razprave. Prvo zadeva umestnost prisotnosti uslužbencev KZE med člani skupščine. Teh je menda vsaj osem in pripadajo raznim strankam. Proti potrditvi njihove izvolitve se je izrekel predstavnik zelenih Gior-gi. Podprla sta ga misovca in gradeški župan Zanetti, medtem ko so se ostali sklicevali na zakon, ki ne prepoveduje izvolitve uslužbencev v skupščino KZE. Giorgi je kljub temu zahteval poimensko potrditev izvolitve vsakega svetovalca. Po dolgem in živčnem glasovanju so bili vsi potrjeni.
Drugo vprašanje je načel gradeški župan Zanetti. Prebral je resolucijo, ki so jo podpisali vsi prisotni svetovalci iz Gradeža (poleg njega še po en predstavnik KD, PSI, PSDI in KPI). Resolucija obvezuje vodilne organe KZE naj
pri načrtovanju zdravstvene politike zagotovijo v Gradežu obstoj zdravstvenih struktur, ki naj bodo vsaj enakovredne oddelku za medicino, za prvo pomoč (z možnostjo kirurškega poseganja), radiologijo in laboratorijem ter strukturam predvidenega 'day hospitala". Tuzzi (KD) je vsebino resolucije osvojil v imenu večine.
Do 31. t. m. prošnje za prispevke društvom
Goriška pokrajinska uprava obvešča, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj v smislu deželnega zakona št. 68/81 (prispevki za podpiranje kulturne dejavnosti). Prošnje je treba napisati na kolkovanem papirju ter jih predložiti do zgoraj omenjenega roka, skupaj s sledečimi listinami in potrdili: poročilo o dejavnosti v letu 1986 z odobrenim obračunom ter specifično navedbo prejetih prispevkov iz javnih skladov, program dejavnosti v letu 1987 ter finančni proračun z navedbo morebitnih prošenj za prispevke, ki so bile vložene pri drugih javnih ustanovah, društveni statut oziroma drugo listino. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v uradu za kulturne dejavnosti pri pokrajinski upravi.
V	Kulturnem domu v Gorici se nam drevi obeta nadvse zanimivo srečanje z avtorjem. Na povabilo Ljudske knjižnice Damir Feigel in upravnega odbora Kulturnega doma bo ob 18. uri srečanje s pesnikom in esejistom Cirilom Zlobcem. Srečanje bo v mali dvorani, potekalo pa bo pod geslom Slovenska samobitnost in pisatelj, enako kot je naslov Zlobčevi knjigi, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Slovenica. Uvodno besedo bo imel dr. Mirko Primožič.
Knjiga Slovenska samobitnost in pisatelj je zbirka esejev, člankov, posegov in razmišljanj, s katerimi se Zlobec loteva nekaterih aktualnih in kočljivih dilem okrog slovenskega naroda, njegovega obstoja in kulture. Gre za vprašanja, s katerimi se hočeš nočeš moramo danes soočati vsi Slovenci, znotraj in izven meja matične domovine.
V	knjigi se torej prepletajo vprašanja naroda — seveda slovenskega —, njegove narodne in kulturne identitete, njegove vitalnosti in samobitnosti ter temeljev, predvsem kulturnih, na katerih sloni slednja. Avtor odločno izraža svoje misli, tudi take, ki so bile povod za diskusije, če že ne polemike, v jugoslovanski javnosti.
Zaradi tega bo nocojšnje srečanje priložnost, kakršnih žal v Gorici nima-
Decembra močan porast maloobmejnega prometa
Lani občutno večji promet na meji skupno 8 milijonov 750 tisoč potnikov
Stališče KPI
Zakon o prosti coni Kdo je kriv zamud?
Predstavniki političnih strank in raznih ustanov so v zadnjih dneh povedali svoje mnenje o podaljšanju zakona o goriški prosti coni ter istočasno obžalovali, da ni prišlo do prenovitve zakona ob upoštevanju predlogov in smernic, ki so bile izrečene.
Nazadnje je svoje stališče, v daljšem poročilu za tisk, povedala tudi KPI. V poročilu je rečeno, da je partija preko senatorja Battella že septembra leta 1985 vložila v senatni zbornici osnutek zakona za obnovitev in preureditev proste cone. Torej pravočasno, da bi se lahko začela in tudi uspešno končala, tudi z doprinosom drugih političnih strank, razprava in bi bil zakon izglasovan. Tiskovno poročilo navaja nadalje, da so se predstavniki vladnih strank zanašali, da bo vlada predstavila svoj osnutek, kar se je res zgodilo, vendar šele pred nekaj dnevi.
Veljavnost zakona o prosti coni je bila podaljšana za eno leto. To je še zmeraj bolje kakor nič, vendar, ugotavljajo komunisti v tiskovnem poročilu, dobiva celotna zadeva značaj začasnosti, kar zaviralno vpliva na morebitne nove gospodarske pobude.
"Če je treba odgovorne za nastali položaj iskati v Vidmu in Trstu, kar deloma tudi drži, pa je znaten del odgovornosti iskati tudi na Goriškem," ugotavljajo komunisti, ki napovedujejo, da se bodo v senatni zbornici zavzeli za takojšen začetek razprave o dveh osnutkih: o tistem, ki so ga predložili sami ter o tistem, ki ga je pripravila vlada in ki je, kakor posebej navajajo, menda zelo pomanjkljiv.
Komaj minulo leto 1986 je bilo glede prometa skozi goriške mejne prehode nadvse živahno. Obmejna policija nam je včeraj posredovala podatke za mesec december, v katerem je bil promet gost kot že dolgo (gotovo nekaj let) ne. V zadnjem mesecu je šlo čez mejo 881 tisoč 976 potnikov, v povprečju torejpribližno 28 tisoč 500 na dan.
Podatki za december omogočajo tudi izračun o prometu v celem letu, ki je sicer v pričakovanju dokončnega izračuna obmejnih organov zaenkrat še neuraden, vendar dokaj verodostojen. Seštevek zadnjih dvanajstih mesecev nam pove, da je v letu 1986 šlo skozi mednarodne in maloobmejne prehode na Goriškem nekaj več kot 8 milijonov 748 tisoč potnikov. V primerjavi s letom prej, ko so našteli 7 milijonov 361 tisoč potnikov, je torej lani šlo čez mejo skoraj milijon 400 tisoč potnikov več (povečanje prometa je torej bilo približno 19-odstotno).
V povprečju je število mesečnih prehodov blizu 730 tisoč. Seveda so bila pri tem občutna nihanja. Najkrajši mesec v letu, februar, beleži tudi najskromnejši podatek s 570 tisoč prehodi. Relativno malo prometa je bilo na meji tudi oktobra, ko so našteli 600 tisoč potnikov. Največji promet so — poleg v rekordnem decembru — zabe-
ležili avgusta (784 tisoč prehodov) in novembra (770 tisoč). V preostalih mesecih se je število prehodov sukalo med 680 in 735 tisoč.
Poleg turizma v poletnih mesecih in predprazničnih nakupov je iz navedenih podatkov opazen na prometu tudi vpliv večjega ali manjšega povpraševanja po jugoslovanskem bencinu s strani tukajšnjih šoferjev. Manjše število prehodov februarja in deloma maja-junija sovpada z razdeljevanjem prvega in drugega kontingenta bencinskih bonov proste cone, oktobrski padec pa gre verjetno povezati z zapadem roka (31.10.) za izrabo bonov.
Kakorkoli že, je pomembna in pozitivna ugotovitev, da incident ob uboju gradeškega ribiča pred istrsko obalo, ki je povzročil prekinitev številnih oblik uradnega sodelovanja ob meji, ni niti najmanj vplival na pretok obmejnega prebivalstva. Nasprotno, podatki o prometu v novembru in decembru kažejo, da je bil ob zaključku leta promet živahen kot še nikdar prej.
Ustavimo se še za trenutek pri podrobnejših podatkih o prometu v decembru. S potnim listom je v tem mesecu šlo čez mejo 231 tisoč potnikov, od teh 116 tisoč 500 italijanskih in 114 tisoč 500 tujih državljanov. Levji delež prometa odpade kot vedno na maloobmejni promet: s prepustnico je v de-
cembru šlo čez mejo 395 tisoč italijanskih in 256 tisoč jugoslovanskih upravičencev. V primerjavi z novembrom se je skupno število prehodov meje s prepustnico povečalo kar za sto tisoč. Od tega odpade približno 60 tisoč na italijanske in 40 tisoč na jugoslovanske upravičence.
Izgubljeno - najdeno
Mestni redarji so nam, kot vsak mesec, posredovali seznam izgubljenih predmetov, ki so jih našli v zadnjem času. Hranijo jih v uradu za izgubljene predmete v Ul. Mazzini 7, kjer so na razpolago, komur lahko dokaže, da je njihov zakoniti lastnik. V mesecu decembru so našli sledeče predmete: par rokavic, majico, žensko zapestno uro, dve denarni vsoti, pet koles ženskega tipa, motorno kolo, denarnico z denarno vsoto, dva obeska za ključe iz dragocene kovine, par očal za vid, raznovrstno delovno orodje, šest parov nogavic, številne ključe.
■ Sindikalna zveza CISL bo tudi letos pripravila praznik za svoje člane in simpatizerje. Družabnost bo 31. januarja v zavodu San Luigi. Ob tej priložnosti bodo predstavili obračun dejavnosti v lanskem letu in program dela za tekoče leto.
Suha zima že prazni reke V hribih tanka snežna odeja
Pretok Soče pri Solkanu pod poprečjem
Smrtna prometna nesreča v predmestju Gorice
Ob življenje 25-letni Fabio Cafarelli
Letošnja precej suha zima v naših krajih še ne povzroča posebnih težav, s katerimi se recimo te dni otepajo v Lombardiji, kjer se je občutno znižala gladina velikih jezer in so zaradi tega morali prekiniti plovbo, ali pa v sosednji Furlaniji, kjer je ponekod pričelo primanjkovati vode v tleh, posebno tam, kjer so vodnjaki razmeroma plitvi.
Nad pomanjkanjem padavin, snežnih seveda, se pritožujejo v zimskošportnih središčih, kjer jim letošnja suha zima odganja goste in s tem zaslužek. Ob tem času bi morala biti zimska turistična sezona na višku.
Glede preskrbe z vodo na Goriškem zaenkrat ni nobenih težav in poteka povsem redno. Poraba vode je v tem obdobju tudi zelo majhna. Vodovodarji si zato ne delajo posebnih skrbi. Tudi zaradi tega, ker je v tem letnem času vodostaj običajno nižji.
Nekoliko z zaskrbljenostjo pa pričakujejo razvoj vremena pri elektrogospodarstvu. Obilne snežne padavine pozimi zagotavljajo dovolj vode v najbolj kritičnem poletnem obdobju. Snežna odeja pa je v hribih letos še zelo tanka.
Kakšno je pa trenutno stanje? Pri Soških elektrarnah v Novi Gorici so nam zagotovili, da naprave redno obratujejo in da zaenkrat ni pričakovati večjih težav. Pretok vode je sicer nekoliko nižji od poprečja za ta letni čas in znaša okrog 25 kubičnih metrov na sekundo in je v rahlem upadanju.
Težko je napovedati, kaj bo čez kakšen teden, zlasti še, če bo pritisnila ta prava zima.
Najnižji pretok v zimskem obdobju je na Soči običajno konec januarja in v februarju. Letos je ta pojav približno za mesec dni zgodnejši. Izdatnejših padavin ni že skoraj tri tedne in so zadnji višji pretok zabeležili na hidro-centrali pri Solkanu okrog 20. decembra.
Dodatni razlog za zaskrbljenost glede oskrbe z elektriko v prihodnjih mesecih je tudi dejstvo, da je tudi gladina drugih rek v Sloveniji zelo nizka.
Slana in poledica
Kljub pomanjkanju padavin pa moramo tudi na cestah na Goriškem računati na nevarnost spolzkih cest zaradi slane in poledice. Medtem ko je močna poledica ob koncu tedna povzročila vrsto prometnih nesreč predvsem v nižinskem delu Goriške, je nevarnost slane na cestišču pravzaprav stalno prisotna, zlasti v osojnih legah. Posebno nevarna v zimskem obdobju je pokrajinska cesta med Sovodnjami in Zagrajem, dalje pokrajinska cesta med Krminom in Dolenjami ter državna cesta med Gorico in Trstom. Te prometnice sicer zadnje dni stalno posipajo s soljo, vendar se tanka ledena koprena kljub temu pojavlja, zlasti ob robu ceste. Potrebno je pač vožnjo prilagoditi razmeram na cesti.
V predmestju Gorice se je včeraj, nekaj po 12. uri, pripetila prva smrtna prometna nesreča v novem letu na Goriškem. Življenje je izgubil 25-letni Fabio Cafarelli iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 283. Po prvih ugotovitvah je fant izgubil nadzorstvo nad avtomobilom fiat ritmo ter silovito trčil v drevo ob cesti, na svoji levi. Prednji del avtomobila je bil ob trčenju dobesedno uničen, šofer pa je pri tem zadobil usodne poškodbe. Ko so ga gasilci izvlekli iz razbite pločevine, je bil že mrtev.
Nesreča se je zgodila v neposredni bližini tovarne Siles, kjer se je doslej pripetilo že nekaj težkih nesreč in celo s smrtnim izidom. Po dosedanjih ugotovitvah je Cafarelli z avtom vozil proti Trstu. Vzroke hude nesreče raziskuje prometna policija, po vsej verjetnosti pa bodo na truplu opravili tudi obdukcijo.
Zaradi nesreče je bil promet na delu Tržaške ceste povsem prekinjen za približno eno uro. Ker je bila prekinitev v času, ko je na tej vpadnici največ prometa, je to seveda povzročilo precejšnje težave.
mo veliko, za razgovor o nanizanih vprašanjih in seveda neposreden dialog z avtorjem knjige, ki ta vprašanja obravnava.
LJUDSKA KNJIŽNICA D. FEIGEL KULTURNI DOM GORICA
vabita
na srečanje s pisateljem
Cirilom Zlobcem
ob izidu knjige
SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ
Uvodna beseda:
dr. MIRKO PRIMOŽIČ
Danes, 8. 1. 1987, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Razvejana dejavnost skupine GMG
Športniki in rekreativci, ki delujejo v okviru kluba "Gruppo Marciatori Gorizia" so v teh dneh naredili obračun delovanja v lanskem letu. Lani so člani društva sodelovali na 70 tekaških in pešaških prireditvah, tako tekmovalnega kot netekmovalnega značaja. Uveljavili so se na marsikaterem tekmovanju in dosegli, med drugim, 8 naslovov pokrajinskega prvaka, tri deželnega, ter zadovoljivo enajsto mesto na vsedržavnem prvenstvu v teku čez drn in strn.
Izkazali so se tudi kot organizatorji s štirimi tekaškimi prireditvami. Dve, tek čez drn in strn in mali maraton, sta bili tekmovalnega značaja, dve pa sta bili namenjeni širšemu krogu ljubiteljev tekaške rekreacije: gre za pohod "Bismarcia" in mednarodni pohod "Stragorizia", ki so ga tokrat prirejali že desetič.
Letošnji program bodo obogatili še za eno prireditev več. Začeli bodo z 10-kilometrskim netekmovalnim pohodom "Bismarcia", 1. februarja. 8. in 22. februarja bosta na vrsti pokrajinsko in deželno prvenstvo v teku čez drn in strn za atlete kategorije FIDAL-amatori. 8. marca bo mali maraton, ki bo veljal tudi kot pokrajinsko prvenstvo v tej panogi. Intenzivno organizacijsko dejavnost bodo sklenili 26. aprila z masovnim netekmovalnim pohodom "Stragorizia".
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da avtobus za izlet v Škofjo Loko v nedeljo, 11. t. m., odpelje ob 6. uri izpred Kulturnega doma v Sovodnjah.
razstave
V	galeriji Rika Debeljaka v Kanalu je
do 10. januarja 1987 odprta razstava risb in ilustracij Milana Bizovičarja.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je prav tako do 10. januarja na ogled razstava slik akademske slikarke Iris Skubin.
V	solkanski galeriji (v osnovni šoli) je odprta 2. didaktična razstava v sezoni 1986/87 z naslovom Grafike in risbe primorskih umetnikov. Ogled do 16. januarja 1987.
kulturni dom
Ob 18. uri v mali dvorani srečanje s Cirilom Zlobcem ob izidu njegove knjige Slovenska samobitnost in pisatelj. Uvodna beseda dr. Mirko Primožič. Prirejata Ljudska knjižnica Damir Feigel in Kulturni dom Gorica.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Vuppies 2«
CORSO 18.00-22.00 »II burbero«. VITTORIA 17.30-22.00 »Orgasmic love«.
Tržič
COMUNALE 18.30-21.00 »Morte di un commesso viaggiatore«.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Gli aristogatti«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Obupano iščem Suzano«.
Ob 20. uri »Moja Afrika«.
DESKLE 19.30 »Pes in mačka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Razmišljanje o »Primorskih srečanjih«
Revija, ki odprto in tudi kritično razmišlja o našem prostoru in življenju
Revija »Primorska srečanja« slavi te dni vrsto jubilejev. Deset let je namreč, odkar je izšla prva številka, letos pa so uspeli natisniti deset številk, čeprav je po programu predvidenih šest. Priprava desetih številk je v skladu s ciljem, ki sta si ga že lani zastavila izdajateljski svet in uredniški odbor, da bi revijo pričeli izdajati mesečno. Tedaj bomo lahko rekli, so naglasili tudi na zadnji seji teh dveh organov, ki so jo imeli v prostorih sežanske knjižnice, da je v glavnem zadoščeno potrebi po revialni dejavnosti na Primorskem. Seveda ostanejo vrata za druge, dodatne pobude, kajpak odprta.
Kar držalo bo, da so »Primorska srečanja« resnično postala »reprezentativna« revija. Nobenih znamenj ni, po katerih bi lahko sklepali, da je to nekakšna »periferična« revija. V pismih, ki jih prejema uredništvo, niso redke trditve, da gre za revijo, ki zaseda v slovenskem prostoru vse pomembnejši prostor in se loteva nalog, ki daleč presegajo regionalno razsežnost.
»Primorska srečanja« so nastala pred desetimi leti namesto dotedanjih revij »Obala«, »Goriška srečanja« in »Idrijski razgledi«, ki so sicer kar uspešno obravnavale problematiko, je pa ta bila omejena na področje, ki so mu bile revije namenjene.
S tega stališča lahko rečemo, da »Primorska srečanja« nadaljujejo delo teh treh nekdanjih primorskih revij, njihova naloga pa je seveda večja in odgovornejša. Ta vseprimorska revija »za družboslovje, gospodarstvo in kulturo«, kot je napisano v podnaslovu, ima danes naklado 2 tisoč izvodov, glede na obetavno odmevnost pa njeni urejevalci sodijo, da jo bo moč dvigniti na 2.500 izvodov, kar je za revijo, kot vemo, visok nivo. Samo v letošnjih številkah se je oglasilo blizu 200 avtorjev in to ne samo iz primorskega območja, kar seveda potrjuje, da jo z zanimanjem berejo tudi drugod.
Nedavno so v izolski knjižnici odprli razstavo, posvečeno deseti obletnici revije, na njej pa so razgrnili nekatere njene poglavitne značilnosti. Mimo ugotovitve, da je desetletno obdobje potrdilo pomen obstoja revije ter da je zategadelj tudi jamstvo, da bo njena bodoča pot uspešna, so opozorili še zlasti na dvoje: da je revija ne le povezala, pač pa tudi utrdila primorski prostor in, kar je še bolj pomembno, odprla ga je v vse smeri, v tesnejše sodelovanje z drugimi slovenskimi regijami, pa tudi širšim družbenopolitičnim prostorom, ter v zamejski in še bolj oddaljeni prostor v sosedni deželi. Sklep, da je revija čedalje bolj most, po katerem se, kot smo slišali na zadnji seji v Sežani, razvija vsebolj gost in vsestransko koristen promet, je kar utemeljen. »Primorska srečanja« so postala živahna pretočna žila, kar na-
vsezadnje ustreza tudi naslovu, ki ga imajo.
Gre potemtakem za vlogo, ki konec koncev ni več samo kulturna, pač pa naravnost politična. To prozorno izhaja iz omenjene razstave, ki so jo potem prenesli še v Koper in Piran, bo pa v naslednjih mesecih obiskala še občine Srednje in Severne Primorske; skleniti pa jo nameravajo z okroglo mizo, na kateri pa ne bi obravnavali samo tako-rekoč razvojnih smeri »Primorskih srečanj«, pač pa revij na vsem slovenskem prostoru. Primorska revija je v desetih letih namenila glavno pozornost temam, ki so bile sproti in so danes žgoče v vsem družbenem diapazo-nu, pa tudi tematiki, ki je nekako tradicija primorskega dogajanja.
Glede mladih je potrebno reči, da jim je revija ponudila širok prostor v svojem literarnem delu (nad 90 odstotkov avtorjev je mladih), vendar je treba sprejeti tudi pripombo, da tu še ni storjeno vsega. Naloga organov revije ostane tudi za bodoče, da še bolj optimalno rešijo problem kulturno-umetniškega poglavja, v katerem naj se s svojimi hotenji, znanjem in izkušnjami izkažejo zlasti mladi ljudje. Ob deseti obletnici pa so omembe vredne nekatere pobude revije, ki so prišle do izraza, ali pri določenih dogodkih ali pri nekaterih problemih. Spominjamo se, kako je bila pohvaljena »Antologija svobode«, ki jo je revija izdala ob 30. obletnici osvoboditve Primorske; povsem sveža pa je številka, ki so jo posvetili Simonu Gregorčiču in ki vsebuje niz resnično izvirnih prispevkov.
Glavni ton in smer daje reviji dejstvo, da izhaja v obmejnem prostoru. Tudi na zadnji seji v Sežani so navzoči, razpravljajoč o programu za naprej, nanizali še kako privlačne teme, pri tem pa svarili, da obmejni prostor navsezadnje ne pomeni ožjega območja, pač pa, nasprotno, kar največjo širino, v katero pa bi bilo treba še bolj življenjsko vgrajevati temeljne vidike naše politike.
Gre za našo slovensko skupnost v zamejstvu, gre za notranjost sosednje dežele, v kateri se skokovito razvijajo napredne silnice, gre kajpak tudi za italijansko skupnost v Jugoslaviji, ki ji je revija v mnogih primerih namenila pomemben prostor. Revija je, resnici na ljubo, že dosledno ubrala to pot
(med drugim ima 8 rednih sodelavcev iz zamejstva, 5 iz Italije ter tri iz vrst pripadnikov italijanske skupnosti), na dlani pa je, da bo morala ustrezno obravnavo zaznamovati z večjo konstanto.
Seveda pa so pri reviji še praznine, ki so jih vnovič ugotavljali na zadnjih sestankih ob deseti obletnici. Tako se na primer dogaja, da so med posameznimi številkami včasih kar opazne razlike v pomembnosti in aktualnosti tematike. Na splošno pa velja, da bi morala še bolj kritično (pa tudi polemično) zaorati pri obravnavi družboslovnih tem ter še bolj smelo — čeprav ji ni mogoče očitati pomanjkanja poguma pri analiziranju nekaterih gospodarskih in kulturnih pojavov. Še zmeraj je žgoče tudi to, da bi morala poživiti stik z združenim delom.
Revija kajpak ne more obravnavati vsega, bržkone pa ustreza, da je nekoliko zanemarila turizem, pa tudi, na primer, kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Skratka, danosti in perspektive posameznih delov primorske regije, seveda obrnjene odločno v širši prostor, niso bile do sedaj obravnavane dovolj smotrno. Pomanjkljiva pa so na primer, pri družbenih dejavnostih, razmišljanja o šolstvu (zlasti o novih smereh izobraževanja) ter o zdravstvu.
Seveda so še druge vrzeli, ki pa ne morejo zasenčiti uspehov revije. Ti so še pomembnejši, če upoštevamo, da je dobesedno vsa revialna dejavnost v krizi. Revija si je kot izhodišče postavila z ene strani primorsko specifiko, z druge pa širino. Pri teh tirnicah bo njena kompozicija peljala tudi naprej. Vidik širine pa je skozi prizmo takore-koč obmejstva pomemben tudi v luči skupnega slovenskega prostora. »Primorska srečanja« imajo pri tem nedvomno avantgardno funkcijo, ki jo bodo v bodoče še bolj uveljavljale skupaj z drugimi revialnimi in časopisnimi dejavniki na tej in na oni strani meje.
V znamenju te širine pa velja tudi spomniti, da bodo »Primorska srečanja«, nekako ob deseti obletnici, tiskale tudi posebno številko (najpozneje v prvi polovici februarja), posvečeno v celoti prvemu mednarodnemu »Srečanju pisateljev ob meji«, ki je bilo, kot vemo, lani v Portorožu ter so na njem sodelovali sloviti književniki z vsega območja Alpe — Adria. Ta posebna izdaja bo kajpak v vseh jezikih udeležencev.	MIRO KOCJAN
Najbolj iskano v Tržaški knjigarni
1.	Zbornik JADRANSKI KOLEDAR (Založništvo tržaškega tiska)
2.	Mario Gariup: VALBRUNA OVČJA VAS (Založništvo tržaškega tiska)
3.	Ciril Zlobec: SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ (Založništvo tržaškega tiska)
4.	Razni avtorji: USTVARJAM, TOREJ SEM (Mohorjeva družba)
5.	John Ronald Revel Tolkien: HOBIT (Mladinska knjiga)
novost na knjižnji polici
Anton Trstenjak: »Človek in njegova pisava«
Raziskovanje pisave je sodilo in za nekatere še sodi v t. zv. okultne vede, v črno magijo, s pomočjo katere je mogoče tako kot iz roke ali kavine usedline ali razpostave zvezd napovedovati človekovo usodo, njegovo prihodnost, dogodke in pripetljaje, ki ga bodo srečno ali nesrečno obeležili. Grafologija pa je tudi veda — in predvsem o tem nam govori Trstenjakova knjiga »Človek in njegova pisava« — s pomočjo katere je resnično mogoče kar v 75% primerov ugotoviti posameznikove duševne arhetipe (prapodobe), ki se skrivajo, bolje odsevajo iz pisavnih kretenj in njihovih likov. To je, namreč grafologija, znanost, ki jo dandanes uporabljajo pri poklicnem svetovanju in izbiri, pri osebnem svetovanju v življenjskih krizah in konfliktih, pri izbiri zakonskega tovariša, v vzgojnih posvetovalnicah, na sodiščih za psihološko karakteristiko obtožencev in prič, med drugim jo predavajo na številnih univerzah, istočasno pa izvedenci — med njimi tudi avtor knjige - - ves čas svarijo pred šarlatani, ki razbirajo iz grafoloških značilnosti prihodnost, dogodke, ter s svojim početjem nemalokrat zavajajo ljudi in mnogokrat tudi služijo na račun človekove vraževernosti.
Anton Trstenjak, ki se je v presledkih ukvarjal z grafologijo preko 40 let, v bistvu podaja v preglednem zaporedju in tekstovni organizaciji značilnosti pa tudi zgodovinske razvojne stopnje te, prav gotovo zanimive in delikatne vede. Mimo tega, da so se z istim področjem v okviru tedanjih znanstvenih okvirov ukvarjali tudi ustvarjalci, kot so Shakespeare, Scott in Goethe, je rojstno leto znanstvene, eksaktne grafologije leto 1875, ko izda Francoz Jean H. Michon knjigo »Sys-teme de Graphologie«, ki bazira v prvi vrsti na »signes fixes«, se pravi na znakih, ki jih je nedvomno mogoče prevesti v karakterno lastnost zapisovalca. Na tem mestu se torej tudi odčitu-je poglavitni namen grafologije danes, namreč s pomočjo pisave razkriti in pojasniti karakter, značaj, dispozicijo človeka, nemara izhajajoč iz dejstva, da je pisava nekaj povsem individualnega, saj dve pisavi nista enaki, podobno kot so dosledno edinstveni tudi prstni odtisi. Na ta način se je grafologija uvrstila v lestvico tistih petih kategorij, s pomočjo katerih lahko v dobršni meri opredelimo človeka, mu določimo njegovo naravo in zasnovo, iz katere bo seveda mogoče razviti cel kup različnih posledičnih dejanj in hotenj. Gre namreč za temeljno (novo) resnico in spoznanje, da grafologija ne odkriva morale pač pa naravo človeka in na ta način n. pr. knjiga na primerih znanih ljudi dokazuje, kako se na videz izsledki ne ujemajo s profilom portretiranca. Eruptivna narava je lahko sublimirana v duhovne vrednote, ali pa je vase potegnjena dispozicija
lahko razlog za najrazličnejše prestopnike ali docela pozitivne lastnosti.
Torej, človekovo naravo lahko obrišemo s pomočjo: 1. telesne podobe, 2. telesnih izrazov, mimike, hoje, govora in pisave, 3. s pomočjo dosežkov, 4. ravnanja in 5. stopnjo individualnega razvoja. Ob tem pa je novejša psihološka pa tudi splošno dialektična miselnost odkrila bistveno nov pristop tudi do grafologije, namreč da ni nedvoumnih znakov, da so vsi znaki dvoumni, da lahko torej pomenijo ali svojo osnovno usmeritev ali pa čisto nasprotje. Od tu dalje se je pričela grafologija usmerjati uspešno spopadati s t. zv. celostno, karakterološko raziskavo človeka, čeprav nekatere znane značilnosti pisave nepreklicno veljajo, vendar ne kot definitivna opredelitev: levost pisave je introver-tnost, desnost je ekstravertnost, samoniklost pisave je znak močno individualiziranega človeka, »šolska« pisava je prejšnjemu pravo nasprotje; načeloma sta si različni moška in ženska pisava, sploh pa je grafologija izdelala celo lestvico orientacijskih opredelitev, kot so n. pr. gibalni, oblikovni in prostorski znaki. Pod gibalnost sodi n. pr. velikost-majhnost, vezanost-nevezanost, lahnost-težkost; pod oblikovnost vezanje črt v obliki girland, arkad, kotov ali lokov; pod prostor-skostjo pa grafolog razume, kako potekajo vrste, če gre za poševnost, pokončnost, levost, desnost, posebne razdalje med črkami, besedami, vrstami.
Da bi Trstenjak odprl pogled v znanstveno grafologijo, v zajetnem delu knjige dokumentirano navaja pisave in analize naših znanih ustvarjalcev, od Vodnika, Prešerna, Slomška, Levstika, Stritarja, Jurčiča, Gregorčiča pa tja do Kosmača, Kosovela, Kogoja in Preglja. Prav gotovo je bila odločitev, pojasnjevati znanstveno raziskovanje pisave na znanih primerih, umestna in smotrna, zakaj na ta način je resnično že ob prvem branju mogoče razbrati vso širino problematike in znanstveno previdnost ob končnih definicijah: kot že rečeno, te niso nikoli sodbe, nikoli ne morejo dobesedno zajeti moralnega profila človeka, pač pa le naravo, dispozicijo, izhodišče, iz katerega so pač nekateri postali mnogo več od izhodišča in obratno. Takšno in tovrstno (grafološko) razmišljanje pa je nedvomno zanimivo, sila razvejano in bogato v iskanju instrumentov za prodiranje v skrivnosti človeka in njegovih neraziskanosti.
JANEZ POVŠE
Berite
»Novi Matajur«
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Odgovor Marku Kravosu
Kar predstavljala sem si, dracj-i Marko, da moj zapisek v zvezi s Poni-ževo improvizirano recenzijo v Primorskem dnevniku z dne 27. 11. 86 ne bo šel skozi kar tako, brez takojšnje replike »inkriminirane« založbe ali celo brez tvojega lastnoročnega pripisa spodaj (glej PD z dne 10. dec. 86). Pravzaprav, da bom popolnoma odkrita (upam, da boš znal ceniti to mojo lastnost, ki ni niti zame vedno prijetna!): spraševala sem se, če bo sploh šel skozi. Če ne bo morda naletel na kakšno čer ali nepremostljivo oviro in obtičal kje sredi poti.
Vedela sem tudi približno, kakšen bo odgovor. (Z leti sem si namreč nabrala kup dragocenih izkušenj in že na pamet vem, kako reagirajo slovenski literati v sili in potrebi.) Da mi boste (ti ali kdo drug) dokazovali stvari, o katerih nisem niti pisala, kaj še povpraševala, ali celo bila kritična do njih, ali jim zoprvala. Vedela sem, da se boste čisto na začetku pobahali, kaj vse ste objavili in elegantno obšli oz. preskočili in zamolčali moj očitek o tem, kar niste storili, kar niste objavili. Mene motijo in so motili samo ti minusi, ne vaši založniški plusi.
In prav meni naštevaš — ko da bi imela kaj proti enemu samemu vašemu objavljenemu avtorju! — kaj vse ste objavili. Meni, ki sem menda edina na tem našem in vašem koncu, ki ognjevito zagovarja teorijo o »čim več dobrega in mešanega - tem bolje«. Zlasti za zamejstvo. Ker sodimo, da le potrjevanje slovenskih osebkov bo naredilo iz manjšinskih Slovencev, ki so vedno preveč izpostavljeni pritiskom in prepihom, pokončne ljudi, ne pa naša sadomazohistična navada, da se med sabo kar naprej ponižujemo, omalovažujemo in vsestransko grizemo in mortificiramo. (To seveda ne pomeni, da bomo odslej dajali drug
drugemu potuho, se ujčkali in pestva-li in ubrano peli Mi se imamo radi!)
Vesela sem tudi, da se boste (ti ali kak drug urednik!) — gre pač za slovensko razvado (un vizio sguisita-mente nostrano!) ob pomanjkanju bolj trdnih argumentov in neovrgljivih dokazov — vzpeli na prste ali na zadnje tace, da boste videti bolj strašljivi oz. prepričljivi, in se začeli samovšečno trkati na profesionalna prša, se pridušati na svojo kot Everest visoko strokovnost, pa na za pedenj manjšo (kot gora Makalu?) podkovanost ljudi, na katere se obračate (con mano esperta e mente sicura). Obenem pa visokos-tno vihali nos in zaničljivo prhali nad mojo kar grozljivo laičnostjo. Saj nimam, primoj dunaj in sežana, belega pojma o vseh teh vaših mnogoterih uredniških opravkih in književnih vizijah! In gobcam, gobcam v prazno in kradem bogu čas, časopisom pa papir!
Včasih moji nestrokovnosti tekajo neznanje (beri ignoranca!), včasih abotnost, drugič diletantstvo, tretjič kopitarstvo, četrtič ženska zloba in nevoščljivost itd. itd., kdo bi našteval, saj zlepa ne pridemo do konca! Tokrat hvala, dragi Marko! - si jo prijateljsko imenoval »nadpovprečna dlakocepska strast«. In jo opremil celo z olajševalno mislijo, da se včasih kar duhovito razpišem. Skratka, nisi me premrzlo tuširal, pa tudi pameti mi nisi preveč solil, pač pa tako, kot se prijatelju spodobi, le malce stresel in okrcal, da bom drugič rajši držala jeziček za zobno ograjico. Tudi jaz znam ceniti prijateljsko gesto, o ja! In ti javno izrekam zahvalo!
Ampak še bolj bi cenila, ko bi mojo pipermint karamelo molče pogoltnil, ali pa kvečjemu pripisal: Jolka navsezadnje, kaj bi slepomišili, ima po svoje prav. Ozkosrčni časi in razmere delajo tudi ljudi malce ozkosrčne in zbegane, dezorientirajo jih, zameglijo jim svetla obzorja.
Dolžiš me tudi, Marko, da zelo slabo poznam opravljeno delo ZTT in menda predobro Pregarčev opus.
Moje mišljenje: nikoli ne poznamo nobene reči predobro in do konca, zato preden sploh odprem usta, konzultiram zelo pozorno vse razpoložljive vire; naravnost s super dlakocepsko natančnostjo (jaz ji evfemistično pravim vestnost!) prelistam prospekte, bibliografije, literarne zgodovine, leksikone itn. Pa še koga v živo pobaram: kako in kaj in kje in kdaj in zakaj. Prav žal mi je, da te moram razočarati, a... prazne lise »neobjav« prav v oči bodejo in bijejo, le slepec jih lahko spregleda, ali kdor se slepca dela. Ti, ki imaš bister vid, kot sokol, jih prav gotovo vidiš brez očal. Če pa jih boš zdaj ali kdaj v bližnji prihodnosti zapolnil, bova najbrž oba kar zavriskala od zadovoljstva. Finalmen-te! Končno! Kdor čaka, dočaka!
O »strokovnih mnenjih«, s katerimi »podložite« vi in vse druge slovenske založbe vsako delo, preden ga izdate, bi se seveda dalo celo noč ' govoriti, ali ne? In včasih prav zabavljati in zbijati naravnost obešenjaške šale in se do solz nasmejati na račun slovenskega formalizma in birokratskih navad, ki spodjedajo kot kakšni termiti tudi temelje kulturnih stavb in inštitucij, ne samo naše gospodarstvo, po-litko itd. Povedala ti bom ilustrativno samo en primer ali pripetljajček, čeprav jih imam celo goro na zalogi. Vem za pesniško zbirko, ki so jo pri neki založbi lepo zavrnili, češ, da ne ustreza njihovim zahtevnim kriterijem, čeprav je bila regularno podložena z obema nadvse pozitivno izpolnjenima formularjema, pri drugi pa so jo oberoč in brez najmanjšega pomisleka sprejeli in jo bojda za med prodajo.
Za konec pa: ko bi bila v tvoji koži, bi bila bolj previdna in ne bi sploh oklicala ali povišala beroče občinstvo za »vašega najvišjega razsodnika«. Ne pozabi, da sem si jaz kupila večino pesniških zbirk za nekaj grošev v Trubarjevem antikvariatu. In ne samo jaz!
Lepo število »postaranih« oz. amortiziranih knjig (med njimi tudi tebe, Šalamuna, oba Rudolfa, Zajca, Tauferja, Birso, Bora, Predana, Mejaka, Hienga, Rupla, Kermaunerja, kakih 20 knjižic s slovenskimi dramami — štiri Božičeve! — ) mi je nekoč davno podarila sežanska knjigarna. Dali so mi jih na izbiro, rekoč, da lahko vzamem vse, če hočem, ker bo itak (!) šlo na odpad, kar ostane. Nisem si upala biti preveč grabežljiva (potem sem se kesala!) in vzela sem jih samo toliko, kolikor jih je šlo v velikansko škatlo, ki je sama nisem mogla niti vzdigniti, kaj šele odnesti domov, pomagala mi je zelo prijazno ena od prodajalk.
Nedavno sem tudi Udovičeve in Grumove knjige kupila v neki, za pisatelje in pesnike ponižujoči razprodaji, tako rekoč zastonj, a mi ne reci, da pač ni šlo za velika umetnika! In da sta obležala na polici, ker sta zanič! Oziroma da bi tvoj najvišji razsodnik — beroče občinstvo — oba pokupilo, če bi bila količkaj vredna! Na kolenih te prosim, Marko, ne klati neumnosti.
Iz tvojega zadnjega odstavka je nekako čutiti (ali se motim?), da močno dvomiš o kvaliteti Pregarčevih muz in da ne verjameš, da bi njegovo zbirko »vsaj še pet Slovencev« kupilo brez mojega polemičnega žela.
V ustih glavnega urednika zbirke Leposlovje, v kateri je izšel tudi Pregarčev Duh po apnencu, se prav čudno sliši taka, več kot porazna izjava. To je približno tako, kakor da bi mati novega kova, ki je sama planirala rojstvo svojega otroka (in ne prepustila kot včasih ta delikatni posel božji, precej muhasti volji!), kmalu po porodu močno zdvomila ali sploh ne verjela, da bo njegov mali kričač in crkljanček pa srček mamin in tatkova kokica shodil, ker je grižast in kilav.
Po starem, ko so matere ali nunce opazile, da ni z njihovimi otročički in krščenci, kaj v redu, so takoj stekle na vrt (ali k rožaricam na Rusi trg) po rožmarin in orehovo perje, naredile
zavretek z belim vinom in pridno namakale mlahave nožiče nebogljenčka, dokler se niso okrepile. Tudi s čajčki za tek pa s čajčki proti driski in za zapiranje so ubožčku pomagale, da se skobaca iz kilavosti. Skratka razčetr-tile so se za slabotni sadek svojega telesa. Da ga ozdravijo in spravijo h kruhu! In gorje tistim, ki se vanj obre-gajo! (Guai a chi lo tocca!) Naš je in ga ne damo.
Čisto zares, Marko, ne predstavljam si gospoda Mondadorija ali Bompia-nija ali Garzantija in nobenega od njihovih internih urednikov, ki jim urejajo to ali ono leposlovno zbirko, da bi najprej tiskali nekega pisca ali poeta, kmalu po izidu pa cinično povedali bralstvu, kako malo ali nič možnosti (njima, da bi ga kakšen krst sploh kupil in povohal. Saj bi jim javnost brez rokavic zabrusila: Zakaj pa ste ga potem tiskali, če je tako pasje zanič?
Javno vprašanje: Ker ti je, sodeč po finalu, tako zelo do tega, da bi Pre-garčevo zbirko vsaj delno prodali, če ne ravno razprodali, zakaj nisi ob priliki predstavitve v Babni hiši poskrbel, da si številni prisotni kupijo izvod? 50 ali 100 izvodov bi prav gotovo prodali, vsaj po sodbi Sežanke in Povirca, ki sta bila zraven. Kar je tudi avtor brez vsake pikre pripombe na račun tržaške založnice potrdil, le z velikim obžalovanjem, češ, že spet zamujena prilika, škoda.
Naše založbe (zdaj pa ne leti samo nate, Marko!) si pač lahko privoščijo zamujanje prilik in zafrkavanje svojih avtorjev, ker so se nalezle uradniškega duha pa pišmeuharstva in baš me boli filozofije, skratka, obupno ali precej zbirokratizirale so se. Gospodi Feltrinelliji, pa Mondadoriji, pa Eina-udiji — sami privatniki si tega špasa ne morejo špogati, saj bi prizadeli zlasti svoj žepek. Morajo presneto hvaliti in navijati za vsakega objavljenega avtorja posebej, da nimajo izgube e perche i conti tornino.
Prav lepo te pozdravlja tvoja
Jolka Milič
Košarka: v 3. kolu finalne skupine evropskega pokala prvakov
Tracer proti Žaljgirisu, Zadar v Madridu
V 3. kolu finalne skupine pokala prvakov bo osrednje srečanje danes v Milanu, kjer bo domače moštvo Tra-cerja igralo proti sovjetski ekipi Žalj-girisa iz Kaunasa. Obe ekipi sta doslej osvojili po eno tekmo, Tracer je premagal Makabi v Tel Avivu in izgubil v Franciji proti Orthezu, Žaljgiris je doma odprvil Real Madrid, nato pa izgubil v Zadru.
Današnja tekma pa naj bi bila tudi priložnost za »zgodovinski spopad« med slavnim, že bivšim profesionalcem ameriške NBA lige Bobom McA-doojem in najboljšim sovjetskim košarkarjem Arvidasom Sabonisom.
Danes bo zaposlen tudi Zadar, ki bo gostoval v Madridu. Zadrčani v prvenstvu ne igrajo najbolje, v pokalu pa so z zmago proti Žaljgirisu dokazali, da ne bodo »pepelka« v tem pokalu. Real Madrid letos ne sodi med kandidate za uvrstitev v superfinale. Zadrčani bodo sicer pred zelo težko nalogo, ni pa izključeno, da bi lahko poskrbeli za lep podvig, čeprav je na dlani, da v tem srečanju ostaja nesporni favorit Real.
Sinočnji izid: Orthez (Fr.) - Makabi Tel Aviv (Izr.) 78:77.
V Kovačevem pokalu
Partizan brez težav proti Berloniju
Partizan - Berloni	101:90
(54:44)
PARTIZAN BEOGRAD: Djordjevič
18, Obradovič 6, Ignjatovič 5, Grbovič 21, Savovič 16, Divac 19, Nakič 7, Pas-palj 9, Stefanovič, Lakičevič.
BERLONI TURIN: Savio 19, Vidili 8, Della Valle 5, Pessina 8, Vecchiato 7, Thibeaux 14, Morandotti 17, Grossi 2, Garnett 10, Boario.
SODNIKA: Mainini (Fr.) in Vornick (Izr.). PM: Partizan 17:25; Berloni 18:22. PON: Grbovič (31), Della Valle (34), Savovič (36). V 39. min. izključen Garnett, ker je udaril Divca. 3 TOČKE: Grbovič 3, Djordjevič 2, Nakič 1; Morandotti 3, Savio 2, Vidili 2, Della Valle 1. GLEDALCEV: 5.000.
BEOGRAD — V dokaj poprečni tekmi skupine C Koračevega pokala je beograjski Partizan doma povsem zasluženo premagal moštvo turinske-ga Berlonija, ki je v tem srečanju povsem razočaral. Se posebno slabo sta igrala Američana, ki sta bila proti beograjskim centrom povsem brez moči.
V vrstah Partizana sta bila boljša Grbovič in Divac, pri gostih pa Morandotti ter v prvem polčasu Vecchiato.
SKUPINA D
ČAJA - MOBILGIRGI	102:106
(57:58)
MADRID — Mobilgirgi iz Caserte
je po pričakovanju zmagal tudi v Madridu proti moštvu Čaje in tako je še nepremagan v svoji skupini. V vrstah Mobilgirgija je bil najboljši Os-car, ki je dosegel 41 točk, v madridskem moštvu pa sta blestela Pinone (29) in Russell (21).
BUDUČNOST - CHALLANS 87:83 (52:43)
TITOGRAD — Titograjčani so tesno, toda zasluženo premagali francosko moštvo Challansa. Duško Ivanovič (27 točk) in Vujačič (22) sta bila najboljša strelca pri domačinih, pri gostih pa sta največ pokazala Figaro (29) in Ingenheimer (24).
LESTVICA: Mobilgirgi Caserta (It.) 6; Budučnost Titograd (Jug.), Čaja Madrid (Šp.) in Challans (Fr.) 2.
____POKAL L. RONCHETTI
VČERAJŠNJA IZIDA: Lokomotiv Sofija (Bol.) - Sidis Ancona (It.) 68:75 (41:43); Felisatti Ferrara (It.) - Daugawa Riga (SZ) 62:78 (36:43).
Nogomet: disciplinski ukrepi
Passarelli dve in Caneu pet kol
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi najhujšo kazen naložila Danielu Passarelli (Inter), ki je bil izključen za dve koli. Po eno kolo pa bodo tekme gledali s tribun Ferroni (Avellino), Oriali (Fiorentina), Prandelli (Atalanta), Reni-ca (Napoli) in Salvadori (Empoli).
Dosti slabše kot Passarelli se je v B ligi godilo Caneu (Piša), ki ne bo mogel igrati kar pet kol. Kazen so mu naložili z utemeljitvijo, da se je znesel nad nasprotnikom, ki je zatem moral zapustiti igrišče. Dejstva, da je bil pred tem sam žrtev prekrška, niso upoštevali kot olajševalno okolnost. Po eno kolo bodo nadalje počivali Borghi (Catania), Bronzini (Sambene-dettese), Cucchi (Cesena), Donatelli (Taranto), Miani (Cagliari), Rossi (Mes-sina), Sorbello (Catania), Tesser (Catania) in Trevisan (Genoa). Do 7. maja letos je bil izključen tudi predsednik Genoe Spinelli.
Disciplinska komisija prav tako ni štedila z denarnimi kaznimi: največ, 15 milijonov lir, bo moral plačati Avellino, katerega navijači so žalili in s stekleničkami obmetavali glavnega in stranska sodnika, Messina pa bo odštela 9 milijonov.
Preobilica snega v Garmischu
Bojazen za sobotni smuk
GARMISCH-PARTENKIRCHEN (ZRN) - Predvčerajšnje napovedi niso obetale nič dobrega in bojazen organizatorjev se je včeraj uresničila: še naprej je obilno snežilo in tako s prvim uradnim treningom za sobotni moški smuk za svetovni pokal ni bilo nič. Preglavic torej.ne manjka: najprej pomanjkanje snega, sedaj p§ ga je v nekaterih krajih se preveč. Že za nedeljski moški smuk v Laaxu so v bistvu izpeljali le en pošten trening, zatem je odpadel ponedeljkov veleslalom za SP v Davosu, še prej pa je odpadel ženski veleslalom za Zlato lisico v Mariboru.
Sedaj je upati, da bodo organizatorji le spravili pod streho sobotno tekmo, sicer bodo spet težave s koledarjem, ki je precej natrpan in je težko najti kak primeren termin za zaostale tekme.
Biatlon na Trbižu
TRBIŽ — Na Trbižu se bo danes pričelo italijansko člansko in mladinsko prvenstvo v biatlonu, na katerem se bo
merilo 59 tekmovalcev iz Italije, Anglije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Avstralije. Prvenstvo se bo končalo v soboto.
Številno sovjetsko zastopstvo na univerziadi v Zagrebu
ZAGREB — Sovjetska zveza je prva država izmed športnih velesil, ki je poslala poimenski seznam svojega zastopstva na univerziadi, ki bo julija v Žagre-bu: tekmovalcev bo kar 380, nastopili pa bodo v vseh 11 disciplinah. Svoj nastop na študentskih igrah so potrdile tudi ostale športne velesile: ZDA, NDR, Kitajska in drugi, ki pa še niso poslali imen svojih tekmovalcev.
Seznam sovjetskih športnikov je še zlasti impresiven v atletiki in plavanju, kjer ne manjka svetovnih in evropskih rekorderjev ter olimpijskih zmagovalcev. Atlete vodi svetovni rekorder v skoku v višino Igor Paklin, ki je znamko 2,41 m dosegel prav na zadnji univerziadi v Kobeju. Med plavalci je v ospredju večkratni svetovni in olimpijski prvak Vladimir Salinikov. Poleg tega so zagotovili, da bodo nastopili z najmočnejšimi ekipami v košarki, nogometu in odbojki.
Na America’s Cup se bližajo sklepni boji
Australia IV med svojo včerajšnjo zmagovito regato proti Kookaburri III, s katero se je uvrstila v finale med branitelji America's Cup.	(foto AP)
FREMANTLE — Z zadnjo, platonsko regato med Australio IV in Kooka-burro III (zmagala je Australia) so se končali polfinalni boji tudi med branitelji Americas Cup. Australia IV si je namreč že predvčerajšnjim zagotovila vstop v polfinale, prav tako kot Koo-kaburra III, in tako regata ni odločala več o ničemer. Končna lestvica polfinala med branitelji je naslednja: Australia IV 83 točk, Kookaburra III 77, Kookaburra II 70. Kot znano, je Steak N'Kidney pred dnevi odstopil, potem ko je izgubil vsako možnost, da se prebije v finale.
Finale med Australio IV in Kooka-burro III se bo pričel prihodnjo sredo in bo trajal vse do 25. t. m. Predvidenih je največ devet regat.
Tudi izzivalca, jadrnici New Zea-land in Starš & Stripes, bosta spet na morju prihodnji teden, vendar že v torek. Do 23. t. m. bo znano, kdo se bo uvrstil v finale, saj bo tega dne konec bojev z valovi in nasprotnikom. V tem finalu je predvidenih največ 7 regat.
vesti - la-a,ke vesti	I
■pori m, primorskem
Se vedno vlada zatišje
Na rallyju Pariz - Dakar
Puščava prinaša spremembe
ARLIT (Niger) - Na včerajšnji posebni preizkušnji, ki je potekala v okviru 6. etape rallyja Pariz - Dakar (Tagahouhaout - Arlit, 650 km), se je marsikateri tekmovalec znašel v težavah, kar je seveda prineslo spremembe na skupni lestvici. Prvi med temi je bil prav Kenijec Mehta, ki je med avtomobilisti moral prvo mesto prepustiti francoski dvojici Zaniroli - Lopes. To pa je bil le prvi stik s puščavo, ki prihodnje tri dni čaka pilote, zato je pričakovati še večjih sprememb.
Včeraj se je med motociklisti uveljavil Auriol (Fr,- cagiva), med avtomobilisti pa Vatanen (Fin. - peugeot).
SKUPNI LESTVICI:
MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr.) honda 19.03'40"; 2. De Petri (It.) cagiva elf po 6T5"; 3. Auriol (Fr.) cagiva elf 215’22"; 4. Rahier (Bel.) BMW 2714"; 5. Bacou (Fr.) yamaha 40'52".
AVTOMOBILISTI: 1. Zaniroli - Lopes (Fr.) range 7.2T50; 2. Vatanen - Gi-roux (Fin.) peugeot po 118"; 3. Mehta -Doughty (Ken.) peugeot 2'05"; 4. Shi-nuzoka - Fenouil (Jap.) mitsubishi 10'58"; 5. Ickx - Tarin (Bel.) lada 45'53".
6. Canellas - Ferran (Šp.) range 1.50'27. |
		
		
»Nismo gusarji!«
RIM V Veroni so se včeraj sestali predstavniki varnostnih sil in navijaških klubov veronskega nogometnega prvoligaša, da bi se domenili za skupno strategijo, kako preprečiti nadaljnje izbruhe nasilja med privrženci Verone in drugih ekip. Zlasti so zahtevali, da njihove avtobuse varnostne sile spremljajo takoj od izstopa na avtocesti do stadiona, na katerega so namenjeni, in tudi nazaj na avtocesto. Predstavniki veronskih navijačev pa so se obvezali, da bodo nasilneže iz lastnih vrst Sami izročili policiji. Na nedeljski tekmi z Interjem pa bodo še pred tekmo imeli pravo pobratenje s privrženci milanskega moštva: »Vsem moramo dokazati, da nismo gusarji,« je pribil Angelo Foresti, odgovoren za koordinacijo med veronskimi klubi.
Oliva že izgubljen...
MILAN Usoda italijanskega boksarja Patrizia Olive, ki bo v soboto v Agrigentu branil svetovni naslov v su-perlahki kategoriji proti Mehikancu Rodolfu »Gatu« Gonzalesu, je že zapečatena: »čarovnik iz Sanrema« Fran-cesco De Barba napoveduje ne samo njegov poraz, ampak tudi konec nje-
gove kariere, saj se bo že pred koncem leta umaknil, ker si ne bo opomo-el po srečanju z Gonzalesom. Povsem rugače pa bo z Ninom La Rocco: v letu dni bo osvojil evropski naslov, v dveh pa celo svetovnega. Oliva pa se lahko potolaži: De Barba mu je že pred dvobojem z Ubaldom Saccom napovedal poraz, pred srečanjem Juven-tusa v pokalu prvakov pa je trdil, da bodo Španci izločeni...
Tudi Juventus v Eindhovnu
TURIN — V Goteborgu so včeraj predstavili turnir, ki bo 8. in 9. avgusta letos v Eindhovnu na Nizozemskem in na katerem bodo nastopili Juventus, Goteborg, Anderlecht in Eindho-ven. Leta 1988 bo turnir v Turinu, 1989 v Goteborgu in 1990 v Bruslju.
PSDI in novi stadion
TRST — Načelnik socialdemokratske svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu De Gioia je vložil resolucijo, v kateri poziva občinski svet, naj ukrene vse potrebno v zvezi gradnjo novega nogometnega stadiona in na ta način zagotovi Trstu možnost, da bi bil med mesti, kjer bodo igrali tekme svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1990 v Italiji.
Proti koncu leta se je športno življenje na Primorskem umirilo. Športniki so v glavnem zaključili prvi del ligaških tekmovanj, tako da delajo obračune in kujejo načrte za naprej. Mnogi pa so že začeli s pripravami.
Koncu se bliža tudi tekmovanje v drugi zvezni odbojkarski ligi za moške. Kanalski Salonit je nazadnje zmagal in se prebil v zgornji del prvenstvene lestvice. Ekipa je vsekakor v dobri formi in računa na uspeh tudi v sobotnem srečanju na Reki. V zadnjem kolu pa so razočarali igralci Izole, ki so v tekmi republiške lige doma izgubili proti Topolščici in se tako znašli v nevarnih vodah.
Košarkarji Postojne so doživeli pravo katastrofo v Celju, primorski derbi v Sežani pa je dobil Koper. V ženski ligi je nov poraz zabeležil Cimos. Še en uspeh pa je doživel ajdovski rokomet, saj je ekipa pionirk Mlinotesta osvojila drugo mesto na zveznem turnirju v Labinu. Iz Ajdovščine še vest, da je bila tamkajšnja ekipa Tekstine
(kegljaška) proglašena za drugo najboljšo v Sloveniji.
Dokaj ugodne snežne razmere gredo na roke smučarjem, ki so že začeli s tekmovanji. Primorci bodo imeli tudi letos vrsto nastopov v primorski tekmovalni skupnosti in na republiški ravni, (dk)
Spet nogomet v Palermu
PALERMO — Skupina palermskih in-dustrijcev je včeraj podpisala ustanovni akt nove ngometne ekipe Palerma, ki bi moral v prihodnji sezoni nastopati v C-2 ligi.
Začetni kapital bo znašal 200 milijonov lir, ki pa jih bodo s pristopom novih sil lahko povišali na 4 milijarde. Vso dokumentacijo morajo sedaj odposlati izrednemu komisarju italijanske nogometne zveze Francu Carraru.
Kot znano, Palerma niso vpisali v zadnje prvenstvo B lige, ker ni mogel nuditi zadostnih finančnih jamstev. Problem se je vlekel dalj časa in je zbudil val polemik, na koncu pa za Palermo ni bilo rešitve.
TRENIRKE
COPATE — TRENIRKE
LU
*
gc
z
LU
0C
h-
LU
h-
<
Q_
O
o
LU
gc
z
LU
0C
H
POPUSTI DO 50%
... smuči
...smučarske jope ... smučarske vezi
seveda, pri
faCritfaSfufit
TRST — Ul. Carducci 1 — Tel.: 62130
H
CD
m
z
CD
m
o
o
Tl
>
H
CD
m
z
CD
7Š
m
TRENIRKE
COPATE — TRENIRKE
Na vsedržavnih italijanskih atletskih lestvicah
Med boljšimi tudi naši predstavniki
Italijanska atletika, ki se intenzivno pripravlja na letošnje SP, je v minuli sezoni zabeležila v primerjavi z letom 1985 rahel kakovostni vzpon. V 20 standardnih panogah moške konkurence je po novem položaj boljši v 12 panogah, v 16 ženskih pa v 10. Enake številke izjajajo tudi iz vrednotenja samo prvih mest, medtem ko so pri vrednotenju desetin mest na lestvici vidnejši napredek zabeležila dekleta.
Z upokojitvijo Mennee (ki pa baje ponovno intenzivno trenira) in z dejanskim životarjenjem Simeonijeve se je zanimanje odločno obrnilo v korist tekov na daljše in dolge proge. Rezultatov ni treba znova omenjati, saj so Italijani že pravi pojem. Dodati pa moramo, da bodo Italijani v zgodovini atletike slabo zapisani, ker ob vseh tekmovalnih uspehih niso sposobni postaviti res izrednih časov, kaj šele svetovnih rekordov.
Za italijansko atletiko je morda res, da stalno dosega velike tekmovalne uspehe kljub temu, da živi stalno pod
Bivša borovka Sonja Antoni
grožnjo praznin zaradi odpada tega ali drugega asa.
Pogled na lestvice najboljših odkriva tudi dobro prisotnost atletov iz naše dežele, ki pa v glavnem nastopajo za vojaške klube. Najvidnejše je mesto furlanskega metalca kladiva Za-nella, ki je prvi z znamko 77,48 m.
Poprečja prvih deset v vsaki panogi so v glavnem sveža, je pa tudi nekaj izjem. Poprečje iz teka na 100 m je na primer iz leta 1979, v panogah kot sta teka na 1500 m in na 110 m čez ovire, v skoku s palico in v troskoku, kjer Italijani trenutno ne pomenijo veliko, pa so najboljša poprečja iz lanske sezone. Očitno se torej ustvarjajo novi pritiski, ki bi znali v doglednem času zamenjati danes paradne panoge. Brez velikih osebnosti si ženska atletika utira pot s precejšnjo težavo, vendar tudi bolj enakomerno. Precejšnjo stagnacijo beležijo teki na srednje proge, vidni pa so znaki izboljšanja v skokih, na ovirah in v dveh metih.
Na lestvicah najboljših je prisotna tudi slovenska atletika. O Giorgiu Rudiju (2. mesto na 400 m čez ovire) smo prav pred kratkim obširno pisali. Na enaki progi je bivša borovka Sonja Antoni na 6. mestu z res odličnim časom 59"7, Irena Tavčar pa se še vedno dobro drži v metu diska z rezultatom 46,80 m, ki ji zagotavlja 9. mesto, (kb)
Pogovor s prostim plezalcem Ivom Kafolom
»Alpinizem je način življenja«
Ime alpinista Iva Kafola je v zamejskih alpinističnih, pa tudi v tržaških plezalskih krogih, prav dobro znano, Da pa je preplezal celo vrsto izredno težkih smeri, ki spadajo med najtežje v Evropi, ve malokdo. Ivo Kafol ima 20 let ter je obiskoval strokovno šolo »J. Stefan«, njegova alpinistična pot pa se je začela le pred dobrimi tremi leti na alpinističnem tečaju SPDT. Nato se je strmo vzpenjala, svoj višek (seveda do sedaj) pa je dosegla v lanski sezoni, ko je opravil nekaj fantastičnih vzponov, med katerimi je odprl nekaj prvenstvenih smeri tudi sedme stopnje. O tem je kar sam govoril med intervjujem.
Ivo, naštej nekaj svojih najvažnejših vzponov v zadnjem obdobju.
»Plezal sem v Dolomitih, v Zahodnih Alpah, v Kaliforniji, v Sloveniji in še drugje. V Druju sem preplezal Ameriško smer (VII+ ), v Aguille de Blatierre v skupini Mont Blanca Angleško (VIII—), v narodnem parku Jo-semity nekaj smeri z osmo stopnjo, v Treh Cimah prvenstveno s Stefanom Zalerijem (VI+ ) ter smer Cassin-Ratti (VIII—), v Sfingi v Triglavski severni steni smer Kunaver-Drašler (VII+ ), smer Vinazzer-Castiglioni v Marmeladi (VII—) in še mnoge druge. Mnogo sem plezal tudi sam, recimo smer Micheluzzi-Castiglioni v Piz Ciavazes v Dolomitih (čista šestica) ter tudi v alpinističnih vrtcih v Arcu, Hrtu in seveda tudi pri nas.«
S kom plezaš in kako bi ocenil alpinistični ambient v Trstu?
»Imam več soplezalcev, tako slovenskih kot tudi italijanskih. Na »televizijskem« plezanju v Ospu sem spoznal vrhunska slovenska alpinista Ines Božič in Janeza Skoka, ki sta me uvedla v alpinistični ambient v matični domovini. Poleti sem tako predvsem plezal z Matjažem Ravhekarjem, ki je vodilni mladi plezalec v Sloveniji, nato Pa s tržaškimi plezalci, od katerih bi omenil predvsem Stefana Zalerija.
Alpinistični ambient v Trstu me je odlično sprejel. Gleda na to, da Alpinistični odsek SPDT nima prostora, kjer bi se plezalci dobivali in je žal
aktivnosti bolj malo, sem se vključil v italijansko planinsko društvo CAI -Alpina delle Giulie. Zelo pogosto se dobivam z italijanskimi vrstniki in moram reči, da ni prišlo nikdar do niti najmanjše narodnostne iskrice. Obratno, še slovenščino jih učim!«
Kje je, po tvojem mnenju, bodočnost svetovnega alpinizma?
»Mislim, da je bodočnost prav v prostem plezanju. Tudi meje modernega alpinizma so vse bolj skrajne. Težavnostna lestvica stopenj je odprta navzgor, saj imamo že prave desetice, kar je bilo še pred kratkim nepojmljivo. Zato nam sedaj vse bolj gre za čisto plezanje brez, oz. s čim manj pripomočki.«
Z Ivom smo govorili še o njegovem treningu (»Vadim vsak dan in vsestransko, pač plezanje, tek, moč itd.«), o njegovem delu oz. o bodočem delu (»Vpisal sem se na inženirstvo, vendar bi rad delal višinska dela, ker bi se tako lahko bolj posvetil alpinizmu.«) ter še o bodočih načrtih, saj bi se rad udeležil tudi kake izvenevropske odprave.
Dušan Jelinčič
komentar jadranovega trenerja petra brumna

Po sobotni zmedeni predstavi nas čakata zaporedni gostovanji
Hočem, da vedno delujemo kot zrela ekipa, ki, zavedajoč se svojih zmožnosti, ve, kaj hoče. Zavedam se,
da nam to vsaki krat ne uspe. Vso-boto je že bil eden izmed takih primerov, ki mi je dal misliti. Čeprav niti sebi v tolažbo niti vam v opravičilo -seveda še manj igralcem, bi morebiti veljalo navesti nekaj vzrokov, s katerimi je bila pogojena nekoliko zmedena sobotna predstava. Kot prvo bi navedel zaradi praznikov nasilno spremenjen ritem vadbe. Čeprav smo trenirali že prvi dan leta zvečer, so dnevi brez treningov zrahljali tisto, nujno napetost, ki je v našem prvenstvu prisotna in potrebna zaradi nepretrganega sosledja tekem. Zelo demokratično smo se dogovorili o številu prostih dni, igralci so trezno presodili, kaj je prav in kaj ni, prepričan sem tudi, da so bili razni užitki, ki so temu času
primerni, odgovorno zaužiti, pa je vse skupaj le pustilo posledice, ki se jih z opozarjanjem ne da odpraviti.
Drugi razlog je mizerna točkovna zaloga Caveje in njen »prepričljiv« položaj na prvenstveni lestvici. Še najresnejši, klasični tip uradnika s črnimi narokavniki, bi takšen primer obravnaval s težko prikritim nasmeškom, kaj šele igralci tako žive in življenjske zadevščine, kot je panoga, s katero se ukvarjamo. Pa ne bi smelo biti tako. Kajti tisti, razen mene in igralcev, ki nekoliko bolj vestno spremljate potek našega prvenstva, ste sigurno zasledili, da Čavejini rezultati niso omalovaževanja vredni. Tekem ne izgubljajo z veliko razliko, ko jih pogledaš pri ogrevanju, uvidiš, da so vsega spoštovanja vredni, po višini skoraj prednjačijo v naši konkurenci in, kot smo med igro spoznali, imajo izredno uspešnega vodjo igre. Zakaj torej niso na boljšem mestu razpredelnice? Morda so generacijsko neposrečena kombinacija, največje volje
v izpolnjevanju obrambnih nalog ne kažejo, s trenerjem na čelu so tankih živcev pa še igra jim verjetno temelji zgolj na dveh igralcih (7, 14). Da se le ne bi do našega povratnega srečanja znebili teh pomanjkljivosti.
Žal mi je, da je spremenljivo vreme v zadnjem času načelo zdravje igralcema, ki v Jadranovi ekipi morda potrebujeta največ sape. Upam, da napad influence Valterju Sosiču in Petru Žerjalu ne bo pustil trajnejših posledic, kajti oba spadata med vodilne obrambne igralce, obenem pa sta to igralca, ki se ne spopadata s problemom doseženih točk in sta kot taka zelo koristna za kolektivno predstavo. Nihanja v naši igri bi bila sigurno manjša, če bi Peter bil sposoben diktirati tisti njemu značilen ritem tako v obrambi, kot pri prenosu žoge pod nasprotnikov koš.
Čakata nas dve zaporedni gostovanji, ne na enem ne na drugem nam ne bo lahko. Zanima me, v kakšnem razpoloženju bom pisal komentar čez štirinajst dni.
Težko je, ko sodnik želi biti glavni junak
Vse je dobro, kar se dobro konča. S temi besedami bi lahko strnili komentar sobotne tekme. Zadovoljni moramo biti, da smo si priborili novi par točk, čeprav s predvajano igro nismo blesteli. Največ smo grešili v obrambi, in ta je element, ki pri odbojkarski igri najbolj navdušuje. Zato je bila sobotna tekma za gledalca poprečna. Zakaj pa prav pri tem elementu naše igralke odpovejo, čeprav ga med tednom mnogo vadijoin ga tudi dobro obvladajo.
Odbojko imenujemo, kot vsako drugo igro z žogo, situacijski šport, to pomeni, da se mora vsak igralec znajti na igrišču ob vsaki situaciji. Pri skoku v višino imamo letvico vedno na istem mestu in vsak atlet lahko izračuna do centimetra zalet, da dobi čimboljši odriv. Pri igrah pa žoga ne leti vedno enako visoko, niti enako hitro in rada menja smer. To pomeni, da mora dober igralec prilagoditi igri osnovne elemente, ki se jih je na treningih naučil. Ta sposobnost pa ni pri vseh igralcih enaka. Nekdo se v igri bolje znajde , nekdo slabše. Zato se lahko
pripeti tudi, da je po telesni zmogljivosti manj sposoben igralec dosti bolj pozitiven kot njegov telesno izredno talentiran soigralec. Da odpravimo te pomanjkljivosti, je potrebna tako imenovana motorična inteligenca, ki si jo igralec pridobi le z izkustvom in z dolgoletnim igranjem. Takim programiranim negativnim pojavom se na tekmah pridružijo večkrat še nepredvidljivi, kot so trema, negotovost in kot se je zgodilo nam v soboto, sodnikove odločitve.
Kako lahko sodnik negativno vpliva na že itak zrahljano prihološko koncentracijo igralca, je lahko vsakdo opazil na sobotni tekmi. Naše igralke je tako zmedel, da niso bile zmožne več premišljeno igrati, kajti bale so se sodnikovega žvižga, tako da sem bil primoran ključne igralke celo zamenjati. Če sodnik prekinja akcije, ki so bile za druge sodnike od začetka prvenstva pravilne, spravi igralko do tega, da ni več gotova svojih dejanj in greši kot za stavo. Med trenerji in sploh vsemi poznavalci športa velja pravilo, da je dober sodnik tisti, ki se ga med tekmo sploh ne opazi. To vsekakor ne velja za našega sobotnega sodnika.
Hotel je biti protagonist na tekmi in to mu je vsekakor tudi uspelo.
Krizno obdobje je mimo
Leto 1987 se je za Val Kmečka banka začelo z uspehom. Mislim, da tudi največji optimisti niso napovedovali tako čiste zmage. Pred tekmo sva ugotavljala s trenerjem Markičem, da bo važno, kakšen bo pristop igralcev do igre, ne glede na izid tekme. Val Kmečka banka je zaigral angažirano, borbeno in disciplinirano ter izkoristil slab nasprotnikov dan. Mislim, da bi tudi v primeru poraza morali biti vsi zadovoljni. Sedaj pa bi analiziral vzroke, ki so pripomogli, da so goriški odbojkarji po štirih zaporednih porazih (15. novembra zmaga proti CUS iz Trsta) prišli končno do zmage: 1. zamenjava v tehničnem vodstvu ekipe; 2. maksimalno izkoriščen čas med prekinitvijo prvenstva za dobre treninge in prijateljske tekme; 3. polnoštevilna prisotnost igralcev na treningih; 4. slab nasprotnikov dan.
Mirne duše lahko rečem, da s takim pristopom Val Kmečka banka lahko realno računa na obstanek v ligi. Val Kmečka banka se je v soboto predstavil z novostjo v sami postavi. Plesničar je postal edini podajač, torej Val igra spet sistem 5:1, kot v lanskem prvenstvu, z edino varianto, da ko je Plesničar v »coni 4«, podaja Stančič, ki mu stoji v diagonali. Sama igra valovcev je slonela na taktičnih servisih, ki so bili na videz šibki, toda učinkoviti, da so sistematično spravljali v težavo Rangersov sprejem. Krog in igra v polju sta delovala dobro, saj je slednja pripomogla k hitrim protinapadom preko centra, česar nasprotnik ni uspel preprečiti. Sprejem je deloval brezhibno v drugem setu, nekaj je bilo napak v prvem in tretjem setu, ki očitno niso vplivale na končni izid. Napad je bil zelo učinkovit, čeprav ni manjkalo napak. Predvsem je bil učinkovit zaradi raznolikosti, ki jo je prikazal. Hitrim akcijam so sledile počasne in prav to spreminjanje tempa je spravljalo v težave nasprotnikov blok. Omeniti moram tudi uspešno taktično potezo, ki jo je napravil trener Markič, ko je v drugem setu pri stanju 7:2 za Rangerse zamenjal Plesničarja z Michelijem, ki je z učinkovitimi servisi pripomogel, da so valovci dohiteli nasprotnika. Ta zamenjava je bila po mojem mnenju odločilna za osvojitev drugega niza, saj so domačini do tistega trenutka gospodarili na igrišču. Za zaključek moram poudariti, da je pri Valu Kmečka banka samo krizno obdobje prekinjeno. Sedaj čaka trenerja in igralce dolga trnova pot rešitve.
Košarka: deželno prvenstvo mladincev
Jadran Farco na startu
Z dokajšnjo zamudo glede na ostale mlajše in starejše vrstnike bodo v tekmovalno areno stopili tudi mladinci, ki se bodo udeležili istoimenskega deželnega prvenstva. Letošnjega mladinskega prvenstva se bo udeležilo samo sedem ekip, kar priča o osipu, ki ga je že lani zabeležila omenjena starostna kategorija. Ob šestih tržaških postavah bodo v isti skupini nastopali tudi košarkarji goriškega Arte, kar naj bi pomenilo, da je v Gorici problem še občutnejši kot v Trstu. Med favorite letošnjega prvenstva sodijo tudi mladinci Jadrana Farco, ki bodo letos nastopili v nekoliko spremenjeni postavi. Ogrodje moštva sestavljajo Poletovi mladinci, ki bodo igrali skupaj z nekaterimi Kontovelovimi, Borovimi in Sokolovimi posamezniki. Na krmilu Jadrana Farco bo letos Postojnčan Marko Burger, ki smo ga tudi vprašali za izjavo tik pred prvenstvenim startom.
»V pripravljalnem obdobju,« je povedal Burger, »smo odigrali nekaj prijateljskih tekem. Na podlagi teh nastopov menim, da bi morali odigrati vidnejšo vlogo v letošnjem prvenstvu in to ljudje verjetno pričakujejo od nas.«
Kakšne so vaše glavne vrline, kaj pa hibe?
»O posebnih vrlinah ne bi govoril. Glavni hibi sta vsekakor pomanjkanje ustrezne višine in ne ravno idealna udeležba na treningih. Dobre lastnosti našega moštva pa sta hitrost in ustrezno sodelovanje vseh posameznikov. Žal bomo verjetno večkrat nepopolni, saj se Lokar in Terčon ne bosta mogla udeležiti vseh tekem. Ekipa pa je tudi brez njiju kar v redu, čeprav je občutiti pomanjkanje liderja, igralca, ki bi v kočljivih trenutkih prevzel pobudo in vodil moštvo na igrišču. To vlogo bi pa lahko prevzel Luciano Lippolis.«
V prvem kolu se bodo jadranovci pomerili z goriškim Artejem. V tem prven- -stvu pa bo Burger razpolagal s sledečimi igralci: Dorjan Gomizelj, David Žetko, Robert^ Škerlavaj, Alan Oberdan, Walter Stanissa, Andrej Gregori, Igor Štoka, Mitja Čebulec, Marko Pertot, Igor Uršič, Luciano Lippolis, Marko Lokar, Aljoša Terčon. (Cancia)
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja v dneh 11., 18. in 25. januarja 1987 in 1. februarja 1987 smučarske izlete v Sappado, Forni di Sopra in Ar-noldstein (Avstrija). Vpisovanje vsak dan, od 20.00 do 21.30 na sedežu društva.
SK DEVIN
priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ravas-clettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327).
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. redni občni zbor v petek, 16. t.m., ob 30. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju v sejni dvorani osnovne šole J. Jurčič v Devinu. Dnevni red: poročilo odbornikov, razrešnica odboru, volitve novega odbora. Vabljeni!
SPDT
obvešča, da se predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT nadaljuje v petek, 9. t. m., ob 20.30 na Liceju »F. Pre-
šeren« (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi Davor Zupančič.
MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa v Trento za prvenstveno tekmo B lige Torref-ranca - Meblo ob 9.30 z glavnega trga v Nabrežini.
SPDT
obvešča, da je odhod avtobusov za smučarski tečaj v nedeljo, 11. t.m., v Ravascletto točno ob 6.00 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). PLANINCI
so vabljeni na predavanje alpinista Petra Podgornika, ki bo jutri, v petek, 9. t.m., ob 20.45 v dvorani, v Ul. Anani-an. Podgornik bo prikazal tri filme, in sicer o plezariji v Patagoniji (Cerro Torre), v dolini Josemity (El Capitan) in na Aconcagui.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje tečaj telovadbe na osnovni šoli v Devinu vsak ponedeljek in petek, od 20. do 21. ure.
Derbi med Krasom in Zarjo bo privlačen
V nedeljo so odigrali še zadnje štiri zaostale tekme nogometnega prvenstva 2. AL. S tem imamo dve koli pred koncem prvega dela prvenstva spet popolno lestvico. Vse ekipe so namreč odigrale po 13 tekem. Od naših ekip je v nedeljo stopil na igrišče le Kras, ki je v Repnu gostil S. Sergio. Lep in zanimiv dvoboj, ki se je končal pri neodločenem rezultatu 2:2, je privabil okrog repenskega pravokotnika mnogo ljubiteljev nogometa. Med številnimi navijači smo opazili tudi mnogo nogometašev in predstavnikov naših ekip.
Vesna in Primorje sta bila zainteresirana, ker se Kras in S. Sergio potegujeta za zgornji del lestvice. Zarjani pa bodo v nedeljo gostovali v Repnu in so zato verjetno prišli »študirat« nasprotnika. Čeprav neinteresirani, ker igrajo v 3. AL, pa so z zanimanjem sledili tekmi tudi gajevci, Brežani in Trebenci. Repensko igrišče je torej ob
lepem sončnem vremenu zbralo vse naše nogometne privržence in zato smo izkoristili priložnost, da smo se s tremi predstavniki naših društev pogovorili o tekmi Kras - S. Sergio. Obenem smo jih vprašali tudi za mnenje o derbiju, ki bo prihodnjo nedeljo v Repnu med Krasom in Zarjo.
STOJAN METLIKA (Zarja): »Remi med Krasom in S. Sergiom se mi zdi pravično plačilo za to, kar sta ekipi pokazali na igrišču. V prvem delu igre je imel premoč S. Sergio, v nadaljevanju pa se je boljše izkazala ekipa Krasa. Kar se tiče derbija, ki nas čaka v nedeljo, gotovo ne bomo imeli lahke naloge, čeprav je vzdušje v našem taboru po zadnjih dveh uspehih zelo dobro. Zadnje mesto na lestvici smo prepustili ekipi L'Architrave, vendar je naš položaj še vedno nekoliko kritičen. Poleg tega pa bolezni in in poškodbe vedno pestijo nekatere nogo-
metaše in zato upam, da bo trener Križmančič imel v nedeljo na razpolago vse nogometaše, ker s tem imamo večje možnosti, da neporaženi zapustimo repenski pravokotnik.«
WALTER HUSU: »S. Sergio je dobro začel in se dvakrat znašel v vodstvu. Po drugem prejetem golu pa je ekipa Krasa odločno reagirala in iskala pot do izenačenja. Njegov trud je bil povsem pravično poplačan deset minut pred koncem z lepim prostim strelom kapetana Škabarja.
Ža nedeljski derbi z Zarjo mislim, da je Kras favorit, predvsem ker igra na domačih tleh. V Repnu Kraševci letos igrajo res uspešno, saj so v šestih tekmah vedno neporaženi zapustili igrišče in osvojili 9 točk. Upoštevati seveda pa moramo tudi dobro razpoloženje, ki vlada v vrstah Zarje po dveh zaporednih zmagah (S. Sergio, S. Lui-gi). Prav gotovo bi remi povsem zado-volil Bazovce, saj je položaj Zarje na lestvici še vedno kritičen.«
ZDRAVKO SKUPEK (Kras); »V nogometu se mnogokrat zgodi, da gre celotni izkupiček tisti ekipi, ki zmage ne zasluži. Tokrat pa mislim, da je remi zadovoljil obe strani. Tudi v nedeljo je Kras ponovil letošnjo hibo, to je, da mora vedno zasledovati rezultat. S. Sergio je bil namreč dvakrat v vodstvu. Priznati moram vsekakor, da Kras ne popusti in se srčno bori do poslednje minute igre. V tej tekmi sta omembe vredna dva res lepa gola, kot jih redkokdaj vidimo na amaterskih igriščih. Če pa bi sodnik ne spregledal očitne 11-metrovke v korist Krasa, bi lahko tudi zmagali. Remi je vseeno dobrodošel, saj se je S. Sergio izkazal kot solidna ekipa.
Kar se tiče nedeljskega derbija, upoštevajoč, da igramo na domačih tleh, upam na pozitiven rezultat. Po vsej verjetnosti bomo igrali v popolni postavi, ker je Demeglio presedel enotedensko izključitev. Pričakujem lep in zanimiv derbi brez grobe igre, tako da bi navijači ponovno zadovoljni zapustili repensko igrišče.«
B. Rupel
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
8. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ;
rT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Predsednik RAI Enrico Manca prizadel Pippa Banda z izjavo o »narodno-ljudski« oddaji »Fantastico«
Napovedovalec Pippo Baudo	Predsednik RAI Enrico Manca
RIM — »Človek časti sem in vse prej kot podlež,« je na tiskovni konferenci, sklicani na hitro roko, ob enih ponoči, neposredno po sklenitvi loterijske oddaje Fantastico, izjavil televizijski napovedovalec Pippo Baudo časnikarjem, ki so silili vanj zaradi njegovega ostrega odgovora na trditev predsednika RAI Enrica Mance, češ da vodi »narodno-ljudski spektakel«. »Vse to pomeni, da bom poslej sodeloval na deželnih in nepriljubljenih oddajah.«
Polemičen konec Fantastica, ki ga je po podatkih Auditela gledalo 16 milijonov Italijanov, ima svoj začetek v nedavni izjavi predsednika RAI Mance za Corriere della Sera, da »Baudo vodi narodno-ljudsko oddajo in da to ne zveni kot poklon«.
Med samo oddajo je direktor revije Sorrisi e canzoni, Gigi Vesigna, vprašal napovedovalca, kaj sodi o Mancovi oceni, in ta je odgovoril, da jo je Man-
ca dal med eno izmed tolikih, preštevilnih svojih izjav, je še dodal Baudo.
Baudo je rekel, da je vse do samega pričetka oddaje čakal na telefonsko opravičilo, na znak predsednika ustanove, ki bi ga razumeli kot podporo-njemu in njegovim sodelavcem. »Dobro smo delali in čakali na eno samo besedo,« je še rekel Baudo in pristavil, da so Mancove besede zelo žaljive tako za tiste, ki sestavljajo programe, kot za one, ki jih izvajajo.
Baudo je zavrnil namig, da se je v neposrednem prenosu dogovoril s časnikarjem za vprašanje, kaj sodi o Manci, in da ni stor.il nič drugega, kot da je odgovoril na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno.
Pippo Baudo je po vseh teh oddajah dejansko začel o sebi misliti, da drži boga za brado. Takšni so pri nekaterih učinki popularnosti, pridobljene na ekranu.
Več političnih pomislekov o uvedbi »nove lire«
RIM - Postopek za uvedbo »nove lire« se bo verjetno v kratkem končal, ostajajo pa še vedno številni pomisleki političnega značaja. Senat bo namreč v januarju končal razpravo o zakonu, ki pooblašča vlado, da uvede »novo liro«, denarno enoto, ki bo odvzela tri ničle sedanjim bankovcem. Kljub številnim ugodnim okoliščinam, kot so znižanje obrestne mere, padec inflacije in izboljšano gospodarsko stanje pa obstajajo pomisleki, ki izhajajo predvsem iz negotovosti razvoja političnih dogajanj v prihodnjih treh mesecih. Predsednik pristojne senatne komisije, republikanec Claudio Venenzetti, vsekakor zagotavlja, da se bo razprava nadaljevala v drugi polovici januarja. Svoje stališče morajo sedaj izreči še
demokristjani in socialisti, kar seveda ni obrobnega značaja.
Stališča strank o tem vprašanju so si precej različna. Komunisti, neodvisna levica in tudi liberalci ne vidijo nobene koristi v tem ukrepu, prav tako nasprotujejo »novi liri« neofašisti. Po mnenju Venenzettija, ki je tudi poročevalec o tem zakonu, pa je bila narejena napaka, ker je bil ta ukrep predstavljen kot sklepna faza gospodarske sanacije, kar pa ni. Republikanski senator je vsekakor mnenja, da je ta ukrep koristen, čeprav priznava, da bi lahko prišlo do rahlega povečanja inflacije. Kar pa zadeva demokristjane je treba ugotoviti, da povezujejo ta ukrep s splošnim političnim stanjem. Zakladni minister Goria pa vztraja, da je ta ukrep potreben in koristen za italijansko gospodarstvo.
V Londonu so jih proslavili s slavnostno večerjo
Sto let Sherlocka Holmesa
LONDON — Oboževalci Sherlocka Holmesa so predsinočnjim s svečano večerjo proslavili 100-Ietnico rojstva svojega ljubljenca. Čeprav gre za izmišljeno osebnost, prejema Sherlock Holmes vsak teden poprečno po 40 pisem, v katerih mu oboževalci z vseh koncev sveta čestitajo za njegove uspehe, nekateri pa ga celo sprašujejo za nasvete. Pisma prihajajo na Holmesov naslov, Baker Street 2218, kjer se sedaj nahaja neka banka, ki seveda sprejema dopise za slavnega stanovalca, ki ga seveda nikoli ni bilo...
Holmes je prvič zagledal luč sveta leta 1887, ko je njegov stvaritelj, pisatelj Arthur Conan DoyIe prepričal založnika, da izda prvo povest. Odtlej so izdali štiri romane in 56 povesti, o Sherlocku Holmesu pa so posneli tudi najmanj 200 filmov.
Na sliki (Telefoto AP) dom Sherlocka Holmesa, kot je prikazan v londonski restavraciji, ki je poimenovana po znanem detektivu.
Radio BBC o tem kako speči ježka
LONDON - Napoved, da bo BBC danes predvajala gastronomsko radijsko oddajo o tem, kako najbolje pripraviti nadevanega ježa, je močno razburila organizacije za zaščito živali. Te so zahtevale, da se oddaja prepove, ker utegne spodbuditi ljudi k iskanju in ubijanju ježev, da si jih potem lepo privoščijo na krožniku.
V oddaji z naslovom »Vse gastronomske naslade Yor-kshira« bodo znameniti kuharji seznanili sladokusce z vsemi tajnimi, kako najbolje speči nadevanega ježa. Toda žival so odgovorni pri BBC čakali kar dva meseca, ker je lov na ježe po zakonu prepovedan. Vodstvo radijske družbe je spričo tega reklo, da ne gre pri oddaji za nezakonito dejanje, kajti ježa lahko uživamo, če ga dobimo že mrtvega.
»Pralins«: 75 let
BRUSELJ — »Pralins«, tipični belgijski čokoladni bonboni z lešniki ali mandeljni, ki so zasloveli v vsem svetu, so stari že 75 let. Prvi jih je začel izdelovati leta 1912 vnuk Jeana Neuhausa, lekarnarja švicarskega porekla in začetnika znamenite rodovine slaščičarjev, ki so se razmahnili v strogem bruseljskem središču (Galerie de la Heine).
»Pralins« so v številnih državah sveta postali naravnost simbol Belgije. Njihovemu velikanskemu uspehu botruje tudi svojevrstna konfekcija v obliki in barvi zlatega ingota. Njihov izvoz doseže 35 milijard lir vrednosti letno. V Belgiji stanejo 25.000 lir za kilogram, v ZDA pa so trikrat in na Japonskem sedemkrat dražji.
Odkopal zaročenko
BONN — Televizijska grozljivka ga je tako prevzela, da je šel odkopat zaročenkino truplo in odnesel domov glavo. Pripetilo se je v nedeljo ponoči v Delmenhorstu blizu Bremna na severu Zvezne republike Nemčije.
Enaindvajsetleten fant je pozno zvečer sedel pred televizijo in si privoščil ameriško grozljivko »Carrie, najmlajša Satanova hči«, v kateri igra glavno vlogo Sissy Spaček. Pod vplivom alkohola, ki ga je srkal kar nepretrgoma, se mu je naenkrat zazdelo, da vidi v protagonistki iilma zaročenko, ki mu je umrla leta 1981. Policiji je namreč pojasnil, da ga je prevzela podobnost med dekletoma. Pod tem vtisom se je odpravil na pokopališče, kjer je odprl krsto, zavil pokojničino glavo, ki je bila že v razkroju, v papir, jo odnesel domov in lepo očistil.
Ko se je naslednjega jutra predramil, ga alkohol ni več dajal, pa se je prestrašil, češ, kaj sem vendar storil. Vzel je glavo in jo odvrgel v jarek, vso zadevo pa zaupal neki prijateljici, ki je o tem obvestila policijo. Ta je z mladeničevo pomočjo poiskala glavo, njega pa zaupala oskrbi psihiatrov. Še prej ga je obtožila oskrumbe groba.
Policija pomotoma ustrelila mladeniča
NEAPELJ — Tragičen nesporazum je zahteval mlado življenje. Zgodilo se je predsinočnjim v rajonu 167 v Villaricci pri Neaplju. Massimo Flocco (23 let), Giuliano Gagliardi (24) in Fran-cesco Gallo (18) so v avtu golf čakali tri prijateljice, ko se je pojavilo troje agentov v civiiu in jih hotelo legitimirati, saj so tod na dnevnem redu kraje in ropi. Mladeniči so pomislili isto in poskusili zbežati, pri tem pa z avtom oplazili policista. Ta je ustrelil za njimi, trikrat pa je petelina sprožil tudi njegov kolega Enzo Massaro in ena krogla je zadela Massima Flocca v desno sence. Umrl je takoj po prevozu v neapeljsko bolnišnico Cardarelli.
Ker je bilo služenje v tem rodu vojske prenaporno
Princ Edward zapušča marince
LONDON - Vse kaže, da princ Ed-ward zapušča marince. Najmlajši sin kraljice Elizabete, ki velja za »intelektualca« kraljeve družine, je po štirih mesecih tečaja sklenil, da se po božičnih počitnicah ne vrne v vojašnico. Zaman je bilo prepričevanje njegovega očeta Filipa Edinburškega, ki je častni poveljnik marincev, naj se premisli. Do te odločitve je prišlo zaradi izredno napornega tečaja, ki predvideva ure in ure marširanja v puščavi in po snegu, spanje na zamrznjenih jezerih in nošnjo težkih tovorov. Edvard je baje jokal tri ure, potem ko je sprejel to odločitev.
Doslej se še noben član kraljeve družine ni javil v marince. Prestolonaslednik Charles in njegov brat An-drew sta služila vojaški rok pri mornarici, kot sicer velika večina otrok britanskega plemstva.
Na sliki (telefoto AP) princ Edvard (desno) v uniformi marincev.
Vaba za pomorščake
Na londonskem navtičnem sejmu Boat Shovv je v sireno preoblečena Ceiia VVilliams reklamizirala neko znano britansko tvrdko notranjih dizelskih motorjev	(AP)
Povzročil jo je plin, ki je uhajal iz pečice
Eksplozija porušila hišo: življenje izgubile 3 osebe
BARI — Tri osebe, stare 18, 51 in 35 let, so včeraj rano izgubile življenje pod ruševinami hiše, ki jo je razdejala eksplozija gorilnega plina. Po policijskih podatkih je bilo zjutraj, ko je nastala nesreča, v tej pritlični hiši v predmestju Barija vsega skupaj deset oseb.
Tri so bile ob življenje, tri so ranjene, štiri osebe pa so bile pod šokom in so se oddaljile od kraja nesreče: dve so prepoznali, ostali dve pa ne.
Vzrok za nesrečo je bila plinska pečica, ki se je ponoči ugasnila. Plin je napolnil stanovanje, kjer so bili trije moški z nestalnim bivališčem, kot je kasneje ugotovila policija. Eden izmed njih, po vsej verjetnosti najstarejši med njimi, 51-letni Mario Maresco, je zjutraj, ko so vsi še spali, vstal in nič hudega sluteč ali poskušal z vžigalico
prižgati peč ali pa je prižgal elektriko in s tem povzročil eksplozijo, ki je podrla pred 50 leti zgrajeno hišo.
Osebe, ki stanujejo v bližini in so slišale detonacijo, so poklicale gasilce. Bile so med prvimi, ki so prišle pogledat, kaj se je dogodilo. Kasneje so prihiteli gasilci in izpod ruševin povlekli mrtve in ranjence.
Poslopje je imela v najemu neka ženska, ki je policiji izjavila, da se je umrla trojica prišla poslovit od znancev in bila namenjena v Nemčijo iskat delo. Dejansko so preiskovalci pod ruševinami našli tudi tri kovčke.
Na kraj nesreče so prišle štiri gasilske reševalne skupine. Kasneje je prišel tudi župan De Lucia, ki je v znak sožalja na kasnejši datum preložil odprtje nove tržnice v četrti Japigia, kjer se je nesreča pripetila.