Ljubljana, petek 26. februarja 19» Cena t Din Upravmštvo: Ljubljana, koatljeva ulica 5. — Teletom št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratoi oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul 3 — TeL 3402 te 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št. 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi Dri pošt tek. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 1*0 \Vien St 105 241 Narodoma znaša mesečno 25 — Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122. 3123 3P4 3125 te 312& Maribor. Aleksandrova cest* 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celie Korenov* ul 8 Telet 4t 100. Rokopisa se ne vračajo. — Oglas; po tarifu Oster nastop Amerike proti Japonski Ameriški zunanji minister napoveduje, da Amerika ne bo več dolgo mirno gledala Japonske invazije na Kitajskem — Senzacija v Londonu, konsternacija v Tokiu London, 25. februarja č. Kot največja senzacija dneva se beleži tu pismo ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona senatorju Korahu na njegovo vprašanje o stališču USA v japonsko-kitajskem konfliktu v šanghaju. O tem pismu sodijo, da pomeni najvažnejši politični akt Zedinjenih držav v poslednjih desetih letih, obenem pa tudi prvi znak, da USA ne bodo več dolgo oklevale in igrale pasivne vloge v konfliktu na Daljnem vzhodu, kjer so ogroženi najbolj vitalni interesi ameriške unije. Stimson je pisal Borahu, da je Amerika sklenila zaščititi svoje interese, posebno pa svojo trgovino na Daljnem vzhodu. Kitajsko tržišče je za Ameriko eno najvažnejših in vse bolj važno, nego so evropski trgi. Ce bi Japonska nadaljevala s svojo sedanjo politiko, ni izključeno, da bo morala Amerika zavzeti drugačno stališče in da bo morala opustiti svojo razoroževalno politiko in si zgraditi silno brodovje in velike pomorske baze na Tihem oceanu, da bi mogla tako preprečiti nadaljnje japonsko prodiranje na Kitajsko in zavzemanje ogromnega kitajskega tržišča. Že ton tega pisma je izzval v londonskih diplomatskih krogih silno senzacijo. V Tokiu pa so se razburili še toliko bolj, ker čutijo, da je pismo naslovljeno prav za prav na Japonce. Japonci so pohiteli in takoj izdali svoje tipične in stereotipne demantije, da Japonska ni prekršila vvashington-skega sporazuma., marveč da so to sto- rili Kitajci, ki so jih zastopniki nekaterih sil celo ohrabrili za ta čin. Kakor si je Amerika osvojila pravico in zahtevala, da se ukine politika zaprtih vrat, tako ima tudi Japonska pravico, da se ji odprejo kitajska vrata. >vo pa so Japoncem vrata na Kitajskem zaprli, je samo ob sebi razumljivo, da se morajo Japonci že zaradi samoohranitve odločiti za aktivno politiko v sami Kitajski. Japonci so se prepričali, da ni solidarnosti med njimi in ostalimi državami in da se z njimi posebno niso ?o-lidarizirale Zedinjene države Amerika. Zaradi tega so bili prisiljeni, da na lastno pest uredijo vprašanje svojega prestiža na Kitajskem. Japonski poslanik v Washingtonu je pozval k sebi tamkajšnje japonske novinarje in jih opozoril, da njihov optimizem z ozirom na Zedinjene J ržave Amerike ni upravičen in celo škodljiv japonskim interesom. Amerika je sovražna Japoncem. To njeno sovraštvo se kaže vedno bolj izrazito še posebej zaradi slabih in napačnih informacij iz Šanghaja. Stimsonovo pismo je v Tokiu izzv alo politično eksplozijo najtežjega kalibra. Japonski tisk je začel bruhati sovraštvo proti vsemu, kar je ameriškega. Japonska vlada se je v hipn zavedla še vse bolj, da nevarnost zanjo ni na Kitajskem, neeco v Zedinjenih -lržavah ameriških. USA bodo prej omejile Japonsko teritorialno ekspanzi.ionistično politiko, nego odpor kitajskih čet. Upor japonskih vojakov Komunistična propaganda med Japonsko vojsko — Bitka v šanghaju se nadaljuje na vsej fronti Šanghaj, 25, februarja, v. Med japonskimi četami v Šanghaju je prišlo zadnje dni do velikega upora. Večja skupina vojakov, zlasti onih, ki so šele v zadnjem času prišli lz Japonske, je odrekla pokorščino. Upor je izbruhnil pred dvema dnevoma, ko je ril pri splošni ofenzivi zapovedan napad. Nad 200 vojakov Je bilo aretiranih, raz-oroženih in na vojnih ladjah odpremlje-nih na Japonsko, kjer pridejo pred vojn« sodišče. Pred tremi dnevi je 300 vojakov skušalo prirediti protestni shod v japonskem delu mednarodne koncesije. Preden »o upornike razgnali, je več govornikov priporočalo. naj vojaki ne streljajo na Kitajca in naj ne podpirajo japonskega pohoda pa kitajsko ozemlje. Ker se uporniški pokret vedno bolj širi, je bilo včeraj 12 vojakov po prekem s0du obsojenih na smrt in so jih takoj ustrelili. Nadaljnjih 600 upornikov so razorožili^ in odpremili na Japonsko. Med aretiranimi vojaki so odkrili več komunističnih agitatorjev. ki so se vtihotapili med japonske rete. Večinoma gre za agitatorje, ki so bili Evojefasno izgnani iz Juponske in so se ratekli v Šanghaj. Tudi dezertacije japonskih vojakov sc zelo množe. Borba za Kiangvan Šanghaj, 25. februarja d. Včerajšnja vest, da se je Japoncem posrečilo zavzeti ■vas Kiangvan, prekoračiti železniško progo in da se nahajajo na pohodu v Tacang, se ne potrjuje in so jo Japonci sami de-mantiraii. Dejstvo je, da je japonska pehota, podpirana od letal oklopnih avtomobilov in topništva, podvzela vnovič izredno srdite napade proti Kiangvanu, ui pa se ji posrečilo pregnati Kitajcev iz njihovih postojank. Včerajšnje boje pri Kiangvanu je zapo-čelo japonsko topništvo, nakar so japonska letala preletela kitajske bojne vrste, na katere so zmetala približno 300 bomb. Kmalu nato je bilo izdano povelja za splošen napad. Pripravljena pehota je prodirala z oklopnimi vlaki in tanki, Japoncem pa se ni posrečilo pregnati Kitajcev i r. Riangvana in pri nastopu noči so bile postojanke na obeh straneh še neizpreme-njene. Popoldne so podvzeli Kitajci napad na japonske postojanke pri čapeju. Po eno-urni artiljerijski pripravi ki se je razvila v bobneči ogenj, je pričela kitajska pehota na vsej črti napadati in Kitajcem se je posrečilo zavzeti nekaj japonskih postojank. Ponoči je nastal zaradi japonskih granat in bomb v čapeju silen požar, ki »e je razširil še na vse zgradbe, kar jih je ostalo od poslednjega razdejanja. Kitajci pričakujejo, da bo v kratkem prispel v šanghaj krščanski general Feng. Japonska letala so metala bombe na postajo Lunghua ob železniški progi šanghaj—Hankav. Razen tega so letala metala letake admirala Nomure, v katerih pozivajo Japonci kitajske čete, naj se vdajo. V tem primeru se jim bo dobro godilo, če pa se bodo upirali, jih čaka strašna usoaa. Boj na nož Šanghaj, 25. februarja, sg. Davi ob 8. so Pričeli Japonci na fronti pri Kiangvanu nov splošen napad, in sicer z vsemi svojimi Petami, pehoto artiljerijo. letali in tanki• Kakor se zdi, hoče general Ujeda tve- DR. BRIINING ZAGOVARJA HINDENBURGOVO KANDIDATURO Odgovor nemškega državnega kancelarja na napade desnice proti njegovi politiki - Pred določitvijo termina za predsedniške volitve geti skrajni poizkus, da bi z lastnimi silami prebil kitajsko črto preden dobe Kitajci ojačenje. Ob 10. dopoldne jc bila bitka v polnetn razmahu. Japonci so istočasno obmetavali kitajske postojanke z bombami iz letal ter jih obstreljevali z granatami. Kitajske čete se d&.oma umikajo. Japonci so pričeli obenem v smeri proti Tašangu, tri milje zapadno od riangvana, obkolie-vati kitajske postojanke, tako do ogražajo kitajsko črto pri Kiangvanu. Bitka divja na vsej skoraj 30 kin dolgi fronti neprestano dalje m se celo od ure do ure stopnjuje. Po izredno ogorčenih bojih je Japonska pehota tri km severo-zapadno od Kiangvana prebila kitajsko fronto. Kitajci, ki jih Japonci v tem odseku fronte obstreljujejo sedaj z boka, so v divjem begu. Na urugih mestih fronte so &e morali Japonci zaradi neupogljivega odpora Kitajcev ustaviti. Za vsak korak zemlje se je bilo treba strašno boriti. Vedno znova nalete Japonci na posamezne kitajske strojnice, ki s0 preživele uničujoči artiljerijski ogenj Japoncev in onemogočajo sedaj vsako napredovanje Japoncev. Najbolj ogorčeni so bili boji v prvih popoldanskih urah severno od Kiangvana. kjer Kitajcev doslej ni bilo mogoče pregnati iz njihovih postojank. Japonska bombna letala so dopodne zopet bombardirala kitajsko mesto Čapej, ki je zopet v plamenih. Gosti oblaki dima se valijo proti morju. Tudi v okraju Jangčepu se Japonci mrzlično pripravljajo za novo velikopotezno ofenzivo. Kljub ljutim protinapadom kitajskih oddelkov so doslej obdržali 6voje postojanke. V divjih bojih na moža, ki so se odigravali v strelskih jarkih, sta imela oba nasprotnika veliko število mrtvih in ranjenih. V šamghajskem mestnem delu Hongkevu je prišlo opo'dne do divjega streljanja. Kitajski ostrostrelci so Iviie napidli hiše tamkajšnjih Japoncev in umorili 20 civilnih oseb med njimi. Mnoge druge osebe so bile hudo ranjene od strelov in bajonetov. Nesoglasja v japonski vladi London. 25. februarja, ?-. Iz Tokija poročajo, da namerava japonski finančni minister Takahaši podati ostavko. Kot razlog za svojo demisijo navaja starost in onemoglost. Po drugih informacijah se je Takahaši odločno uprl proti novim kreditom za japonsko vojno akcijo na Kitajskem. Ko bo podal ostavko, bodo rekonstruirali japonsko vlado. Vse kaže, da opozicija ne bo sodelovala, čeprav je mikado iziazil željo, da se kljub poslednji izredni volilni zmagi konservativcev sestavi viada nacijonalne koncentracije. General Ma ni umorjen Tokio, 25. febr. s. Japonska vlada de-mantira vesti o umoru kitajskega generala Ma, ki se je proslavil v bojih proti Japoncem ob reki Noni. Vsa avstrijska vlada obolela Dunaj, 25. febr. č. Državni kancelar dr. Buresch je pred kratkim obolel na hripi. Sedaj je ta bolezen napadla še finančnega ministra Weidenhoffena. kmetijskega ministra DoHfussa, notranjega ministra \Vinklerja in voj-nega ministra Vaugoina. Berlin, 25. februarja, r. Kakor je bilo pričakovati, poteka zasedanje nemškega državnega zbora, \i se je sestal po dolgem premoru, zelo viharno. Narodni socialisti, nemški nacionalisti in komunisti, ki so se znašli'naposled na isti liniji, izkoriščajo zasedanje državnega zbora ne samo za svojo politično propagando in za napad na Briiningov režim, marveč so izredno ostro nastopali tudi proti Hindenburgu, čegar kandidaturo za predsedniške volitve so postavile vse zmerne stranke, da bi preprečile zmago levičarskih in desničarskih ekstremistov. Hitlerjev intimus Gob-bels je označil Hindenburga celo za de-zerterja, kar je izvalo silno ogorčenje ne samo pri zmernih strankah, marveč v vsej javnosti. Notranji minister Gronner je ta napad ogorčeno zavrnil. Tudi govornik socialnih demokratov dr. Breitscheid je branil Hindenburga, češ da ga napadajo narodni socijalisti samo zaradi tega, ker se jim ni politično vdi-njal. Hindenburg sicer ni pristaš soci-jalnih demokratov, vendar pa bodo socialisti podpirali njegovo kandidaturo, ker nudi jamstvo za ohranitev ustavnega stanja v državi. Drago pa mu je, da si je Hitler s tem nastopom sam pripravil svoj poraz. Centrumaški poslanec dr. Bolz je kritiziral postopanje nacionalistov, ki hočejo samo rušiti, a ne znajo niti povedati, kaj hočejo. Nemško - nacionalni poslanec Freitag-Loh-riiighofen je izvajal, da se bodo nacionalisti do skrajnosti borili proti sedanjemu režimu, ki vodi nemški narod v hlapčevstvo. Cilj nemških nacionalcev je zrušenje sedanjega sistema in režima. Poslanec ljudske konservativne stranke Westarp je obžaloval, da se ni posrečilo dvigniti predsedniških volitev iznad dnevne politike. Med njegovim govorom je prišlo do velikega hrupa, ko je napadal politične umore narodnih socialistov. Predsednik je moral sejo večkrat prekiniti. Med govorom narod- no-socialističnega poslanca Rosenberga je ponovno prišlo do velikega hrupa, tako da je predsednik sejo naposled prekinil. Na današniii seji državnega zbora je odgovarjal na napade narodnih socialistov in nemških nacijonalistov državni kancelar dr. Bruning. Že ko je stopil na govorniško tribuno, ga je opozicija sprejela s klici: »Kancelar lakote!« Državni kancelar je v prvem delu svojega govora obravnaval zunanjo politiko in izjavil, da je položaj tako napet kakor redkokdaj prej in da lahko vsak dan pridejo dogodki, ki bodo zahtevali nove hude ukrepe- Ce so nasportniki kritizirali njegov nastop v Ženevi, mora predvsem nedvoumno izjaviti, da se nikoli ne bi dal zavesti k prestižni politiki zaradi notranjih agitaciiskih potreb, če bi bili zaradi nje ogroženi življenski interesi nemškega naroda. To stališče bi morali razumeti tudi na desnici. Najvažnejši zunanji politični dogodek je trenutno spor na Daljnem vzhodu, ki je načelno pa tudi praktično velikega pomena za Nemčijo, ker vzdržuje z obema spornima državama gospodarske odnošaie. Nemška vlada bo zaradi tega po možnosti pospeševala mirno ureditev spora. Ko je s kratkimi ugotovitvami zavrnil očitke opozicije glede klajpedsike-ga vprašanja, se je dr. Bruning podrobno bavil v očitki nemško-nacijonalnega poslanca Frevtaga-Lohring-hofena glede njegovega postopanja v vprašanju carinske unije z Avstrijo. Državni kancelar ie opozoril govornika, da je nemška vlada še vedno pripravljena sodelovati pri vseh ukrepih, ki bi biii po mnenju finančne komisije primerni za olajšanje gospodarskega položaja Avstrije. (Klici z desnice: Če bo in kolikor bo dovolila Francija!). Kancelar je govoril nato o reparacijskem vprašanju, ki je danes najvažnejše vprašanje nemške politike. in zavračal trditve poslanca Frevtaga, češ, da je postavil vsa dejstva na glavo, ker se je ravnal po govoricah, ki niti od daleč niso resnične. Vsa- komur je znano, da ie imelo njegovo potovanje v Pariz namen, pripraviti londonsko konferenco in zdi se, da je opozicija popolnoma prezrla važne rezultate komisije za odgoditev plačil. Reparacijska konferenca je bila določena za junij in s tem je podan pogoj za dogovore tudi glede ostaiih gospodarskih vprašanj. Kancelar je nadalje naglašal, da bo vlada skušala ustvariti vsako nadaljnjo de-flacijo, za kar mora predvsem uravnati svojo proračunsko politiko. Dr- Bruning je govoril tuda o odredbi državnega brambne-ga ministra glede sprejema članov narodne socialistične stranke v državno bram-bo in naglasil s poudarkom, je bila izdana poa pogojem, da je zagotovitev legalnosti narodnih socialistov trajna in odkritosrčna. Ob koncu svojega govora je dr. Bruning omenil kandidaturo Hindenburga in izjavil, da se je v zvezi s tem toliko govorilo, da se je prezrlo, da je hotel on sam ponovno omogočiti enotno kandidaturo s ponudbo svoje deiTKsiie. Zato ni njegova krivda, če si nacijonalna opozicija ni pravočasno zagotovila Hindenburgove kandidature. Njemu ie samo na tem, da bi vodil nemški narod v tem boju tako, da bi napredoval in imel srečo, da bi mogel služiti takemu človeku kakor ie Hindenburg. in da bi mogel razumeti, da mora zastaviti vse sile, da bi ta mož še nadalje vodil usodo nemškega naroda. Govor državnega kancelarja dr. Brunin-ga, ki so ga narodni socijalisti prekinjali z medklici, zaradi česar je bUo nekaj poslancev zopet izključenih, je sprejela večina z viharnim odobravanjem. Berlin, 25. februaria. A A. Predsednik republike Hindenburg se je zahvalil za čestitke ki mu j.ih je poslal general Lettow, v pismu, v katerem pravi med grugim: »Porabil bom svoie poslednje sile za to, da pomagam streti zunanje verige, v katere je Nemčija uklenjena. Trudil se bom, da doseženi notranjo slogo nemškeea naroda, ki }e razkosan v medsebojnih bojih. Seja Narodne skupščine Parlament je sprejel zakon o srednjih tehniških šolah — Vprašanje sprejema absolventov na tehnike Beograd. 2o. februarja, p. Narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo o zakonu o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah ter je po obširni debati zakon tudi v podrobnostih sprejela. Po običajnih formalnostih J« Narodna skupščina takoj prešla na dnevni red. "V imenu odbora, ki je bil od plenuma pooblaščen, da zakonski osnutek prouči, je poslanec dr. Toma Smiljanič preči tal posamezne člene, o katerih se je vršila debata z glasovanjem. Posebno obširna debata se je vršna o členu 14 v zvezi s konkretnim predlogom poslanca Misirliča, naj se sprejme v zakon določba, s katero se omogoča po uveljavljanju tega zakona absolventom srednjih tehniških šol nadaljevanje študija na domačih tehniških fakultetah, ako položijo primeren dopolnilni izpit; /sem onim pa, ki so nadaljevali študije na inozemskih fakultetah, napravili izpite in si pridobili inženjerske diplome. se te diplome priznajo. Minister za trgovino in industrijo dr. Kramer je podal v zvezi s tem predlogom daljše pojasnilo, v katerem je med drugim izvajal : . 7.c pri sestavi zakona se je pojavilo vprašanje ali nai ostane še nadalje v veljavi dosedanja določba, da absolventi srednjih tehniških šol ne morejo nadaljevati študija na univerzi. Z mnogih strani so poudarjali, da je to anomalija. V vseh drugih državah lahko absolventi takih šol pod gotovimi po: goji nadaljujejo študije na univerzi in si pridobe inženjerske diplome. Pri nas ie prevladalo mnenje, da srednje tehniške šole ne bi smele biti nekake pripravljalne šole za inženjerje. marveč v prvi vrsti zavodi za vzgojo tehničnih strokovnjakov. Problem teh pomožnih strokovnih šol je pri nas zelo važen, ker so skoro vsa taka mesta zasedena po inozemcib. Na drugi strani vidimo, da povsod drugod absolventi srednjih tehniških šol lahko nadaljujejo študije na tehnikah in postanejo inženjerji. Zaradi tega je nastal pri nas čuden položai. Večje število absolventov naših srednjih tehniških šol je nadalievalo študije v inozemstvu, kier so bili brez nadaljnjega sprejeti kot redni učenci na tehniških fakultetah in so si tudi pridobili inženjerske diplome, pri nas pa se jim te diplome niso priznale. Tako imn-mo okrog 200 diplomiranih inženieriev. ki so si pridobili diplome na inozemskih 'ini-verzab pod zelo težkimi pogoji, a se jim sedaj te študije ne priznavaj"*. Ze vrhovni zakonodarui svet ie svoječasno z ogromno večino glasov sprejel nred'og, da se absolventom srednjih tehniških šol omogoči študij na domačih univerzah. Toda v skupščinskem odboru ie prevladalo mnenje, da bi šla taka določba predaleč. Zakon o univerzah je predpisal točno kvalifikacijo za študije na univerzi. Pravica do študij na un-verzi se po tem zakonu priznava samo absolventom gimnazij im realk. Težko je s posebnim zakonom . februarja. Finančni odbor je pod predsedstvom dr. Ninka Perica in podpredsednika dr. Slavka Sečerova zasedal danes ves dan in zvečer. Sejam so prisostvovali minister vojske in mornarice arcn. gezi. Dragomir Z. Stojanovič, mm.ster za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, kmetijski minister Juraj Demetrovic, prometni minister La,zar Kidivojevič in finančni minister dr. Milorad Djordjevič. Na današnji seji so nadaljevali debato o finančnem zakonu skupno z amandmani kr. vlade in amandmani narodnih poslancev-. Fond za podpiranje gradnje uradniških stanovanj Beograd, 25. febr. v. Ministrski svet je na predlog ministra, za socialno politiko g. Ivana Pudja odobril, da more ministrstvo za socialno politiko zopet svobodno razpolagati s fondom za podpiranje gradnje uradniških stanovanj. Dosedaj je bilo dovoljevanje podpor vezano na pristanek rnr.n istrskega predsednika in finančnega ministra. Pravilnik o izvozu živine Beograd, 25. februarja AA. Na podlagi zakona o organizaciji in kontroli nad izvozom živine in živinskih proizvodov in mesnih predelav-, čl. 1. točka b z dne 14. decembra 1931 je minister za trgovino in industrijo soglasne z ministrom za kmetijstvo predpisal pravilnik o nadzorstvu nad izvozom živine in mesnih izdelkov ' Senat sprejel zakon o gospodarskem svetu Zakon je odobren v nespremenjeni obliki in bo sedaj predložen vladarju v sankcijo - Strokovne šole Beograd, 25. febr. n. Senat je danes nadaljeval in zaključil razpravo o gospodarskem svetu Na dopoldanski sej-i so govorili senatorji Mftrovič, Marjanovič, Ristič Ilidžanovič. dr. Trinajstič in poročevalec odboia dr Frangeš Pri končnem glasovanju je bil zakon o gospodarskem svetu v podrobnostih soglasno sprejet. Popoldne ob 5. se je nadaljevala seda senata pod vodstvom podpredsednika dr Frana Novaka. Na dnevnem redu je bil zakon o pomorskih akademijah. Po govoru poročevalca dr. Glušea. ki je poudaril va2-nost tesra zakona ter priporočil ■ njegov sorejem, je minister dT. Kramer razložil glavne določbe novega zaiona. tfrlsal je važnost našega pomorstva Ln potrebo vsestranskega pospeševanja naše trgovssa mornarice. Cilj zakona je strokovna ureditev pomorskih akademij, da bodo lahko vzgajale še boldemokratičeski zgovor« 25.09S, so-eijani demokrati 4957 in vse ostale manjše okoli 25.000 glasov. Dočim se je pri volitvah v mestnih občinan skupno število »opozicijskih« glasov precej približevalo Številu giasov »narodnega bloka«, stojita narodni blok in združena opozicija sedaj v razmerju 3:1. Službeno se ugotavlja, da je prejel narodni Nok 74%, Komunisti 13.7%, »demokrabičeski zgovor« 6%, socijalni demokrati 1% in vse ostale stranke 5.3% glasov. Po izjavi ministra notranjih stvari Gir-elnova je uspeh narodnega bloka zelo zadovoljiv in še tembolj, ker je. znatno padlo Število glasov »demokratičeskega zsovora« ki so prešli na narodni blok, dočim je na dTUgi strani komunistična stranka pridobila zelo malo. Narodni blok si je taKo s tf»mi volitvami zagotovil trden temeli za nadaljevanje svoje politike notranjega p<» mirienia in obnove. Minister zemijedeiske stranke G.ičev jp i ozirom na te volitve .podal zelo značilno izjavo. Poudarjal je, da obžaluje, da je pri-filo nonekod do samostojnega nastopa nekaterih strank uaiodnega bloka, ker je niemn korist narodnesa bloka nad strankarskimi koristmi, toda če so ponekod zemljedelci nastopili ne le samostojno, temveč celo z dvema listama, je to Dač iwraz nezadovoljstva proti politiki demokratskega ministra notranjih stvari Girsci-nova, ki skuša s pomočjo policije utrieva-ti svojo stranko, demokratsko. Izjava zemljedelskega ministra Gičeva j« obenem tudi najboljše pojasnilo današnjih razmer v vladnem narodnem bloku in njegovi vladi sami. kateri zadnje čase ne samo opozicija, temveč tudi zemljedeici napovedujejo skorajšnjo krizo. Nekateri zemljedeltki Usti, kakor »Pobeda« ln »Vreme« so 7 zadnjem času precej ostro napadali ministrskega predsednika Mušanova, češ da zadržuje obljubljene reforme, ministra Girginova pa da uporabljajo policijo v namene svoje stranke. Zaradi teh napadov le prišlo celo do očitkov na seji ministrskega svota in so se zemljedelski ministri opravičevali z nestrpnostjo mladih novinarjev; toda kljub njihovim obljubam, da bodo prenehali napadi, nadaljujejo zemljedelski listi svojo kampanjo proti demokratom in se j.Sm je končno priključilo tudi glavno glasilo zemljedelcev. >Zemljede'sko Zname«. Iz krogov zemljedelcev se čuje da vlada nezadovoljstvo, ki se izraža v >teh listih, v vsej stranki in da bodo morali zemljedelSKi ministri v kratkem prilagoditi svoje 3tališče v vladi razpoloženj« v stranki. Gre pač predvsem za Izvedbo narodu obljubljen in velikih relorm v vsej državni upravi, ki pa se jih demokratski ministri ali nočejo ali pa ne upajo lotiti, dočim zemljedelski ministri, ki zavzemajo le tri manj važna mesta v vladi ne morejo prodreti s svojimi zahtevami. Zato gotcvo ni neutemeljeno mnenje, da ima:o napadi na demokrate v zemijedelskejn tisku svoj izvor v želji zemljedelskih ministrov samih, da se izzove vladna kriza, fci bi dala zemljedelski stranKi priliko, da liolje uveljavi svojo moč v vladi. SJeer »sgovoristl« nekako namigujejo, da bi v tprimeru vladne krize prišli tudi oni in »smilovci« v poštev pri sestavljanju nove vlade, seveda ob izločitvi zemljedelcev, toda ta njihova nada je pač popolnoma jalova. Narodni blok brez l/voma obdrži vlado tudd v bodoče, samo zemljedelci bodo gotovo zahtevali štiri ministrske listnice namesto sedanjih treh Ln važneiše, da bodo imeli odločilno moč v vlad. in žnjo tudi možncst, da izvedejo v narodu tako težko pričakovane reforme. Za ta primer se govori celo že tudi o dopolnitvi amnestijskega zakona, ki naj bi se nanašal na vse sedaj nepomiloščene pripadnike zeanljedelske stranke, Ki žive v emigraciji. Fa se trdi v dobro poučenia krogih, da je vladna kr'ia že iosebno lertfm umevanjam n užgaila poslušalce tako, da je morala d->dati še neko Schubertovo pesem. Tokrat je po dolgem času nastopil tudi pevski zbor Bralnega društva in zapel tri pesmice starejših datumov. Kaže d^bro ubranost in dosti temperamenta. Vodi ga g. Lajovc. Kot samostojen mlad goslač se je pokazal drljak meščanske šole Zazvo-ml 0't>n v kor.e~rf.nam duihu s spremi icva-npem klavi^La. Oe^ko ima razvit gruslaškl talent ln dobro šolo pri g. Karncu. Če bo tako napredoval, bomo imeli v Tržiču kmalu izvrstnega goslača. Pri klavirju je 'sedela prav f.:iko učenka meščanske šole Stranska, ki ima dosti smisla za lepo, ubrano spremljev."w'e. L^t^nf koncerti Sokola so vsi prav dobro obiskani. Pa je bilo v nedeljo še več prireditev. Sola v Lomu je dab la v upravitelju g. Ku-su prav dobrega režiserja, ki je znal v kratkem času zbrati okrog sebe igralsko dru/r';no, ki se je že toliko naučila, da so more pokazati tudii na vuej ih odrih. Po go-! sto vanju na GHn-iku smo jo v nedeljo sre-čaii pri Sv. Ani, kjer je odigrala burko »Nebesa na zemlji« z vel iko vnemo in dobrim usnehom. Le tako nap-eij! Vodja osnovne šole v Dolini g. Clemente rva se je vrgcJ na petje in zbral navdušeno dražinico pevcev, ki so v nedelio popoldne -priredili r šoli svoj prvi koncert in žel? dosti pohvale. Prebivalci v Dolini in v Lomu so z dolom svojih učiteljev prav zadovoljni. Veseli so, da se jim je nosrečilo po 28 letih dobiti toliko željni šoli. Prosvetno društvo sv. Jožefa je uprizorilo n.a svojem nrenovljenem odru narodno igro »Miklovo Zalo« v režiji g. Zakraiška, do-lavsko izobraževalno društvo Svoboda pa »Begunko«. Če omenimo, da je i-gral poleg vsega še kino, potem p. n. čitatelji lahko presod~aj. Razveseljivo pa je, da se ljudje za kulturno delo tudi res zanimajo in ga cenijot Naj še omenimo, da je film »V kraljestvu Zlato roga« žel v Tržiču ogromno pohvale in so bile štiri predstave povsem razprodane. ! So'sika miladina je bila vzhičena, da nikoli j tega. _ Rumunska vojna delegacija na potu v Dubrovnik Split, 25. februarja n. Davi ob 8.30 so odpotovali člani rumunske vojne delegacije s parnikom »Petko« v Dubrovnik. Spremljali so jih častniki splitskega 54. pešpol-ka »kralja Karola«. splitski župan in drugi zastopniki oblasti. V pristanišču je izkazala posebna četa romunskim delegatom vojaške časti, godba pa jim je v slovo zaigrala romunsko himno. Vremenska n?m^ved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej oblačno, mestoma vetrovno, nekoliko bolj hladno, eventualno nekoliko padavin. — Situacija včerajšnjega dne: Izoba. rična razdelitev je ostala več ali manj nespremenjena. Tako je anticiklon v slavnem prevladoval na zapadu, depresija ~ pa na vzhodu kontinenta. Mraz je v zadnjih 24 urah spet pritisnil v severnih krajih države. Povzročil je preceišen Dadec temperature. Pritisk je padel za 0.5—9 mm Dunajska vremenska napoved za petek: Vreme se bo še spreminjalo, toda snežilo ne bo več. Morda se bo za kratek čas tudi zjasnilo. Zjutraj bo bolj hladno, toda mraz so najbrž ne bo držal več dolga « Na§i kraji In ljudje Maribor za ohranitev svojih srednjih sol Maribor. 25. februarja. Na seji, ki jo je imel v torek, se je mariborski občinski svet izčrpno bavil z možnostjo ukinitve nekaterih srednjih šol v Mariboru kot posledico pooblastila, ki ga nudi prosvetnemu ministru osnutek novega finančnega zakona. Po govoru g. župana dr. Lipolda, ki je opozarjal na tostvarno nevarnost in v zvezi s tem na potrebo priključitve okoliških občin k Mar boru. da se tako odstrani ■nevarnost ukinitve nekaterih srednjih šol, je spregovoril še obč. svetnik g. dr. Strm-Sek o oomenu mariborskega srednjega šolstva. Zavzemal se je zlasti za humanistično gimnazijo, ki obstoji že od leta l/&x *n iz katere je izšla vrsta najodličnejših naših mož. od katerih so danes mnogi na •vodilnih mestih v našem političnem m gospodarskem življenju. Iz mariborske humanistične gimnazije ie izšel med drugimi veliki slavist Miklošič. Poudarjal je. da o ukinjenju tega zavoda ne bi smelo biti niti govora. Maribor je z likvidacijo oblasti m razmh drugih ustanov, ki so bile premeščene, mnogo izgubil. Ce bi se pa ukinite nekatere srednje šole, bi bil to prav občuten udarec za naše mesto, ki šteje z okolico. iz katere prihaia mladina na mar bor-ske srednje šole. okrog 50.000 prebivalcev. Dr. Strmšek je nato prečital naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: »Občina mesta Maribora je izgubila ▼ rsadnjih letih mnogo na vsojem pomenu kot upravno in gospodarsko središče.^ Ce se tedaj ukine io še nekatere srednje šole. potem bo Maribor, ki šteje s svojo okolico 30.000 prebivalcev, nostal nepomembno pro-vincijailno mesto. Posebno hudo pa bi bil prizadet severni del dravske banovine, če bi 5e ukinila klasična gimnazija. Zaradii tega prosi mesta občina vse odločilne činite-fie, da puste Mariboru neokrnjene vse dosedanje šole, gospoda župana pa občinski svet pooblašča, naj ukrene vse korake, da ostanejo Mariboru vsi šolski_ zavodi, posebno pa še klasična gimnazija.« Naša propagandna razstava v Monakovem Monakovo. 25. februarja. Tnternational - Student-Club v Monako-•vem si je stavil za nalogo prirediti dne 28. t. m. veliki mednarodni bazar, ki bo v Nemčiji prva razstava te vrste. Razstavljena bo narodna umetnost 21 narodov. Prav častno bo na razstavi zastopana tudi Jugoslavija z ročnimi izdelki vseh delov kralzevine. Pri mednarodnem sporedu bo sodeloval v svrho povzdige jugoslovanske oesmi v inozemstvu tudi naš umetnik Julij Betetto. ki je v Monakovem zelo priljubljen. Pel bo naše narodne in umetne pesmn. Z razstavo narodnih izdelkov bo če posebej v j ugoslo venskem paviljonu zdmžena razstava za propagando tujskega prometa v Jugoslaviji. Da se da monakov-škemu prebivalstvu im ostalim v Clubu včlanjenim 44 narodnostim možnost spoznati naše kraje, se bo v času razstave predvajal film o Dalmaciji. V častnem odboru celotne prireditve je tudi naš mona-kovski generalni konzul g. Maloš Mihaj-lovič. Naraščanje rojstev v prestolnici Beograd, 25. februarja. Dočim gotova evropska, zlasti pa vsa zapadnoevropska večja mesta izkazujejo padanje rojstev, se mora naša prestolnica ponašati z dejstvom, da njena statistika rojstev ne izkazuje samo absolutnega, temveč tudi relativni porast rojstev, kar je tem raz vesel j i ve jše, ker današnji časi gotovo niso najugodnejši za ta pojav. Po statističnih podatkih beograjskih cerkva se je lani rodilo v Beogradu 4362 otrok. Nasproti prejšnjemu letu je število porast- NE VERUJ VEČ V LJUBEZEN! Io za 112. Glede nezakonskih in glede verske pripadnosti rojenokov ni točnih podatkov. Krst sam še ni odločilen za veroizpoved. Po poročilu cerkva, obče državne bolnice in materinskega udruženja, v katerem se nahajajo večinoma nezakonski otroci, je bilo tu prijavljenih 3700 otrok (verjetno vsi pravoslavni), katoliške cerkve so jih prijavile 580, židovskih otrok je bilo 101, budističnih (Kalmiki) 95, ruski so všteti med pravoslavnimi, protestantskih 53. muslimanskih pa 14. Kar se tiče umrljivosti, beleži prestolnica za lani pač precejšen porast nasproti predlanskemu letu. Lani je namreč umrlo 3482 oseb, dočim predlanskim samo 2868. Porast smrti torej izmaša 614. Če se pa upoštevajo prejšnja leta, kar kaže predlansko leto kot prav izjemno ugodno, je stvar pač nekoliko drugačna. V primerjavi števila rojstev s številom smrti v preteklem letu vidimo, da je naravna prirastek prebivalstva znašal 880 duš. Točno število sedanjega prebivalstva naše prestolnice ni znano. Ob ljudskem štetju lani 31. marca je Beograd štel 241 tisoč 542 duš. Računajoč, da je letni prirastek zadnjih let znašal povprečno po 15.000, se sme z gotovostjo trditi, da je število prebivalstva zdaj že doseglo 250.000. Zaključitev zimskega kmetijskega tečaja na Muti Muta, 25. februarja. Šesttedenski zimski kmetijski tečaj, ki ga je priredila banska uprava na Muti, je tiajal do 21. t. m. Tečaj je vodil sreski kmetijski referent g. Zdolšek Alfonz. Na slovesen način je tečaj zaključil sreski pod-načelnik g. Milač Ivan ob prisotnosti sre-skega prosvetnega referonta g. Močnika Petra, župana g. Paternuša. šolskega upravitelja g. Kogelmka. kaplana g. Prausta in drugih. S primernim nagovorom se je g. sreski podnačelnik najprej zahvalil vodji tečaja i;n ostalim predavateljem, ki so pripomogli, da je tečaj dosegel svoj namen Zahvalil se je tudi vsem vztrajnim obiskovalcem tečaja in jim pola-gal na srce, da ohranijo v spominu poučna predavanja. Zlasti so pokazale veliko znanimanje za tečaj občine: Muta, Gortina in Sv. Primož. Povprečna udeležba na tečaju je znašala na dan po 40 oseb. Nadalje je poročal g. sreski podnačelnik o delovanju sreskega kmetijskega odbora v prid okraju, na kar je prečital program kmetijske potovalne razstave, ki pride tudi v naš prevaljski srez. Pri tem je omenil tudi, da se je otvoritve potovalne kmetijske razstave udeležil Nj. Vel. kralj Aleksander. Po teh besedah je nozval _ udeležence, da zakličajo trikratni »Živio Nj. Vel. kralj!« čemur so se vsi navdušeno odzvali. Za tem je prevzel besedo župan g. Pater-nuš, ki se je zahvalil predavateljem za njihov trud z željo, da bi udeleženci vse nauke o kmetijstvu, ki so jih pridobili od predavateljev, v resnici tudi praktično izkoristili. Zahvalil se je tudi banski upravi za prireditev tečaja. Smrt zaradi udarca pred tedni Črešnjevec, 25. februarja. Pred tedni je prišel 45-letni upokojeni železničar Blaž Šoba iz Leskovca k rani maši na Črenjševec pri Slovenski Bistrici. Zaradi pregleda knjig tamošnje sokolske čete se je nekoliko zamudil, nato pa je odšel k županu g. Kodeliču in ga prosil za delavsko knjižico, češ, da hoče poiskati kakršnokoli zaposlitev, ker se z ženo ne razumeta. Župan ga je s pametnim prigovarjanjem odvrnil od te namere in oba moža sta se naposled podala v Pušnikov vi-notoč. Popoldne se je Soba odpravil poti domu. Čim pa je prestopil prag vinotoča, ga je brez vsakega povoda udaril 18-letni hlapec Doberšek z debelo, okovano palico s tako silo po glavi, da se je nesrečnik ves v krvi zgrudil na tla. Ko se je zavedel, je tožil o hudih bolečinah in sosedje so ga odpravili do doma. kjer je legel v posteljo, iz katrere ni več vstal. Hiral je več tednov. Ker je zelo oslabel, se ga je lotila pljučnica, ki ji je podlegel. Njegovo truplo so pred nekoliko dnevi obducirali in sodna komisija, ki ji je prisostvoval tudi državni tožilec g. Zorjan iz Maribora, je dognala, da je biil udarec, ki mu ga je prizadel Doberšek, posredni vzrok smrti. Zločinec je sin dobrega kmeta iz Tr-novca. Ker je pa rad pohajkoval, se z očetom nista razumela itn je stopil v službo pri posestniku Ant. Bračiču na Vrhlogi. ki je bil ob času napada na pokojnika tudi prisoten. Palica, s katero je bila nesrečniku prizadeta usodna rana, je bila Bračičeva last. Motivi dejanja so dokaj zagonetni in so zaenkrat še nedognani. Doberšek se nahaja v sodnih zaporih. Samo še danes lahko občudujete božansko GRETO GARBO v filmu globoke ljubezni YV0NNE Dopolnilo zanimiv Foxov zvočni tednik: Smrtna vožnja »M 2« in vojni dogodki na Kitajskem i*redstave ob 4., y4S in 9% zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Pragerska tragedija Obupni črn blazne matere — pod tem naslovom je »Jutro« 18. t. m. poročalo o tragičnem dogodku na Pragerskem. Sodna komisija iz Slov. Bistrice je ugotovila naslednje podrobnosti o nenavadno žalostnem dogodku: V noči od 15. na 16. t. m. je Ana G. na Pragerskem v odsotnosti moža prerezala svoji 4-mesečni hčerkici Slavioi z žepnim nožem desno roko v laktnem sklepu. Ker pa otrok ni preveč krvavel niti jokal, mu je na istem mestu narezala še levico. Oči-vidno pa ni poškodovala večjih žil m dete zategadelj ni močno krvavelo. Po daljšem presledku je zarezala torej še vrat, vendar tudi ta rana ni bila smrtna, dasi je otrok pričel obuipno jokati. Po lastni izjavi se ja je zasmilil in hoteč ga rešiti muk, mu j« zasadila nožič do ročaja v srčno strain, nakar je otrok izdihnil. Mati je truipelce umila, oblekla v petero torulih srajčk — »da bi revice v grobu ne zeblo«; —, v pripravljeno mrtvaško oblačilce, mu ovenčala glavico z zelenjem in ga položila na pripravljene blazme. Ob glavi je prižgala krstno svečo, pokleknila k telescu in se — po lastna izjavi — počutila sproščena io srečna. Z vlakom ob pol 9. uri se je vrnil mož 8 poslovnega potovanja. Poslala je na postajo starejšo hčerko, da bi ga pričakala z naročilotn: »da je mama zelo srečna in da Slavica mirno spi«. Ko je mož prestopil domači prag im videl blazni čin svoje žene, se je v obupu zgrudil. Šele sedaj se je ženi dozdelo, da ni nekaj v redu, ker je v svoji zmedi pričakovala, da bo tuda mož njenega dejanja vesel. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo, zlasti bolni na črevesju, ledvicah in žoleu, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nesrečna mati je stara 30 let, je hčerka p emožnega posestnika iz Radeč in je dovršila poleg osnovne šole tudi meščansko šolo. Svojega moža je spoznala v Zidanem mostu, kjer sta se pred tremi leti poročila. Zakonca sta bila v začetku srečna, že po enem letu pa je mož opazil, da se žena od časa do časa zmedeno obnaša in govori nekoordinirane stavke, ki očitujejo strah pred zasledovanjem. Tako je razlagala nekoč sosedi, da se boji očeta, ki jo čaka v zasedi s sekiro. Mučiia jo je poleg tega še neutemeljena liubosumnost. ki so jo neprimerno podpihovale še sosede. Zaradi poklica svojega moža, ki je bil kot zastopnik zavarovalnice često na daljših potovanjih, je bila nesrečnica zelo osamljena in polagoma so se ji odtujili tudi sosedje. To je seveda soodločevalo pri razvoju njene duševne zmede. Po izpovedi nesrečnice same ji je neka sorodnica že kot dekletu naročila, da mora žrtvovati svoji sreči drugega otroka v primeru, da bo poročena in bo imela deco. Žc dolga leta je torej nosila v sebi to fiksno idejo in se je v poslednjem času jedva upirala neki notranji sili, si jo je gnala do izvršitve. Neštete noči je prejokala in molila k Bogu, da bi jo rešil te neizprosne naloge. T^co je bilo tudi usodnega dne, ko je bila spet sama. Tokrat je bila nevidna sila tako neodoljiva, da se ji ni mogla upreti. Nabrusila je torej nožič in izvršila ponoči usodno dejanje v strašni zmedi in duševni depresiji. Nesrečnica je videti sicer normalna, celo inteligentna in ponavlja na vsa vprašanja, tičoča se blaznega č:na, le: »Morala sem!« Pripravljena je na vse, plaši jo edino misel, da bi morala prebiti zopet cele dneve osamljena. Ker trpi le na fiksni ideji žrtvovanja, svoji okolici ni nevarna. Zato jo je sodišče pustilo doma, kjer jo mož skrbno neguje in tolaži. Zaupno povedano: Zobna pasta ne more nikoli nadomestiti zobozdravnika Kdor ima npr zobni kamen je naj bol jše.da gre k zobozdravniku .kdor pa ima 2drave 20 be.ta rabi zobno pasto.ki sluzi samo enem namenu. čistiti zobe in jih ohrani lepo bele Morete biti prepričani, da ODOL-Zobna pasta temeljito čisti Vaše zobe in jih ohrani lepo bele. znanci so medtem že izginili, vendar pa so stražniki in detektivi še ponoči izsledili njihov brlog v neki hiši na Bregu in jih aretirali obenem s še 4 drugimi njihovimi pajdaši. Skrajno nasilno so zahtevali nepridipravi hrano in denar tudi v gostilni »Bra-niboru«. pri »Jutrovi« podružnici in drugod. Povsod so morali nasilnike s 6ilo odstraniti iz lokalov, tako sirovo so se obnašali. Preprečena vlomilska nakana Celje, 25. februarja. Sinoči okrog pol 21. je hotela zakleniti svojo trafiko v Gosposki ulici ga. Janžko-va, s katero je odhajala tudi njena mati. V tem trenutku pa je prišel mimo neki njen sosed in jo naprosil še za škatlico užigalic. Njegovi želji je ga. Janžkova ustregla', nato pa zopet zaklenila trafiko. Med tem pa je stopila iz sosednje Mant-love slaščičarne ga. Mantlova in neznance napodila, češ, naj pridejo beračit podnevi in ne ponoči. Eden od trojice ji je sirovo odvrnil: »Vi še ne veste, kdo smo mi. Se vam bomo že še maščevali!« Ga. Janžkova, ki je slišala to grožnjo, je nemudno odhitela na policijo in zadevo prijavila. Ne- Dva samomora v eni noči Maribor, 25. februarja. Preteklo noč so pasantje na državnem mostu zaslišali ooupne klice, ki so prihajali iz globine struge. Opazili so potapljajoče se človeško telo, ki se je borilo na življenje in smrt z deročimi valovi. O tem eo bili takoj obveščeni reševalci, ki so pohiteli do pobrežkega broda, kjer so odvezali čoln in odpiuli na Dravo. Njihova pomoč je bila zaman. Deroči valovi so pokopali pod seboj neznanega obupanca, ki je skočil v Dravo. Naglo se je raiznesla zjutraj vest, da « je pognal nekdaj zelo premožni trgovec Kari Worsche kroglo v glavo. Pred dnevi je prišel iz Zagreba in se nastanil v nekem hotelu. Bfi je zadnje čase zelo potrt. Kakor pravijo, so ga težavne življenjske razmere, v katerih je živel, spravile v obup. Segel je po samokresu in se ustrelil v desno sence. Z reševalnim avtoma so g« prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s« smrtjo. Glavar ciganske zločinske dražbe Po dolgem zasledovanju so ujeli zloglasnega vlootfSea Murska Sobota, 24. februarja. Že od leta 1926 dalje se je klatil s svojo družbo po Prekmurju cigan Josip Šarkozy-Horvat, po rodu iz Murskih Črncev. Med ljudstvom je znan pod imenom Kokoš. Ničesar ni bilo takrat pred njim varno in tatvine so se vrstile druga za drugo, vlom za vlomom. Orožništvo jim je kmalu prišlo na sled in začelo je intenzivno preganjati zločinsko družbo. Več ciganov je prišlo takrat pod ključ, le kolovodje Kokosa ni bilo mogoče izslediti. Znal se je vedno pravočasno skriti in pobegniti. Slednjič so mu postala tla v Prekmurju le prevroča šn je izginil s svojo ženo. Delovanje je prene- sel v čakovski »rez in še dalj«. Prvi večji vlom je izvršil kjer je vdrl s svojo družbo v trgovino. Do-dim so orožniki vse njegove pomaga če zasačili in jih takoj na licu mesta zaslišaK. je Kokoš ostal skrit v bližini in je vse poslušal. Uspelo mu je, da je še pravočasno pobegnil. Kmala potem je v okolici Kra pisne oropal nekega kmeta na domu. Posebno so jo specijaiiziral na vlome v trgovine ia kmalu je znašala vrednost aaropaavega bla ga okrog 100.000 Din. Lani je vlomil v va*i Kamenici v župmo cerkev in odnesel moii-štranoo in kelihe velike zgodovinske vrednosti. In oontumaciam je bil nato ▼ VaraJ.-dimu obsojen na 8 let težke ječe, ker so ga izdali njegovi pajdaši. Prav tako je bil tudi obsojen ▼ Mariboru na šest let ječe zaradi poskusa uboja v okolica Ptuja. Pred par dnevi pa je ta opami zločinec ie padel ▼ roke pravice in je bil pod varno eskorto uklon j en prepeljan iz Murskega Središča, kjer so ga ujeli, r Varaždin, od t aro pa bo eskortiran v Maribor. Sarkozv-Horvat je bil strah ne samo Prekmurja in Medjimurja, temveč tudi okolice Maribora. Priznava neštete zločine, a se izgovarja, da je bil le orodje mnogih ciganov, ki so ga izkoriščali z grožnjo, da ga bodo sicer izdali orožnikom. Vsekakor pa ima gotovo na vesti mnogo drugih doslej nepojasnjenih deliktov. Uvedena je obširna preiskava. Kulturni pregled Literarni večer Pri nas so literarni večeri zlasti v zadnjih letih dokaj redek pojav- Da 6e občinstvo zanima za neposredno, živo besedo naših književnikov, o tem si se lahko prepričal na književnem večeru, ki so ga priredili trije paši mladi prozaisti v sredo, dne 24. t. m. v beli dvorani Uniona. Pred dobro zasedeno dvorano, — največ }e bilo, kajpak, mladih poslušalcev in poslušalk _ v diskretni poltemi, za mizo, kjer je luč osvetljevala zgolj belo ploskev papirja in čitalčev obraz, je prvi izpregovoril Lju-devit Mrzel-Frigid. Z glasom, ki se zdi, ka- fcor da po ?voj ie že sam znanilec lirične narave in ji bnrvi izrazito svojstven, je pisatelj bral svojo prozo z naslovi: »Večere, »Jesen v kasarni«, >1932« in »Pred poslednjim kantonom«. Mrzel je občinstvu, ki se zanima za našo mlado književnost, dovolj znano in tudi že priznano ime. Njegova proza je po svoji kondenziranosti, lirični mehkobi in stilistični barvitosti v slovenski književnosti svojevrsten pojav, ki ima stilnega predhodnika samo v nekaterih črticah Ivana Cankarja in Slavka G ruma. Mrzelova proza je vseskozi subjektivističn«; njegov jaz se zliva s vsemi stvarmi v enoto, ki ima pante-ističen nadih; stil takisto razodeva pesnikov solipsizem. Res je, da je v Mrzelovi prozi zastopana tudi socijalna idejnost, vendar se človeku zdi, kakor da bi se sproti topila nalik snegu v vroči vodi. Izmed novih črtic se me je najbolj dojmila »1932«. Drugačnega kova je Ivan Grahor. Zlasti na tem večeru sta si oba mlada prozaista stala nasproti kakor dva izrazita irontrasia. Grahor je prečital svojo daljšo »Zgodbo o krizi in trebušnatem četrti i terčku«. Med tem ko pri Mrzelu kar plavaš na fluidnih valovih čuvstvenosti, čutiš pri Grahorju drugačen teren pod svojim sodelujočim, uživa jočim duhom: čutiš intelekt. Grahor je prej stvaren kakor sentimentalen; v njem ni cankarjanskega hrepenenja, je pa nekoliko Cankarjeve ironije. Tudi njegov stil oči-tuje stvarnost in skoraj že preveč intelektualno noto. Grahor jeva satira je polna aluzij na sedanjost, na ekonomsko krizo ter vlogo kapitala in rafijonalizacije v nji; tu in tam ima kakšen duhovit dornislek in dovtip, kot celota pa se mi ie videla premalo relijefna in jasna. Upajmo, da bo pisec svojo socijalno pravljico še bolj izdelal. Tretji je bil Slavko Janež. Cital je svojo črtico »Ljudje v hotelu«. Ne po snovi niti po obdelavi ni njegov spi« pokazal nič novega ali vsaj takega, kar bi posebno zamikalo našo pozornost. Vzlic temu si iz njegove proze čutil nekaj kar utegne še dobiti določnejšo formo: Po tej črtici ni mogoče sklepati o drugem kot o prikupnem trudu, da pisec poda s preprostimi izraznimi sredstvi prerez skozi življenje dveh duš in skozi okolje v periferijskem hotelu. Ni mogoče zapisati, da bi bil ta literarni večer prinesel kaj novega v naše književno življenje in tudi tega ne, da bi bil občinstvo posebno ogrel. Naposled pa je tudi literarno delo le diskusija literata z občinstvom in je treba takšne večere meriti tudi s pomenom, ki ga imajo za zbližan je med občinstvom in mlado književnostjo. Vsi vemo. da si ta dvojica ni niti tako blizu kot Gra-horjevi groteskno-reenični bitji Kapital in Racionalizacija. Prav zaradi tesnejšega zbliževanja bi bilo treba večkrat prirediti literarne večere, ki naj bi jih upeljala prav kratka konferenca o tem ali onem, izrazito sodobnem književnem problemu, pojavu ali književniku. —<>• Kapelnik dr. švara o Oster cevi premijeri G. doktor. Vi dirigirate Osterčeve enode-janke? Da, v soboto bo premijera treh Osterče-vih delih, in sicer sta to dve minutni operi »Medea« in »Dandin v vicah«, prva tragična, druga komična, vmes pa balet »Maska rdeče smrti«. Kaj lahko izjavite o stila teh del? Kar se tiče oper, smo pri nas dajali le eno delo, ki ee da glede na kompozicijsko tehniko in metodiko staviti v isto kategorijo z Osterčevimi, namreč: Veilloure uje prav nobane ,puu-ri rekiaiue. Pj vseh velikih mestih, kjer stalno koneertira v vsaki sezoni. zatw>stuje samo ve.uk lepak z imenom Ada Sari in uvoiana je polna. Tudi Ljubljančani jo poznajo bodisi iz radija Ivodi« iz piašKih in dunajskih kritik. Je umetnica po božji volji, zato najuopleje ^riporočaimo obisK tega koncerta vsem prijateljem lepega umetnega petja. Predpro-daja vstopnic v Matični kuj Ig ara L u— Ljubiteljem Richarda Tauberja In njegovega petja s,poro6aimo, da bo predvajala ZdvL) uanes Tauberjev iprvi, prekrasni zvočni film »Ne verujem več nobeni ženska«. Richard JTauher, iti predstavlja v tem filmu v domovino se vračajočega mornarja, ziaipoje s svojim biestečim tenorjem tri napožabue pesmi: o morju in domovini, o starodavai pesmi in o materinski ljubezni. Film se bo piedvajal v Elitnem kinu Matici dane« m jiutri ob pol 3. popoldne, zad-njiKrat pa v nedeljo ob 11. Cene so najnižje, da je s tem najširšim krogom občinstva omogočen ogied prekrasnega filmskega dela u— Drevi bo ob 20. v dvorani Trgovske ga doma predzadnja Preporodov a plesna vaja. Sodeluje priznani Odeon jazz. Vujud-no vabljeni! Zaključek uspelih piesnih vaj SO »Preporoda« bo v soboto 5. marca ob 20. v dvorani Trgovskega doma Cenjene plesalce in plesalke opozarjamo, naj ne pripravljajo nikakih kotiljonov razen za kotiljonsko čet vor ko. Za zabavo in razve d rilo bodo skrbeli priznani Odeon jazz, razne plesne igre in dobro založeni buffet. u— SJSU »Preporod« bo v soboto 27. t. m. nadaljeval s serijo poučnih predavanj. Predaval bo g. Verij švajgar o zanimivi te mi: Železniški problemi. Pričetek točno ob 16. Tovarišice in tovariši udeležite se točno in poLnoštevilno društvenih predavanj in pokažite našo preporodaško disciplino! u_ Po lepo uspelem treznostnem kongresu se priredi o>b zaključku razstave akademija v nedeljo ob 20. v Delavski zbornici z obilnim sporedom v režiji g. Emila Fre-liha. Posebej pa še opozarjamo na alegorijo, ki je svojevrstna po zamisli režiserja in nalašč prirejena za to akademijo. Vstopnine ne bo Program velja 3 Din. u_ Slikarska razstava — enodnevnica. Gospa ijuba Servaei, rojena Trbojevičeva, profesorica 11. realne gimnazije v Ljubljani, je razstavila v trgovini »Eliti«, Prešernova uLica, pet portretov, ki ostanejo na ogled -urno danes, v petek. Opozarjamo ljubitelje slikarske umetnosti. u— Lutkarski odsek československS Obce priredi v nedeljo 28. t. m. ob 16. v Narodnem domu tridejanko »Hudiči na gradu « u— Klub jugosl. primorskih akademikov priredi v nedeljo 28. t m. ob priliK.1 ustanovnega občnega zbora primorskega društva »Nanos« izlet v Maribor. Vožnja če trtinska Prijavite so tajniku kluba. Odhod ob 5.20 zjutraj, povratek ob 22. u_ Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi točno ob 20. strogo obvezna vaja mešanega zbora u— Pri likanju se je zastrupila. Služkinja Frančiška Letnarjeva v Klečati 13, je včeraj dopoldne doma likala. Pri tem jo je objela slabost, da je omahnila in se one svestila. Domači so je prepeljali v splošno bolnico, Kjer so ugotovili, da je nasto- Prav! pot za dosego lepih belih sob Kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč: Iztisnite malo količino Chlcrodunt zobne paste na suho Chlorodont zoboo ščetko - t j. ■^pecijalna ščetka z zobčastim rezoin - dranne svoje zobe od vseh strani, kak 3r tudi od zuoraj navzdol. Pomočite šele nato ščetko v vodo, ter izplaknite si usta temeljto. gruraje e Cbloro-dont ustno vodo. Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chioro-dont zobno pasto. Tuba Din 8.—. pilo zastrupljenje zaradi predoigotrajnega vdioavanja ogljikovega oksida. V bolnici so zdravniki nudili Letnarjevi potrebno pomoč z injekcijami. u— českrslovenskž, Obec. Valna hronia-da konš. se v sobotu, dne 27. unora o osme večer ve Zvezdč. Jest povinnosti všech členu, aby se tohoto vvročniho shromaždč-ni sučastnili. u— huda nezgoda služkinje. Na Nabrežju 20. septembra pred hišo št. 2., se je včeraj zjutraj ponesrečila 24 letna služkinja Franja Vidmarjeva, zaposlena na Mestnem trgu. Na poledenelem hodniku ,ii je spodrsnilo :n je udarila z glavo ob vogal hiše. Dobila je na temenu veliko krvavečo rano in so jo morati nemudoma prepeljati v bolnico. u— Izgnana iz Ljubljane. Policija je za nedoločen čas izgnala iz mestnega policijskega okoliša 34 letno Antonijo B., pristojno v občino Bistrico v kamniškem srezu. TončKa, kunarica po poklicu, je zagrešila v Ljubljani različne prestopke, ostala je nepoboljšljiva vlačuga in je vedno dajala, opravka policiji. u— Vsak dan pelje zgodaj zjutraj 15 uslužbenk Osrednj-in mlekarn z vozički strankam nad 1500 steklenic, vseh bakterij očiščenega biomleka. Ali veste. Kakšno škodo imate, ako niste odjemalec biomle ka? Vprašajte po tel. št. 2446. Doetava ia dom. u_ Danclng, prvovrstni artistl v hote)* TIVOLI. Vsako noč odprto do jutra. Iz Celja e— Tyrševo proslavo ob lOOletnici nj©* govega rojstva priredi Sokol v Celju v nedeljo 6. marca ob pol 11- v društveni telovadnici v Gregorčičevi ulici Spored: govor, deklamaciie ia petje. Udeležba članstvo in naraščaj obvezna, vabljeni pa. so tudi predstavniki oblastev in zastopniki narodnih in kulturnih organizacij. e— Sokolski tečaj češkega jezika ie bo* pričel v torek 1. marca ob pol 19. v risala niči mestne narodne šole v L nadstropju. Poučeval bo br. inž. OzvakL Vabljeno je članstvo in naraščaj, zlasti pa udeleženci letošnjega praškega vsesokolskega zleta. Pisalne potrebščine naj prinese vsak m seboj. e— Drev] ob 18. bo na lue-stnem magW stratu seja mestnega občinskega sveta. Ker je gradivo, ki ga mora obdelati občinski svet, zelo obsežno, se bo seja najbrže* morala nadaljevati še v soboto zvečer. e— Požar v Savinjski dotinL V sredo 24. t m. okrog 18. je naznanil v Gotovljah pri Žalcu plat zvona, da je nastal v vasi oženj. Gorela je hiša posestnika Zupanca, ker so se vnele saje v dimniku. V riekaj minutah je bilo na iicu mesta domače gasilno društvo, kateremu so kmalu prihiteli na pomoč gasilci iz Vrbia in Žalca. Lo srečnema naključju in požrtvovalnosti vrlih gasilcev in civilnega prebivalstva je pripisati, da sta pogorela le stanovanjska hiša in svinjak in da je bilo mogoče rešiti gospodarsko poslopje, ki stoji komai 2 metra od pogorele hiše. Kino Lfisfelfassski dvor Telefon 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat! Dessglas Fairbanks ml. v filmu velenapete vsebine Junaki teme Grozovita rudniška katastrofa Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 in 6 Din. e— Nesreča v rudniku. Jamski voziček v hudojamskem premogovniku pri Laškem je pritisnil 2Sietnega rudarja Antona Už-maha z Rečice nad Laškim in mu zlomil levo ključnico. Užmaha so prepeljali v celjsko bolnico. e— Drzen roparski napad. Preteklo nedeljo okrog pol 23. sta se vračali sestri P. iz celjskega mestnega kina skozi Zavodno proti domu v Čret Cesta je bila prazna, le pri Scharovi gostilni sta prehiteli kakih 25 let starega, elegantno oblečenega moškega. Neznanec pa jima ie pričel slediti tesno za petami, dasi sta nalašč pospešili korake. Pri Zimnjakovem skednju, kier se odcepi stranska cesta proti Voglajni in kemični tovarni, ju je neznanec dohitel in z ostrim glasom zahteval od njiju denar, češ, da je brezposeln. Ko sta napadenki odklonili njegovo zahtevo, se iu je loti! dejansko in izkušal mlajši iztrgati iz rok ročno torbico. Gospodična se ga ie otresla in zbežala proti Voglajni. dočim se je njena sestra med tem borila z napadalcem, ki ji je grozil tudi z nožem in revolverjem. Mlajša sestra se je v strahu za sestro zopet vrnila. nakar ji je neznanec s silo odvzel torbico in izginil v smeri proti mestnemu pokopališču. V torbici je bilo poleg raznih malenkosti tudi okrog 100 Din gotovine. Za roparskim napadalcem poizveduje policija. e— Poroka. Danes se poročita v Rimskih topHcah g. Anton Kopušar. trgovec in znani športnik iz Celia. in gdč. Angelca Bor-lakova. hčerka tukajšnjega lesnega trgovca z. Štefana Boriaka. Bilo srečno' e— Celjska podnižnfca Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije bo imela občni zbor v četrtek 3. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero pomorskega zvočnega filma »Podmornica«. Predigra zvočna eno-dejanka. Iz Maribora a— Organizacija JRKD. Jutri v soboto ob 20. bo v zadnji sobi kavarne Jadran sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev mestne organizacije JRKD za M. okraj. Vsi somišljeniki JRKD se iskreno vabijo k udeležbi. Vabila so sicer razposlana, dobrodošel pa je vsakdo, ki hoče sodelovati. Sestanka se udeleži tudi narodni poslanec dr. Pivko. a— Največja senzacija letošnje zime bo brezdvomno koncert Glasbene Matice. Brez pretiravanja se lahko trdi, da bo proizvajanje »Boris Godunova« ena največjih prireditev, kar jih je Glasbena Matica priredila tekom svojega obstoja. Kot solisti nastopijo tokrat samo domači umetniki kakor Neralič. San-cin, Vedralova. Zivko. Sauperl, Faganeli itd. Cene za koncert so nastavljt ne tako nizko da si lahko vsakdo privožči ta užitek. Dijaki imajo ugodnost samo pri generalni vaji. Koncert bo v sredo 2. marca v Urionu. a_ Poziv davkoplačevalcem. Z ozirom na dejstvo, da zaostanki na občinskih davščinah naraščajo, se davaoplačevalci v njihovem lastnem interesu opozarjajo, da občanske davščine točno plačujejo, ker se v nasprotnem primeru računajo zamudne obresti m se proti zamudnikom uvede prisilna izterjava, s čimer narastejo stranki znatni stroški. Osobito se opozarjajo hišni posestniki, da poravnajo zaostanke na Mš-no-najemninskih davščinah (gostaščini, kanalščini in vodarini) ter plačajo prvi obrok teh davščin za leto 1932, ker bo mestno načelstvo sicer prisiljeno v svrho poravnave davščin ukreniti potrebne ko- a— V nizu predavanj, ki jih prireja starešinska organi®acija >Napredka< s sodelovanjem dragih mladinskih organizacij predavajo v marcu gg. prof. Šest, prof. žs?eč. Fr. Mačus, prof. Kolar, prof. Teply itd. V nedeloo, 28. t. m. pa predava tov. F. Gerželrj iz Ljubljane o temi: Pota mlade generacije. Predavanje je v mali dvorani Narodnega doma ob 10. dopoldne. Pri-dite! a_ Novi obrtni zakon bo raztolmacen članom* Slovenskega obrtniškega društva na sestanku dne 2. marca v Gambrinovi dvorani, ki je bil sklenjen že na zadnji seji društva. a— Društvo za podpiranje revnih učencev v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t m. ob 11. v Cankarjevi šoli. a— Ustanovni občni zbor društva »Nanos« bo v nedeljo ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma. Občnega zbora se bo udeležil tudi prot. dr. Cermelj iz Ljubljane, ki bo ob tej priliki predaval o primorski mla- d a— Krožek upokojenega učiteljstva za Maribor in bližnjo okolico ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek 3. susca popoldne v prostorih tete Koštomaieve v Mlinski ulici. Pridite vsi! a_ Zveza privatnih nameščencev vabi vse privatne aameščence v Mariboru na javni sestanek, ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Sodna ulica, II. nadstropje. Na dnevnem redu je protest proti izigravanju novega obrtnega zakona po delodajalcu. a_ kamenjava brezplačnih legitimacij avtobusnih prog. Mestno avtobusno podjetje javlja, da 10. marca izgubijo svojo vrednost vse brezplačne legitimacije, izdane od vodstva, glaseče se veljavne do preklica Do omenjenega roka se bodo zamenjale brezplačne legitimacije proti predlo žit vi stare pri ravnateljstvu podjetja v Pli-narniški ulici ob uradnih ucan. Nove legitimacije bodo veljavne samo do konca te- Sa leta- . ■ u , a— Po dvajsetih letih se je vrnil rz Ha.- benraina v Avstriji, kjer je služil dolga leta kot hlapec, Jože Herič, brat umorjene Julija.,e Herfevc. Jožeta so oblasti iskale že več let in se je v splošnem domnevalo, da ga n -vtč med živimi. Te dni se je oglasil pri nekem mariborskem odvetniku in povpra>d. zakaj ga išče sodnija in pokazal po^iv. Zvedel je, da je podedoval po svoji pokojni sestri Juliiani okoli 150.000 dinarjev. po ovojem pokojnem stricu nad 200.000 D:n. Možakar ni mogel prav verjeti besedam advokata in je šel na sodišče, kjer so mu to potrdili. a— Nesreča kolesarskega prvaka. Predvčerajšnjim je doletela znanega jugoslovenskega kolesarskega prvaka Štefana Rozmana nesreča. Peijai se je na svojetn kolesu po Tržaški cesti, kjer mu je kolo na poledici zdrsnilo, da je padel in 6i (nočno poškodoval desno nogo v stegnu. Pomoč so mu nudilj na rešilnem oddelku in ga prepustili domači oskrbi. a— Pogreb preminulega Franja Jenčiča, cestnega mojstra iz Vuhreda bo danes ob 15. na frančiškansko pokopališče na Po-brežju. a— Izprememba posesti. Trgovca brata Leo in Heinz Biedefeldt sta kupila hišo št 14 v Gosposki ulici od trgovke Julije Michelitsch za 600.000 Din. Iz Škofje Loke št— Ciklus predavanj o higijeni in anatomiji zob bo imel škofjeloški zdravnik dr. Jože Rant v Sokolskem domu. Prvo predavanje v soboto ob 20.15. Pridite! il— Ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Škofjo Loko bo v nedeljo ob 9. dopoldne v Mestni hiši na Glavnem trgu. Vsi, ki se zanimajo za napredek sadjarstva, toplo vabljeni. Poročal bo tudi delegat iz Ljubljane. šl_ Svečana proslava 100 letnice rojstva ustanovitelia Sokolstva dr. Miroslava Tyr-ša bo v soboto 5. marca s pevsko akademijo v Sokolskem domu. Sodelovali bodo prosvetni odsek, tehnični zbor, drr.ma, pevski zbor in orkester. Spored bo obsegal 14 točk. Iz Tržiča č— Zaposlitev tujih državljanov. Pod tem naslovom smo priobčili nedavno noti-c°. s katero se čuti prizadeta tovarna kos S- Ka:etana Ahačiča. Prepričali'smo se, da navedbe v notici ne odgovarjajo, ker je tvrdke vse ukrenila, kar je bilo v njeni moči, da omeji zaposlitev tujih državlja-uov- Zaradi pomanjkanja domačih sposob- nih delovnih sil je primorana do nadaljnjega zaposlovati še nekaj inozemcev, vendar so ti v vsakem pogledu lojalni in ne razširjajo kakih protidržavnih novic ter živijo z ostalimi delavci v slogi in ni zaradi njih prišlo doslej do nikakih prepirov. Iz Trbovelj t— Predavanje. Prosvetni odsek Sokola priredi v soboto 27. t. m. ob 18.30 v Sokolskem domu redno predavanje. G. dr. Lavo Cermelj iz Ljubljane bo predaval o naši mladini v Italiji. Iz Šoštanja š— Učiteljsko zborovanje. Sresko uči-telisko društvo je zborovalo 20. t. m. v Velenju. O seji siTŠega sosveta je podal izčnpno poročilo predsednik g. Vrečko. G. dr. Tuma iz Ljubljane je predaval o Tolstem in vzgoji. Kot dober poznavalec del Tolstega je nazorno predočil njegovo življenje in delovanje, posebno kar se tiče vzgoje. Obrazložil je principe Tolstega šole v Jasni Poljani in konstatiral, da je že ta šola bila delovna šola. Članstvo jp bilo s predavanjem izredno zadovoljno. Na predlog g. Rejca je bil soglasno sprejet sklep, da učiteljstvo šoštanjskega okraja z zadoščenjem jemlje na znanje poročila, ki so jih podali na seji banovinskega sveta g. ban, prosvetni referent in banski svetniki, s katerimi izrekajo učite'jstivu priznanje za šolsko in izvenšolsko delo. §— Obrtna zadruga oblačilnih strok bo imela redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob pol 10. pri Berločniku. Istega dne ob 11. bo v hotelu Union občni zbor lesne m kovinarske obrtne zadruge. O s g_ Nesreča pri Smučanju. Načelnik Šoštanjskega Sokola, učitelj Srečko Robin-ščak, 6i je pri »mučanju zlomil levo nogo. Prepeljan je bit v bolnico v Slovenjgradec. Iz Slovenske Bistrice sb— Razpis poštne vožnje. Ljubljanska direkcija pošte in telegrafa je razpisala oddajo vožnje od poštnega urada na Dr. Zolgerjevi cesti do mestne postaje ln na-zai.^Vožnja se bo oddaila za dobo od 1. junija letos do 31. maja L 1933. Javna ustna licitacija bo pri mestnem županstvu 10. marca ob 11. Podrobni pogoji so interesentom na razpolago v občinski pisarni. Iz Ptuja j_ Kmetsko bralno društvo v Rogoz- nici priredi v nedeljo 28. t. m. ob pol 16. v gostilni pri Bračiču ljudsko igro »Revček Andrcjček«. Vabijo se tudi Ptujčani! j_ Avtobusni promet na progi Ptuj— Pragersko je glede na to, ker 6o vse prometne ovire odstranjene, zopet redno vpo-stavljen. Iz Prekmurja pm— Izpremembe v šolski službi. Za šolskega upravitelja v Trakovi je dodeljen učitelj Miklavčič Anton iz Brezovcev. V Pucon-ce je dodeljen učitelj Sošič Ivan iz Martjancev, na šolo v Vidoncih pa Kram- pus Ivan iz Tišine. p,m_ Na zadnji seji murskosoboskega občinskega odbora je bilo med drugimi tudi na dnevnem redu konstituiranje odbora v svrho organiziranja odseka za zaščito dece in mladine. V pripravljalni odbor so bil izvoljeni gg. SeČko Ivan, Lajn-šček Franc in Rituper Alojz. Obtok bankovcev se je ponovno zmanjšal Narodna banka je pravkar izdala izkaz o svojem staniu na dan 22. t. m., ki je zlasti značilen zaradi ponovnega občutnega zmanjšanja cbtoka bankovcev. V tretji četrtiui februarja se je namreč obtok bankovcev nadalje zmanjšal za 124.4 milijona Din in znaša sedaj le še 4.717.3 milijona Din. V primeri z najvišjim stanjem lani proti koncu leta (8. decembra) se je obtok bankovcev zmanjšal že za preko 550 milijonov Din. Sedanji obtok se siblje na višini kakor lani v prvi polovici leta. ko 6e je v skladu r nazadovanjem gospodarske aktivnosti v primeri s stanjem prejšnjih let že precej skrčil. Občutna redukcija obtoka je nastopila predvsem kot posledica plasiranja blagajniških bonov Narodne banke. Račun obveznosti z rokom (ki vsebuje tudi obveznosti banke, nastale zaradi izdaje blagajniških bonov), se je v tretji četrtini februarja ponovno povečal za 78.9 milijona Din na 1119 milijonov. Ker pa so se istočasno zi-rovne vloge pri Narodni banki zmanjšale za skoro 60 milijonov Din, lahko sklepamo, da so denarni zavodi svoja naraščajoča likvidna sredstva, ki so bila doslej naložena na žirovnih računih, porabili za nakup blagajniških bonov. Podlaga Narodne banke se je po najnovej špm izkazu zmanjšala za 47 milijonov m znaša sedaj 1935.7 milijona Din. Pri tem se je zlata podlaga za malenkost dvignila, dočim so se devize, ki se štejejo v podlago zmanjšale za 48.6 na 172.3 milijona Din. Menična posojila kažejo občutnejse nazadovanje kakor v prejšnjih tednih; zmanjšala so se namreč za 25 na 1920.6 milijona Dm. Malenkostno povečanje opažamo pri starih obveznicah države nasproti banki, ki eo se dvignile za nekaj manj kakor pol milijona Din" to pa zaradi tega, ker se obresti za izdane blagajniške bone plačujejo na račun države. Navzlic zmanjšanju podlage se F razmerje kritja zaradi manjšega obtoka m manjših žirovnih obveznosti nekoliko zbolj-šalo. in sicer kritje t zlatu in devizah od 36.1 na 36.2 odstotka, kritje v Blata samem pa od 32 na 32.9 odstotka. Stanie na dan 22. t. m. ie bilo naslednje (v mili ionih Din: v oklepajih razlike nasproti staniu od 15. t. m.): aktiva: podlaga 1935.7 (—47.3). od tega v zlatu 17o9.4 (+0 2), v valutah 4.0 ( + 1.1), v devizah 172 R (_48.6); devize, ki se ne vštejejo v podlago 86.3 ( + 1.3); posojila na menice 1920.6 (—25.0); lombard 268.8 (—1.2): začasni avans glavne državne blagajne 4310 (_!)'; pasiva: obtok bankovcev 4717 3 (_ 1*>4 4); obveznosti na pokaz 623.0 (—27.0), od tega nasproti državi 37.0 (+4 3) po žirovnih računih 482.7 (—58.6), po raznih računih 108.4 (-27.4); obveznosti z rokom 1119.3 ( + 78.9). Znaki zboljšanja na svetovnih efektnih tržiščih Tržišča efektov so bila vedno prav občutljiv barometer za konjunkturni razvoj. Svetovna gospodarska kriza se je kakor znano pričela s strašnim polomom tečajev na ameriških efektnih borzah tik pred koncem leta 1929. Zgodovina gospodarskih konjunktur pa nam pove. da so se tmii prejšnje velike gospodarske krize pnoeje z naglim padcem tečajev na efektnih tržiščih. Po/e nam pa tudi, da se simptomi popuščanja depresivnega stanja prav tako pojavijo najprej na tržiščih efektov in kon-junkturno občutljivih sirovin. Na tržišču sirovin opažamo že dal] časa precejšnje nomirjenje. ponekod tudi okrepitev cen. Seveda gibanje cen še ne kaze enotnosti, vendar se da v 6plošnem presoditi, da se ie padanje cen sirovinam več ab mani ustavilo. Žitne cene so se na svetov-rem trgu že lani v jeseni močno okrepile. Ker pa svetovni gospodarski položaj še ni bil zrel za tako okrepitev, je kmalu prišla zooet reakcija, ki pa vendar ni mogla ver potisniti cen na najnižji nivo kakor je bil zabeležen pred okrepitvijo. Sličen razvoj opažamo tudi pri nekaterih drugih sirovi-nah (n. pr. bombaž, nekatera kovine itd.). Na svetovnih efektnih tržiščih se je že lani pokazala prijaznejša tendenca, ki pa sc tudi ni mogla trajno uveljaviti. Hosa. ki jo ie izzval Hoovrov moratorij za meddržavne dolgove, je kmalu usahnila, predvsem zaradi pretresljajev. ki jih je izzvala poostrena kreditna kriza in kriza splošnega nezaupanja. Kmalu po Novem letu pa se je na svetovnih efektnih tržiščih pojavilo zopet prijaznejše razpoloženje, ki je nrišlo najbolj do izraza na pariškem trgu. K t, se je splošna kriza nezaupanja, ki tudi Franciji ni prizanesla. i>o!egla. ie tesauriran denar zlasti v Franciji pričel iskati možnosti za naložbo. četudi no nizkih obrestih Pri ogromni vsoti v Franciji terauriranega denarja (okrog 20 milijard frankov) je moral ž" majhen del tesauriranib sredstev, ki se je v svrho nakupa efektov pojavil na borzi, izzvali precejšen preobrat tendence. ar§tTO V širokih plasteh francoskih rentnikov se je pričelo polagoma zopet vračati zaupanje. Ljudje so se naveličali skrivati denar d orna po blagajnah in skrinjah, zlasti ker so videli, da dnevno izgubljajo na obrestih. Razpoloženje je zlasti v zadnjih tednih postalo vse bolj zaupljivo in optimistično. Zadnje velike emisije posojil (za pošto in za Credit National) so pokazale senzacionalen uspeh. Danes se v Parizu že mnogo govori in razpravlja o bližajočem se koncu svetovne krize in o prieetku nove konjunkture; tudi politične ovire (negotovost zaradi Nemčije) se presojajo prijaznejše Od početka tek. leta se je povprečni nivo tečajev delnic v Parizu dvignil že za 40°/« in se je indeks teh tečajev zopet dvignil od 47.8 na 67 točk (1927 = 100). Tudi na drugih evropskih in ameriških efektnih tržiščih opažamo sličen razvoj, četudi ne v tako izraziti formi, kakor nam to kaže naslednic primerjava indeksov za teča»3 delnic^ (ti indeksi so izračunani na podlagi povprečnih tečajev v letu 1927): 1027 = 100 2. jan. 1932 20. febr. 1932 Pariš 47.8 67.0 +40.06/. Curih 38.8 45.8 +18.0°/. I,ondon 35.1 38.1 +8.5«Vt Bruselj 31.0 34.3 +10-f/; Amsterdam 26.5 29.3 + lO-^* Stockholm 26.1 33.2 +27.3«/, Newyork 44.6 47.8 +7.1*/« Praga 55.6 57.4 +3.2»/» Aspirin TABLETE in pazite, da so originalne. Pristne Aspirin tablete se prodajajo samo v originalnih omotih. Vsaka tableta je zaznamenuvana z Bayerjevim križom. t ui i v originalnih omofih !§M§ jamčijo, da so pristne. Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S. št. 1410, 6/2 1932 _ Predlogi gospodarskega odbora senata za omiljenje premogovne krite. Ze v včerajšnji številki smo poročali o zanimivih predlogih gospodarskega odbora senata, ki se tičejo omiljenja vinske krize. Kakor poročajo iz Beograda, je gospodarski rdbor senata izdelal tudi vrsto predlogov, ki se tičejo našega premogarstva. Med drugim predlaga, da se omeji uvoz premoga, kar bi bilo najlažje izvedljivo, če se uvedejo za uvoz premoga uvozna dovoljenja. Paroplov-nun družbam naj država da del pripadajoče subvencije v obliki premoga iz državnih premogovnikov. Industrijska p Tretja, ki lahko uporabljajo domači premog, je treba pozvati, da v odrejenem roku preuredijo svoje kurilne naprave za domači premog. Pri posameznih premogovnikih naj se uredijo kalorične električne centra!«, državni rudniki pa naj se docela komercijaliziraji. = Izvleček važnejših določb iz zakona o vinu. Kralj, banska uiprava razglasa, da je državna tiskarna v Beogradu izdala plakat »Izvleček važnejših določb iz zakona o vinu« tudi v slovenščini. Po § 14. vinskega zakona mora biti ta »izvleček« stalmo nabit na vidnem mestu pri vsakem županstvu, v vseh vinskih obratovalnicah in vinskih kleteh ter na mestih, kjer se piroizvaja in toči odnosno prodaja vino, kakor tudii na vseh mestih, kjer se proizvajajo in prodajajo drugi vinski proizvodi, ki spadajo pod zakon o vinu (mošt. specijalna vina. žganje, vinski kis). Plakat stane 2 Din in se dobi v vseh knjigarnah in papirnicah v dravski banovini, ki so pooblaščene za prodajo motnonoliiziran;h obrazcev, in sricer v Ljubljani (Ban. zaloga šolskih knjig. Učiteljska tiskarna), v Mariboru (G. Grauer, V. \Verxil, A. Goleš, Tiskarna Sv. Cirila), v Kranju (pamirnica »Sava<0. v Koče\>ju (Mat. Rom in Iv. Lovšin), v Ptuju (Tiskovno društvo, Vilj. Blanke), v Murski Soboti (Izidor Han in Fr. Benčec) in v Večeslav-cih. pošta Rogačovci (Al. Rogan). = Izplačilo knpona Blairovega posojili. Ker se kuponi 7°/« in 8°/n obveznic državnega zunanjega posojila v zlatu (Blairovega nosojila) po pogodbi izplačujeio v Newyor-ku, je finančni minister predpisal postopek, po katerfm bo omogočeno pravočasno vnov-čonje kupona 20. (ki pride v iznlačiio 1. maia) pri blagajni oddelka državnih dolgov in državnega kredita. Imetniki teh obveznic naj kupone št. 20 .kakor tudi starejše ne vnovčene in zastarele kujione deponirajo do 1. aprila pri likvidaturi oddelka za državne dolsove in državni kredit, in sicer skupno s posebnimi formularji. Kuponi se lahke deponirajo neposredno ali pa se pošljejo po pošti, odnosno se proti reverzu izročijo davčnim upravam, ki jih potem pošljejo oddelku za državne dolgove. Cim zapade rok izplačila, bo oddelek za dizavne dolgove pričel izplačevati deponirane kupo-ne,^in sicer v dinarjih po tečaju na podlagi dolarskega tečaja Narodne banke. Odgovarjajoče zneske za po pošti poslane ali davčni upravi izročene kupone bo oddelek za oižavne dolgove izplačal imetnikom preko davčnih uprav. — Dobave. Direkciia državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. marca ponudbe glede dobave mlinskih kamnov, 200 kg pisanih cunj za čiščenje strojev, glede dobave strojnih delov, cevi. pločevine, ventilov, hol°:t derjev itd. Direkcija državnih železnic Su-botira spre jema do 5. mat ca ponudbe ?lede dobave 1000 kg konceptnega papirja. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici aa TOI). Borze 25. februarja. Na ljubljanski borzi se je danes deviza New Vork ponovno okrepila, dočim je deviza London po zadnji okrepitvi zopet nekoliko nazadovala. Čvrstejše so tudi devize Pariz, Praga in Berlin. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode nadalje precej stabilni in ie prišlo do prometa za kašo po 247.50 in 248. za februar po 248 in za mare po 247. Za dolarske papirje je nada^e precej zanimanja in je prišlo do zaključkov v 7°/o Blairovem posojilu po 46.50, 46.75, 47 in 47.25 ter v 8°/» Blairovem posojilu po 53 in 54. Promet j je bil še v 7°/o investicijskem posojilu po 59.50 in 60 (v Beogradu po 61.50 do G2), v 4u/o agrarnih obveznicah po 31 in v o"''« begluških obveznicah po 41.25. Na beograjski borzi so se okrepile delnice Priviligira-ne agrarne banke, ki so bile zaključene po 253 (zadnji tečaj 238). Devize. Ljubljana. Amsterdam 270.69 — 2282.05, Berlin 1336 90-1347.70. Bruselj 783.19 do 787.13, Curih 1096.15—1101.65, London 193.84—197.44. Newyork ček 5603.97 do 5632.32. Pariz 221.47—222.59, Praga 166.49 do 167.35. Trst 291.93—294.33. Zagreb. Amsterdam 2270.69 _ 2282.05, Bruselj 783.19 — 787.13, London 195.85 do 197.44, Milan 291.93—294.33, New-York kabel 5625.97—5654.23, New-York ček 5603.97 do 5632.23, Pariz 221.47 — 222.59, Praga 166.49—167.35, Curih 1096.15—1101.65. Curih. Beograd 9.0o. Pariz 20.2150, London 17.89, Newvork 513.25, Bruselj 71.45, Milan 26.70, Madrid 39.65, Amsterdam 207.25, Berlin 122.20, Stockholm 98.50, Oslo 96.50, Kobenhaven 98, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 247—248, za februar 246—248, za mare 246 do 247, za april 245 — 247, mvesticijsko 59.25—60, 4°/o agrarne 30—31, 6Vo begluške 40.50—51.25, 7®/o Blair 46.75—47, 8«/o Blair 53.25—53.75, 7°/» Drž. hip. banka 50.25 do 51. Beograd. Vojna škoda 249, 248 zaklj., za mare 248 zaklj., 7®/» investicijsko 62, 6i.75, 61.50 zaklj.. 6"/« begluške 42, 41.25, 41.75 zaklj., 8°/o Blair 55 bl„ 7°/o Blair 47.25 zaklj., 7°/« Drž. hip. banka 50 den., Narodna banka 4950 den., Priv. agrarna banka 253 zaklj. Dunaj. Bankverein 11.33, Eskomptegesell. 110. Dunav - Sava - Jadran 14.30. Staatsei-senbahngesell. 17.35, Trbovlje 33.25, Alpine-Montan. 12.90, Sečerana 26. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 25. febr. Začetni tečaji: Pšenica : za maj 61.625, za julij 63.125, za sept. 64.75; koruza : za mare 36, za maj 40.25, za julij 42.75, za sept. 47.75; oves: za maj 25.25 -rž: za maj 46. za julij 48.25. Winnipeg, 25. febr. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 68.125, za julij 69.75. za okt 7125 + Novosadska blagovna borza (25. t m.)-Tendenca nespremenjena. Promet 44 vag. Rž: baška 165 — 170. — 0ve8: baški sremski. banaški 125 - 130 Ječmen: baški in sremski 63/e4 ks 125 — 130; baški in sremski. pomladni. 67'68 ka 150 - t60. Koruza: baška 73 — 75; okolica Sombor 74 _ 75: sremska za mare - maj 79 — 81; banaška 71 _ 73; sremska 73—75; sremska parit Šid 75—77. Moka: baška in banatska *0ee<, baška in banat >0g< 360 do 380; št >2 340 — 360; »5< 305 — 315; >6« 255 do 268; >7« 190 — 200- >8< 122 50 - 12750. -Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatski 80 — 85. Fižol: baški. sremski. belu bre> vreče 180 - 185. + Budimpeštanska terminska borza. (25. t m.). Tendenca prijazna, promet sreden Pšenica: za mare 11.98—12.00, za maj 13.09—13.10: rž: za mare 14.20—14.21, za maj 15.07—15.10; koruza: za maj 14.68 do 14.70. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 2Ul Petek, 26.: Nekdo. A. Sobota, 27.: Zdravnik na razpotj E. Prva repriza Molnarjeve trodejan-ske igre »Nekdo« v režiji prof. šesta bo v drami danes. Zasedba kakor pri premieri. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 26.: Zaprto (generalka). Sobota, 27.: Medea, Maska rdeče smrti, Dandin v vican. Premijera. D. ★ Premijera Osterčevih enodejank. — Skladatelj Slavko Osterc je napisal nove tri enodejanke, ki se bodo prvič izvajale v naši operi v soboto, 27. t. m. Vsebino >Medee« in »Maske rdeče smrti« smo že priobčili. Danes priobčujemo v kratkem izvlečku vsebino tretje enodejanske operete »Dandin v vicah«, ki je napisana po Hans Sachsovem »Fastnachtspielu« in Molierovem »Dandinu*. Opera ima tri slike in tri uvode. 1. uvod: Zbor predstavi Dandina kot reveža, ki je upravičeno ljubosumen na svojo ženo Angeliko. 1. slika: Opat in menih se v celici pogovarjata o življenjskih težavah. Vstopi Angelika, ki obtoži Dandina zločina ljubosumnosti in prosi za svet. Ko jima odšteje podkupnino, ji naročita, da naj poSlje Dandina k njima. On gre, napojita ga, da zaspi. 2. uvod: Zbor napove, da je Dandina zadela kap in da je umrl. Zbor ugiba, kaj bo z Dandi-nom na onem svetu. 2. slika: Dandin se prebudi v samostanski ječi in ugiba, kje je in kaj je ž njim V mučitelja preoblečen menih ga pouči, da je v vicah in da dela pokoro »za svojih grehov sto in sto«, zlasti pa za »ljubosumnosti zločin«. Po mučenju Dandin omaga, in zaspi. (Menili mu je dal upanje, da mu po posebni milosti ne bo treba takoj v nebesa, ampak da se lahko vrne na svet Dandin se odloči za poslednje). 3. uvod: Zbor ugotovi, da Dandin zopet živi in da se vrača domov. Ugiba, kaj bo doma, ker bo Dandin našel svojo ženo Angeliko zopet v objemu drugega. 3. slika: Dandin vjame zadnje besede in odgovor zbora in odgovori vsem navzočim, da zaradi njihove radovednosti ne bo hodil še enkrat v vice, da je ljubosumnost neumnost zaradi katere se ni vredno razburjati. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota, 27.: Zadeva Kaiser. Nedelja, 28.: Zadeva Kaiser. Gostovanje ▼ Sokolskem domu na Viču. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Petek. 26. februarja: Zaprto. Sobota, 27. februarja ob 20.: Dijak-prosjak. C. Nedelja, 28. februarja ob 20.: Viktorija in njen huzar. Znižane cen« ★ Sobota in nedelja v gledališču. Prv* ponovitev Millockerjeve klasične operete >Dijak-prosjak, ki je pri svoji premijen dosegla popoln uspeh, bo v soboto, 27. t m. _ V nedeljo, 28. t m. se poje Abrahama popularna in privlačna opereta »Viktorija in njen huzar«. Predstava bo ob znižanih cenah. Za šole in učitelje važno! OBJAVA Veliki »Prosvetni šematizem«, t. j. šematizem resora ministrstva prosvete, knjiga L Osnovni pouk (ljudske in meščanske šole) je izšel. . »Prosvetni šematizem«, knjiga L, vsebuje vse, kar spada v Osnovni pouk, t^.ko: L Zakon o narodnih šolah s tolmačem, IL Zakon o meščanskih šolah, m. Spremembe in dopolnila o zakonu o narodnih šolah, IV. Vse predpise, pravila, pravilnike in uredbe ministrstva prosvete, ki so danes v veljavi, . , ., . ... .. , „,., , . V Uradniški zakon, predpise o potnih m selitvenih stroskih, predpise o ureditvi osebnih odnošajev učiteljstva, stanovanju in kurjavi učiteljev itd. itd., VL Pravila o polaganju praktičnega učiteljskega izpita tn drugo, VII. Prosvetno upravo' (centralno, banovinsko in inšpektorate), Vili. Prosvetne ustanove, „ „ TK. Staležko organizacijo J. U. U. napram cl. 7b č. z., m za tem X. Državni šematizem celokupnega nčiteljstva osnovnih.^ mescanskih In nižjih strokovnih šol. z najnovejšimi razmeščen Ii in nastavitvami. Ta šematizem obseea vse banovine, vklpicno upravo mesta Beograda s Pančevom in Zrn^nom in se odlikuje no absolutni točnosti, ker ie revizija statusa izvršena no šolskih srezih no stanju, zaključenem na dan 80. XI. 1931. »Prosvetni Šematizem« ie naiveči« delo te vrste dosedaj v naši državi, ob-«*egaioče 1200 strani, a cena mu ie za učiteljstvo in državne oblasti samo ^in 60,— zs komad brez noštnine. Kdor noši je denar nanrej, ne nlari noštnine. Učitelju in šoli ni raren te knii^e ^otreben več noben zakon ali kaka druga pomožna kniiea. W ie »Prosvetni šematizem« univerzalni priročnik, ki vsebute vse, kar notreH»^ta učiteli ii v nraksi. Razen tega se bo vsako leto tiskal na temelju te^a ^err^Mzms do i : v"Z/ A. * ' Ameriški zrakoplov »Akront je burja močno poškodovala, ko ga je potisnila k zemlji. Zadnji konec je udaril ob tla in se vtisnil. Dva moža sta bila pri tem težko ranjena Pravkar |e izšla nova številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET14 z naslednjo vsebino: H. Smrekar: VELIKI POT (slika) PROBLEM POMLAJEVANJA (s slikami) DIVJE GOSI (slika) VAMPIRJI IN VAMPIRSKI PROCESI (Dr. Vlad. Travner — s slikami) NAGELJI (J. Lipp — lesorez) BARCELONA (s sliko) SKRIVNOST PTIČJEGA LETA (s slikami) NEVIHTA NAD GOETHEJEVIM VRTOM ZAKAJ IMAJO MRZLE JEDI DRUGAČEN OKUS NEGO TOPLE VELIKANSKE ELEKTRARNE NA VETER (s sliko) HUNI JAPONSKA (slike) NA ROMUNSKI MARNI (Dr. Iv. Lah — z ilustracijami N. Pirnata) STOLETNICA SMRTI PRVEGA EGIPTOLOGA (s slikami) Groenlandska razstava v Kodanju (slika) AMERIKA, DEŽELA SKRAJNOSTI (s slikami) HENRIK HERTZ, ODKRITELJ ELEKTRIČNIH VALOV (s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (znamka za vojne vdove in sirote — s sliko) KAČJE SESTRE V BURMI (s sliko) TRI MINUTE POTOVANJA (Obisk v Sveti deželi — s sliko) ŠAH ČLOVEK IN DOM (Zastori za okna — s sliko) AKO šE NE VEŠ (V brzini je človek slep — Zemlja se ruši — Specialist za sončne muke) KARIKATURE Umetno vreme v hiši KAKŠEN NE SME BITI PRAVI SMUČAR? HUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Ob 2001etnici Washingtonovega rojstva so se poklonili duhu velikega Američan* Francozi v Parizu na trgu Jena s francoskimi zastavami izza časa ameriške revolucije, ki so jih nalašč v ta namen vzeli iz muzejev Dežela bodočnosti Po vojni je nastal okoli sovjetske Rusije nesklenjen obroč vmesnih držav, katerim pravijo Francozi »zamaški«. Ta ozemlja so prvotno imela namen ločiti opasni rdeči blok od ostalega človeštva. Samo v vzhodni Aziji meji Rusija na velikanski kompleks gosto obljudene Kitajske, katero so iz Sibirije zaman .naska-kovali z rdečo propagando. Nu, v najnovejšem času ima tudi Kitajska zaščiten hrbet. Mandžurija, ki sega na severu do Amurja, na juga pa do Velikega zidu, je postala samostojna država. Na vzhodu sega ta dežela z odcepkom do Rumenega morja in Koreje, na zapadu pa prehaja v puščavo. Ta ozemlja so domovina rodu Mandžu, bojevitih ljudstev, ki so si rekoč podvrgla Kitajsko in jo prisilila, da so Kitajci kot zunanji znak hlapčevstva nosili dolge kite. Mandžurija se v mnogih ozirih loči od Kitajske. Njena pokrajina se zdi Evropcu bližja od kitajskega ozemlja. Dežela je precej ravna in ima mnogo jezer. Pragozdovi, ki pokrivajo njeno površino, spominjajo na šume v Finski in evropski Rusiji. Potnik, ki se vozi skozi te kraje, išče zaman azijskih značilnosti, ki se nudijo njegovemu očesu n. pr. na potovanju skozi Kitajsko. Lovec pa spozna Mandžurijo Po cestni bitki v Šanghaju Japonski vojaki vodijo v jetnižtvo skupino kitajskih ostrostrelcev, katerih se bojijo kakor živega vraga Zvočnik v cerkvi sv. Petra V Vatikanskem mestu so postavili nov zvočnik v cerkvi sv. Petra. Zvočnik razna-ša besed in godbo, kadar mašuje papež. V cerkvi sv. Petra so zaradi lažjega prenosa položili 600 m kabla, v višini 18 m pa 60 pritrdili 12 aparatov, ki .pojačujejo glas in ga oddajajo množicam. Beg iz Rusije Iz Bukarešte poročajo, da je več moldav-skih kmetov v zadnjem času pribežalo na rumunsko ozemlje. Pribežali so čez reko Dnjestr. Baje je skušalo uiti čez meje 60 kmetov skupaj, toda 40 jih ni moglo prekoračiti reke i. eo podlegli mrazu in drugim neprilikam na prehodu. Razvrednotenje zemskih zakladov Zadnje čase se vedno bolj množe poročila o novih najdiščih diamantov v Afriki. Pa ne le diamantov, ampak tudi srebra je čedalje več Posledica tega je, ca pada srebru cena. Tudi zlata produkcija se vedno bolj veča in pri draguljarjih se stalno kopičijo skladi dragih kamnov, ki jih ne more nihče kupiti, ker so predragi. Tako je podoba, da na eni strani svet ne ve, kam bi s svojimi bogastvi, po orugi strani pa ljudje stradajo in umirajo od lakote. Obubožanje sveta je res povzročilo nezaslišano razvrednotenje vrednot. Zlato, ki so po njein nekoč hrepeneli in segali vsi ljudje, je izgubilo dobršen del svojega prednostnega položaja. Dokler tvori podlago denarja najmočnejših svetovni držav, se bo še nekako držalo. V resnici pa je že izgubilo mnogo svoje privlačnosti. Ali nI že dovolj značilno dejstvo, da ga ne najdemo skoro nikjer v prometu? Kdor ga ima ga skriva v najglobljih zakladnicah pod zemljo, svet ga pa ne bo kmalu niti več poznal. Navzlic vsem pretrealjajem, ki jih je doživelo zlato v zadnjem času, pa se njegovo pridobivanje veča Vsako leto ga Izkopljejo 455.000 kg, največ v južni Afriki (220.000 kg), potem v Ameriki (60.000), v Aziji in na Uralu (50.000), v Rusiji (45.000), Kanadi (40.000), v Južni Ameriki (20.000) in v Rodeziji (20.000). še večje razvrednotenje kakor zlato pa doživljajo diamanti. Doslej so našli in spravili v promet 20.000 kg diamantov s 100 milijoni karatov. Ta množina bi vsekakor zadostovala za dolgo dobo povpraševanja. A ljudje so nenasitni. Vedno iz-nova odhajajo kopač; pod zemljo da iz-derejo geološkim plastem kristale in jih vržejo na trg. kjer se vrši kupčija. že 1, 1926. je ponudba diamantov dosegla višek. Takrat smo tudi doživeli, da niso neki komisiji dovolili pregledati diamantnega ležišča ob reai Oranje Diamantna polja so zaprli z bodečo žico in vlada Kapske kolonije je dala ukaz. da se morajo diamanti zbirati in izročati samo njej. Ta ukrep je izše1 zategadelj, da bi se preprečil pad*"? cen. k' ie grozil diamant-ski industriji. Danes pobašejo 35 % letne produkcije diamantov trezori južnoameriškega sindikata za diamante, Beers Corporation in druge tvrdke, ki trgujejo z diamanti. Na ta način se skuša cena diamantov obdržati vsaj na neki višini. Manj od diamantov so izgubili r.a vrednosti rubini, ki jih pridobivajo v Burmi Ta produkcija še danes ne presega produkcije pred 1000 leti in delj. Vse zem-ske zaklade je v ceni prekosil edino radij, ki se mu zaradi redkosti nikakor ce more zmanjšati vrednosti. Evropa in Vzhod Otto Most razpravlja v »Newyorškem Heraldu« o mednarodnem razvoju prebivalstva v povojnem času in prihaja do zaključka, da je najznačilnejši pojav v gibanju ljudstev po vojni teženje narodov nroti Vzhodu. Prebivalstvo Azije se je od 1. 1913. do 1930. pomnožilo za eno petino duš, medtem ko ima Evropa komaj eno dvajsetino prirastka. Težišče pomnoževanja ljudi je prešlj od romanskih narodov na slovanske. Germanski narodi kažejo v primeri s Slovani močno številčno nazadovanje. Statistika porodov kaže. da sta v pogledu porodov na najnižji stopnji na svetu švedska in Avstrija, če računamo, da se bo po-množevanje ljudi v prihodnji generaciji ponovno skrčilo za eno četrtino — hipoteza, ki je popolnoma verjetna — .smo lahko preverjeni, da bodo že sredi prihodnjega desetletja začeli absolutno nazadovati Nemci. Po dosedanjem razvoju sodeč bo čez eno generacijo odpadla tretjina evropskega prebivalstva na zapadno. srednjo in severno Evropo Južne, -oman-ske dežele bodo imele 14 % evropskega prebivalstva, na češkoslovaško, Madžarsko in balkanske države pa bo odpadlo 10 odstotkov ljudi. Vzhodnoevropske države z Rusijo na čelu pa bodo imele ves presežek. ki ga bedo izgubile druge dežele. Na tej podlagi torej v doglednem času lahko računamo s »povzhodnenjem« Evrope. čapej gori! Ljudstvo hiti iz predmestja v paničnem begu Tutankamen - tat »Petit Parisien« poroča iz Londona, da je dr. Pendelburv. eden vodilnih članov raziskovalne odprave, ki koplje v Tel Amarni. izjavil, da se more na podlagi najdenega gradiva smatrati egiptski faraon Tutankamen za tatu. Ko je ta vladar zasedel prestol, je dal vlomiti v grob svojega tasta Smenkara in je velel odnesti vse dragocenosti iz grobnice. Dal je tudi nalog. da se mora ime Smenkare zbrisati z vseh poslopij Zaklade in dragocenosti, ki se iih je polastil na ta način, je dai prepeljati v Dolino kraljev in po smrti so mu jih morali položiti v grob. Postani in ostani član Vodnikove družbe! lahko po čisto svojevrstni posebnosti. Ta dežela je domovina največjih tigrov, kar jih poznamo. Lov zaradi kožuhovine se tukaj sijajno izplača. Pravcati raj za lovce! Ptičev je toliko, da človek z risanico na rami ne ve, kam z njimi. Medvedi s« ponujajo na muho in tudi druge živali ne manjka. Pred nekaj desetletji pa je bilo drugače. Ozemlje Mandžurije je bilo redko naseljeno. Sibirija je imela v mnogih krajih več ljudi. In nad vse značilen pojav v zgodovini je, da je ta, na ljudeh siromašna dežela, postala tako rekoč vojaška baza za zavojevaini pohod najgostejšega ljudstva na zemlji. Šele v zadnjih štiridesetih letih je število prebivalstva v Mandžuriji močno poskočilo. Rusi so začeli graditi železnice. Slednjič se je Mandžurija odprla tudi Japoncem. V Petrogradu in v Tokiu so čisto pravilno spoznali, da je Mandžurija dežela bodočnosti. Bogastvo njenih tal ima vsekakor velike pogoje za nastanek donosnih industrijskih panog. In ker predstavlja Mandžurija vrhu teg"a še važno strateško postojanko za vso vzhodno Azijo, ni čudno, da so se Japonci po~ lakomnili njenega ozemlja. Rusi in Japonci se lahko smatrajo kot prvotni tekmeci za posest Mandžurije. Prvi in drugi so spoznali gospodarsko važnost tega ozemlja in začeli pripravljati kolonizacijo. Ampak oba tekmeca sta se zmotila v svojih računih. Kmalu potem, ko se je začutila aktivnost z njune strani. so začeli tiščati v deželo Kitajci z juga. Predvsem takšni, lc jim lastna domovina ni nudila več zadostnih pogojev za življenje. Poprej, dokler je vladal v Mandžuriji vsemogočni rod Mandžu, je bil Kitajcem dostop v deželo zabranjen. Zdaj so padle prejšnje ovire in naseljevanje se je začelo čedalje bolj gostiti. Kitajci ao vdirali v Mandžurijo pes in po železnici, prihajali so celo z ladjami. Tako se je zgodilo, da ima danes Mandžurija že 30 milijonov kitajskega življa. medtem ko ja med njimi samo 200.000 Japoncev. Vzrok, da jih ni več, je enostaven. Japonski organizem ne prenese mandžurskega podnebja. ki je precej sirovo. Mar.džurska zima se prav malo razlikuje od sibirskega mraza. Mraz 30 stopinj Celzija ped ničlo je tukaj čisto vsakdanja prikazen. V primeri s Kitajsko, ki ma jako staro, pa dekadentno kulturo, je Mandžurija še deviška zemlja. Naglo poseljevanje spominja naravnost na Ameriko. Mandžurija lomasti z ogromnimi koraki za vzori tehnike in ko jo bo dohitela, bo prekosila vse ostale zemlje. Samo njene zalog-e premoga cenijo na 1.2 milijarde ton. V okolici Mukdena so neizčrpna ležišča železne rude. Geologi jih cenijo na 400 milijonov ton. Tudi petrolej je na razpolago. Japonci pa se trenutno okoriščajo samo s poljedelskimi pridelki Mandžurije. ki jim daje važne sirovine. Zato pomeni okfe Mandžurije za samostojno republiko prikrito aneksijo, ki naj prinese Japoncem v prvi vrsti ogromne gospodarske koristi. Pol za šalo, pol zares Pogovor med prijateljicama >Tako, ti si torej stala za model slovitemu slikarju?« »Slika se imenuje »Kleopatra in kača«. iNu, in kdo je bila K!eopatra?s Življenje mu preseda Stric razlaga svojemu nečaku: iJoj, to ti je bakterij na papirnem denarju! Vse gomazi po njem! S papirnim denarjem se lahko smrtno nevarno okužiš.« Nečak: »Dobro, striček, prosim te za nekaj jur-jev. Rad bi izvršil samomor.« Vsak dan ena Zdravnik: sBolezen sicer ni resna, vendar je rsjbolie na ostanete nekaj dni v sobi.« 3. O. Ctmrood 48 Ma meji sveta Sjgla ie po knjigo, ki je ležala na mizi, posuti s cvetlicami. Obravnavala je prve razvojne stopnje pionirskega življenja v Alasici. Izposodila si jo je bila iz njegove knjižnice. Bila je knjiga, polna statistično dragocenega gradiva, suho, a skrbno sestavljena — in ona >o je bila prebrala! To se mu je zdelo znamenje boja, ki ga je bila in ki ga je hotela vzlic vsem strašnim zaprekam zmagovito dokončati. Še vedno je ni mogel spraviti z Johnom Grahamom v toli nenaravno zvezo. Njegov obraz je bil videti trd, mrzel in bel, v njegovi duši je hrumela zmeda. Roka ti je nekoliko trepetala, ko je odprla knjigo in vzela iz nje velik izrezek iz časopisa. Brez besede ga je razgrnila in mu ga podala. Na vrhu treh dolgih stolpcev je bila slika mladega, lepega de" kleta. V ovalu nad dekletovim ramenom si videl podobo moža, ki mu je utegnilo biti kakih petdeset let. Oba sta mu bila neznana. Bral je njuni rmeni in nato debele naslovne vrstice. »Ljubezen za sto milijonov dolarjev« je bil nadpis. Mladost in starost, lepota in njeno nasprotje, združitev dveh velikih imetij... Počasi se mu je zdanilo. Pogleda! je Mary Standishevo. Ne, saj ni bilo mogoče! Saj m bilo res, da bi bila to Mary Grahamova! »To sem v Cordovi iztrgala iz nekega časopisa,« je dejala. »Oba sta mi neznana, v nikaki zvezi nista z menoj. To dekle živi v Texasu Ali — mar ne vidite nečesa v njenih očeh? Še na sliki — ali ne vidite? Poročno obleko itna na sebi. A meni se je zdelo, ko sem gledala njen obraz, da govori iz njenih oči nečloveška bol, obup in rralodušje, ki ga je hrabro izkušala skriti očem sveta. In to je samo en dokaz izmed tisočev dokazov, da se dogajajo take reči, ki so vsaki pameti v zasmeh in da ni nikogar, ki bi jih zabramil.« Top, brezčuten mir ga je obšel. Stoično ravnodušje, ki se ga je polaščalo spričo neizpremenljivih dejstev, mu je spet napolnilo dušo. Sedel je, vzel eno izmed nežnih, >zki'h rok. ki so medlo počivale v krilu Mary Standisheve, v svoji dve in sklonil glavo nad drobnočlenimi prsti, iz katerih je bila izginila vsa toplota- Rahlo je pobožal to hladno, neživo roko in jo podržal v svojih zagorelih, misičastih rokah. Strmel je nanjo, ne da bi videl kad določnega- U tiktakanje Keokine ure je čez nekaj časa pretrgalo tišino, ki je bJa v njem in okoli njega. Izpustil je roko, ki je spet onemoglo padla v dekletovo krilo. Ves čas je zrla na sivi pramen v njegovih laseh. In blesk, ki ga ni videl, se je zasvetil v njenih očeh, njene ustrvce so nekoliko zadrhtefe in njena glava se je skoraj neopazno nagnua proti njemu. »2al mi je, da tega nisem vedel,« je dejal. »Zdaj razumem, kako vam ie moralo biti včeraj pri topolih.« »Ne, saj ne razumete — ne, ne!« mu je oporekla. Vzplamenela je, kakor da bi bile njegove besede odprle v 'jej tajna vrata, ki so bila dotlej zaprta s pečatom sivega brezupja. Ta nagla izprememba ga je kar osupila- »Saj ne razumete,« ie ponovila. »A hočem, da zveste in * poznate vse. Rajši bi umrla kakor da vas pustim od sebe s to mislijo, ki io imate zdaj. Grozili se boste nad menoj. A vendar mi je ljubše, da me zaničujete in sovražite zaradi resnice, kakor da bi verjeli vsem tistim strašnim mislim, ki bi jih morali imeti o meni. če bi še dalje molčala.« Medlo, po sili se je nasmehnila. »Veste, ženske, kakršna je bila Belinda Mulrooneyeva, so bile dobre v svojih dneh. a za naše čase niso — jelite da ne? Ce stori dandanes ženska napako in jo izkuša popraviti, kakor bi bila morda storila Belinda Mulrooneyeva v tistih dneh, ko je bila Alaska še mlada in nova —« Premolknila je in obupno mahnila z roko. »Storila sem veliko neumnost,« je rekla po kratkem obotavljanju, ki ie bilo deloma posledica njegovega molka. »Zdaj jasno vidim, kako bi bila morala ravnati. Vem, rekli boste, da še ni prepozno ..A zakaj je vaš obraz tako negiben?« se ie prekinila. »Ker z vami vred doživljam vašo tragiko,« je tiho odvrnil. Odvrnila je oči od njega. Rdečica na njenem obrazu, ki ,e zdaj žarel kakor v vročici, je potemnela. »2e ob svojem rojstvu sem bila bogata — silno, odurno bogata!« je rekla z brezstrastnim glasom človeka, ki se izpoveduje. »Svojega očeta in svoje matere se ne spominjam. Ves čas sem živela pri svojem starem očetu Stair dishu in svojem stricu Petru Standishu. Do mojega trinajstega leta je živel stric Peter, ki je bil brat starega očeta, pri naju dveh, nato je umrl. Strica Petra sem oboževala. Pohabljenec Je ML 2e ud rane mladosti je živel v prevoznem naslanjaču, in ko je umrl, mu je bilo skoraj pet in sedemdeset let- Stric mi ie bil oče in mati, bil mi je vse, kar ie lepega in dobrega v življenju. Spominjam se, kako t-m kot dete mislila: če je Bog tako dober kakor stric Peter, tedaj mora biti res čudovito dober. Bil je zmerom srečen in vesel in ni videl ničesar razen solnca, čeprav ga noge že delj ko šestdeset iet niso nosile. In pet dni pred mojim trinajstim rojstnim dnem je stric Peter umrl. Bil mi je nekako tisto, kar je bil vam vaš oče.« Pokimal je. Njegov obraz zdaj ni bil več tako otrpel, bik) je, kakor da ne misli več na Johna Grahama. »Ostala sem s starim očetom sama,« je nadaljevala. »Ta me ni imel tako rad kakor stric Peter, in tudi jaz mislim, da ga nisem imela rada. A bila sem ponosna nanj- Mislila sem, da ga mora ves svet tako spoštovati kakor jaz. Ko sem bila že večja, sem zvedela, da se ga ljudje bojijo; bankarji, predsedniki velikih podjetij in celo finančni oblastniki dežele so se bali njega in njegovih poslovnih tovarišev: Grahama in Sharpleigha, ki je bil, kakor mi je nekoč pripovedoval moj stric, najspretnejši odvetnik v Ameriki. Ko ie stric Peter umrl, je bilo mojemu staremu očetu osem in šestdeset let. In tako je postal Jotyn Graham dejanska gonilna moč za združenima imetjema teh dveh rodbin. Časih je bil stric Peter, kakor se zdaj spominjam, pravi otrok. Spominjam se, kako mi je hotel ponazoriti obsežnost dedovega imetja s tem, da mi ie razlagal: če bi vzeli vsakemu možu, vsaki ženski in vsakemu otroku v Združenih državah po dva dolarja, tedaj bi bilo teh dolarjev baš toliko, kolikor jih premoremo mi z Grahamom vred; in tri četrtine tega skupnega imetja so bile last mojega starega očeta. Spominjam se, kaka muka se je zmerom zrcalila na obrazu strica Petra, kadar sem ga izpraševala, v kai porabljajo ta denar in kje je. Nikoli nri ni odgovoril na to vprašanje tako, kakor bi bila hotela, in jaz ga nisem nikoli razumela. Tako nisem vedela, zakaj so se ljudje lati mojega deda in Johna Grahama- Neznano mi je bilo, kakšno ogromno, trinoško moč ie predstavljal ta denar. Niti slutila nisem« — njen glas se je rzpremenii v šepet — »niti slutila nisem, v kake namene porabljajo ta denar v Alaski. Niti slutila nisem, da se ta denar množi z lakoto, bedo in smrtjo drugih ljudi. In niti o stricu Petra ne verjamem, da bi bii slutil.« _ Službene objave LNP (S seje p. o. dne 24. februarja 1932.) Navzoči gg.: Stanko, ravn. šetina, Novak, Petrič, šetina, Zupane, Kovač. V nedeljo 28. t. m. se določi prvenstvena ligma teitma SK Svoboda : SK Železničar, Maribor ob 15.45 na igrišču ASK Primorja. Dovoli se predtekma ASK Pri-morje : ŽSK Hermes ob 14. Službujoči odbornik g. Logar, nadzor nad blagajno g. ravn. šetina. SK Svoboda mora postaviti osem starejših in vestnih rediteljev in dva stranska sodnika. — Poziva se SZNS v Ljubljani, da pošlje do prihodnje seje, t. j. 2 marca, sodniško poročile o tekmi ŽSK Hermes I. : H., odigrani dne 7 januarja t. 1. pod sodnikom g. Lukežičem kot pred-rekma SK Ilirija : SK Svoboda na igri-šču ŽSK Hermesa. — Opozarjajo se klu-ki nimajo blokov za postavo moštva, ia iste naroče takoj pri podsaveznem bla-rijniku proti plačilu 15 Din. — Poziva se žr-K Rudar, Hrastnik, da takoj pošlje v verifikacijo seznam svojih članov igralcev. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 23. februarja 1932 za SK Jadran. Ljubljana: Hudaies Franc. Kos Emil. Ver-blč Anton, s pravom nastopa dne 5. marca 1932. za TSK Slovan, Ljubljana: Peli-con Rudolf, s pravom nastopa 5 marca 1932 za mednarodne, dne 24. maja za prijateljske in 24 avgusta 1932 za prvenstvene tekme se verificira za ŽSK Hermes. Ljubljaua: Klingenstein Karel. — Vzame se na znanje poročno službujočega odbornika g. Dorčeca o tekmah v nedeljo 24. t. m. Tajnik II. • Službeno tz odbora za delegiranje sodnikov Odreja se za p-v. tekmo SK Svoboda : Železničar ob 15.30 g. Cimperman. za prijateljsko tekmo Primorje : Hermes ob 14. g. Skalar. Obe tekmi se odigrata v nedeljo 23. t. m. na igrišču ASK Primorja. Nedeljski nogometni program. Prijatelji nogometnega športa bodo imeli v nedeljo zopet priliko prisostvovati dvema zanimivima tekmama, in sicer: ob 15 30 tekmi za podsavezno ligino prvenstvo med ljubljansko Svobodo in mariborskim Železničarjem. že preteklo nedeljo je Svoboda pokazala, da je nasprotniki ne smejo podcenjevati in če računamo, da je Svoboda v jesenski sezoni dosegla proti železničarju na njegovih tleh neodločen rezuitat. bo moral železničar piav pošteno zaigrati, ako bo hotel odnesti iz Ljubljane zmago. Predtekmo pa odigrata ob 14. ASK Primorje in ŽSK Hermes. Primorje je že v nedeljo dokazalo, da je v dobri formi ter bo za nedeljsko tekmo še nekoliko izpopolnilo svojo postavo. Pa tudi Hermes je bil že doslej najopasnejši protivnik obeh ljubljanskih vodilnih klubov ter bo v nedeljo nastopil v svoji najmočnejši postavi. tako da bo ta tekma nudila res prvorazreden šport. Obe tekmi se odigrata na Igrišču ASK Primorja ob Dunajski cesti. Druga hokejska tekma na ledu se bo odigrala ob povoljnem vremenu 28. t. m. ob 10. na drsališču Ilirije. Gostoval bo be-Ijaški Sportverein, ki po kvaliteti le malo zaostaja za celovškim Athietik SK, ki je preteklo nedeljo s popolnim uspehom pokazal lepote tega športa. Ob 9. bodo tekme v umetnem drsanju za mladino do 14 let, za juniorke in juniorje. Podrobni razpisi so v zadnji številki »Športnega lista«. I. propagandni table tenis turnir v Ljubljani bo priredila SK Ilirija 28. t. m. v areni Narodnega doma. Pristop k turnirju imajo tudi neverificirani tekmovalci. Turnir se bo vršil v dveh disciplinah, in to single gospodov in single dam. S to prireditvijo namerava prireditelj pritegniti k športnemu udejstvovanju čim širši krog prijateljev table tenisa. Drugod se je to leto ta šport izredno razširil in ponekod dosegel višino zanimanja ostalih športov. Tako je napolnilo v Pra.gi dvorano ob priliki svetovnega prvenstva preko 4000 gledalcev, kar priča, kakšen obseg je dosegel v drugih državah Na tem prvenstvu je sodelovalo 10 držav in celo reprezentanca Indije. Tudi v Berlinu, Londonu ln Budimpešti ter drugo d je zanimanje ved-»o večje. Ljubljana bo videla v kratkem banovinsko in ljubljansko prvenstvo, osta-^ termini pa bodo zasedeni z raznimi medmestnimi in medklubskim1 turnirji. Pro-pagandni turnir bo zato nekaka predvaja za ta pester spored turnirjev in obenem prikaZai sadove marljivega zimskega tre-prijav je Se danes do 20. T Mladinske tekme v Ljubljani priredi SK Ilirija v nedeljo, in sicer: juniorji 18 m 19 let na 10 km ob 9., naraščaj 16 in 17 let na 5 km ob 10.. mladina do 15 leta na 1 km ob 10. Star in cilj bo pri ribniku poleg strelišča pod Rožnikom. Starta-jo lahko vs. tud neorganizirani. Prvi v vsaki skupini prejme darilo prvi trije pa priznanice. Prijave se sprejemajo v petek in soboto pri tit. tvrdkah A. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke, in »Al-pina«, palača Grafike Masarykova cesta, proti prijavnmi 5 Din ter v nedeljo pol ure pred tekmo na startu proti dvojni prijavnim. Športno društvo »Vrhnika« priredi v soboto ob 19.30 v Rokodelskem domu na Vrhniki skioptično predavanje in kino o zdravju v zimi in smučanju, predava sodniški pripravnik g Stane Frank. V nedeljo 28. februarja 1932 ob 14 smuške tekme. Start in cilj na Podlipski cesti pri Vrhniki. I. gorska medklubska tekma, odprta za vse smučarje v Jugoslaviji. Prvih šest tekmovalcev prejme krasna darila. Vsak udeleženec tekem prejme spominsko diplomo, n. za prvenstvo »Vrnnike«, odprta za vse smučarje na Vrhniki. Prvih pet tekmovalcev prejme krasna praktična darila. III. mladinske tekme: a) grupa do 8 let: pet praktičnih daril, b) grupa do 12 let: pet praktičnih daril, c) grupa do 15 let: pet praktičnih daril. Tekmovati sme mladina vrhniške okolice. Po končanih tekmah razdelitev daril in razglasitev izida tekem. Vsa darila bodo razstavljena v dneh 27. in 28. t. m. v izložbah glavne tobačne zaloge Prijave sprejema: Sp društvo »Vrhnika« in trgovina Franca Šu-štaršiča na Vrhniki do 27 t. m. zvečer, pozneje pa le proti dvojni ■• prijavnini. Pri-javnina za I. in II. tekmo 5 Din, za HI. 1 Din. Na startu in cilju bo tudi za občinstvo okrepčevalnica. Za tekmovalce bo po ena okrepčevalnica na progi in na cilju. Na progi bo tudi en zdravnik in dve rešilni postaji. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Tekmovalci se morajo javiti ob 1 uri popoldne zaradi zdravniškega pregleda in žrebanja številk. Tekmujejo na lastno odgovornost Ker smo se včlanili v JZSS, bo tako dostopno tekmovanje verificiranim članom. Na Blokah je krasno sončno vreme. Snega 60 cm. Temperatura —20 Smuka izvrstna. Dohod na Bloke iz Ljubljane z vlakom ob 14.04 do Rakeka. Pred restavracijo Gabrenia stoje sani za prevoz smučarjev do Nove vasi in nazaj za skijoring opremljene večji družbi brezplačno na razpolago manjši proti mali odškodnini. Prosi se, da se vsa naročila stanovanj, prevoza in prehrane naslovijo na Milana Mo-dica, Nova vas pri Raketm. Ozira se samo na brzojavna ali pismena naročila s točno navedbo števila oseb, odnosno se upoštevajo tudi telefonski pozivi na Mil. Modica, Nova vas pri Rakeku. Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 25. t. m.: barometer V55 mm. temperatura —5, vreme jasno in mirno, veter jugovzhodni, snega 50 cm, srež, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno. Ljubljanski zimsko športni podsavez ima danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone redno sejo. Poinoštevilno! Smučarski klub Ljubljana ima danes ob 19. sestanek tekmovalcev v damski sobi kavarne Emone, po sestanku pa sejo tehničnega odbora. Mariborski medklubski odbor LNP (službeno). V nedeljo 28. t m. bodo na igrišču ISSK »Maribora« naslednje tekme: ob 10. dopoldne mednarodna tekma mladine SK Kastner in Oehler (Gradec) : ISSK Maribor; ob 13.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva : SK Železničar rezerva in ob 15. mednarodna tekma SK Kastner in Oehler I. (Gradec) : ISSK Maribor 1. Službujoči odbornik dopoldne dr. Planinšek, popoldne Kemeny. Tajnik. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP v Mariboru (službeno). Nedeljske tekme 6odijo naslednji sodniki: dopoldne ob 10. mednarodno mladinsko tekmo Vesnaver, prijateljsko tekmo rezerv ob 13.30 Nemec in ob 15. mednarodno tekmo ISSK Maribor : SK Kastner in Oehler (Gradec) dr. Planinišek. Seja MO Trbovlje bo 29. t. m. v posebni sobi gostilne Pravdič. člani odbora sigurno vsi! SK Železničar V petek 26. t. m. se vrši ▼ gostilni VolLgnuber strogo obvezen sestanek nogometne sekcija SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 19 v klubskih prostorih v Delavski zbornici obvezen članski sestanek vseh igralcev I. in n. moštva zaradi nedeljskih tekem. Vsi in točno! TSK Slovan. Redni občni zbor kluba se bo vršil 28 t. m ob 8. zjutraj v lovski sobi gostilne »Sokol« Vabljeni so vsi člani kluba. Vs- gg. odborniki se pozivajo v soboto ob 20. na kratek sestanek pri »Sokolu«, razgovor o občnem zboru. Važno! __ Sokol Sokol v Velikih LaScah uprizori v nedeljo 28. t. m. ob 15. v Sokolskem domu Iraskovo dramo »Oče«. Sokotetvu naklonjeno občinstvo vabljeno! Sokolsko društvo v Rogaški Slatini je zaznamovalo v preteklem letu krepak razmah ter intenzivno delovanje tako v telovadnici kakor tudi na prosvetnem polju. Na letni skupščini 26 januarja je bila izvoljena lista br. staroste dr. Frana Kol-tererja ki je bila tudi potrjena od žup-ne uprave. Svoj društv pokrenilo, da se izvede ta vsekakor prav pomemben jubilej v veliki in dostojni obliki. Saj je bilo matično društvo vse do povojne dobe v Beogradu edino društvo in tudi v ostali Srbiji jih ni bilo toliko, kakor danes. Par društev je pole« matice predstavljalo vse predvojno Sokolstvo v Srbiji. Danes. ko je ustvarjena jxxllaga za nadaljnji razvoj, je videti toliko bolj jasno, da je matično društvo izvršilo prav mnogo dela v prvi polstoletnici svoji. Vsa pripravljalna dela vodi društvena uprava z admiralom br. Dragutinom Pričo na čelu. vojo petdesetletnice bo praznovalo letos štvo Beograd Manhi. ki je v to svrho že lz življenja na dežel' SEL5KA DOLINA. Elektrifikacija Sefl-škc do'.ine hitro napreduje. Končana so vsa dela v Selcih in Dolenji vasi. Sedaj so se pričela instalacijska dela na Bukovici, potem pa se pričnejo na Praprotnem. Upamo. da bo zagorela električna luč že v začetku aprila — Zaradi ukinjenja večernega delavskega vlaka Kranj—Ljubljana vozi poštni avtobus mnogo kasneje To nam je neugodno, ker se večkrat primeri, da ima kdo še opravka v trgovinah v Skof-ji Loki. Tako pa prihaja avtobus prepozno v Loko. Prosimo, da bi se vozilo še po starem voznem redu. MOJSTRANA. Dramski odsek Sokola uprizori v nedeljo 28. t. m. ob 20 Walter-;evo dramo »V stolipu« v režiji br. Sera nika. Vloge so dobro zasedene, drama Je do konca napeta in bo občinstvu gotovo ugajala Med odmori bo sviral godbeni odsek. Preskrbite si pravočasno vstopnice! — Smučarski odsek Soko'a priredi v nedeljo »lov na lisico«, ki bo prva taka smučarska prireditev v našem kraju in za njo vlada veliko zanimanje Tehnično vods*v< je v rokah br. Rabiča Maksa ki sprejema tudi prijave. Zmagovalec dobi lepo darilo. Občinstvo bo lahko zasledovalo ves potek tekme. Zbirališče tekmovalcev bo ob 8 ▼ sokolski dvorani. Start ob po* 10 Za telovadno akademijo, ki je predvidena sredi marca, članstvo marljivo vežha. ŠiMARTNO PRI SLOVENJ GRAD^' V nedeljo 28. t. m. cfd 8. do 12. bosta predavala v osnovni šoli gg. Košan Ivan iz Šoštanja in kmetijski referent Wernig o kmetijski praksi iz Švice, o modernem sadjarstvu in uporabi sadja in o travni-štvu. Kmetovalci iiz elovenjgraške okolice, bodite pri aktualnih predavanjih zopet pol-noštevtfni! STARI TRG PRI LOŽU. Tukajšnje Lovsko društvo je čisti dobiček v znesku 1500 Din, ki ga je imelo pri svoji predpustni prireditvi, poklonilo občinama Staremu trgu in Ložu. V imenu siromašnih občanov, ki bodo deležni te podpore, topla zahvala. — Uradni dnevi sreskega načelstva so kakor lansko leto tudi letos vsakega desetega v mesecu na sodišSu v Ložu. — Po daljšem presledku je zopet oživela mestna godba v Ložu, ki je nekdaj uživala velik sloves. Vodstvo je sedaj poverjeno tukajšnjemu šolskemu upravitelju, priznanemu glasbeniku, o kaierem smo uverjeni, da bo v kratkem času pridobil zopet ložki godbi njen sloves nazaj. ZABUKOVCA. Zapustil nas je dosedanji načelnik Ronpador Jože. ki je znatno utrdil Sokolstvo v našem kraju. Namesto njega je prevzel načelništvo Delafe Anton, eavezni prednjak in star sokolski delavec, ki je pred kratkim prišel iz Velenja. Prejšnji teden se je vršil društveni prednjaSki tečaj pod vodstvom župnega predniaka Burje. Tečaj so obiskovali MelanSek Ivan, Cimerman Ro- bert. Šprager Slavko, Sanda Matija, Krk Franc in sestre Reberšakova Marica, Lapaj-netova Ladica in Sandova Ida. Na ta način smo dobili nove vaditelje, ki že samostojno vodijo vrste in ki so se z vso vnemo in veseljem oprijeli sokolskega dela v Zabu-kovci. a tli o Izvleček iz programov Petek 26. februarja. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Dobra mladina. — 12.15: Dnevne vesti. _ 13: Cas. plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Narodi zemlje — 20: Sokolska ura. _20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. — 22.30: Napoved časa in po:ičil« Sobota 27. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas in plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18- Žumberaški uskoki. _ 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Angleščina — 19.30: Gornji Jadran. _ 20: Prenos opere »Evgenij On iegin« iz Zagreba. — Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Rad»o-orkester. — 17: popoldanski koncert _ 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — Lahka godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Plesna glasba. — PRAGA 16.10: lz Brna. — 19.20: Pevski kvartet — 19.55: Koncert iz Bratislave. _ 21: Iz Brna. — 22.25: Mešan program. _ BRNO 16.10: Orkester. — 18.25: Bachova Svatbena kanta-ta. — 20.05: Koncert iz Bratislave. — 21: Godba na pihala. — 22.25- Mešan program. — VARŠAVA 17.35: Koncert mladih talentov. — 18.30: Otročke pesmi. _ 20.15: Lahka godba. — 22.10: Chopinove klavirske skladbe. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 17: Operetna glasba. — 19.40: Dunajski simf. orkester. — 22: Lahka glasba. — BERLIN 1945: Dunajska glasba. _ 21: Mešan program. _ 22.40: Plesna glasba. — KONTGSBERG 16: Popoldanski koncert. — 20.05: Prenos iz Frank-furta. — Godba za ples. _ MiOHLACKER 16.20: Orkester in solisti. — 20.05: Mešan program. — 23: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17.35: Plesna glasba. — 19 30. Pesmi. — 20.30: Prenos zvočnega filma »Netopir«. — 20.45: Koncert opernega orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: Plošče. — 21: Prenos opere iz gledališča. NAZNANILO OTVORITVE! Slav. občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril na Vodovod' ni cesti štev. 44 podružnico svojega mesarskega obrta. 2535 Se priporočam MIha Mtišič. Z Jesenic s_ Opozorilo. Na poziv državno oblasti je pokrenil jeseniški aprovizacijski odfooe pomožno akcijo za brezposelne in da nebo beganja ljudi, j>oudarja mestno županstvo, da so prave nabiralne pole žigosane z urad-rim žigam m podpisom od župana. Od« bor je poslal prošnje vsem društvom v ofe-č ni za pomoč m sodelovanje. Nabrana do» nar se bo stekal iin delil samo na občiinL na InM oliiiii zlor Okrajne posojilnice v Litij ki se bo vršil 6. marca 1932 ob 14. uri v posoJilnišM pisarnL DNEVNI REID: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. J Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4) Citanje revizijskega poročila. 5.) Volitev načelstva in nadzorstva. 6.) Slučajnosti. 2531 Ako bi ta obfcni ibor o« Ml «Hep6«i ob n**« detvem ftasu, s« vrši mre d-T-ug obftm zltot na istem mestn ki {"j isti-m dn^vjium r* par; «a ali šifr« S Din. - Kdor a n d I zaslužek, pa ta vsako besed/> 1 Din, (a dajanj« naslov« a'i sa iifro pa S Dia. (3) Postranski zaslužek a d i m o slovenščine in nemščine vešči gospe kot rb rateljioi naročnikov na književno podjetje, mi« mesto. Naslov refkk tantinj je z navedbo poli :ca poslati na oglasni oddelek »Jutra-" pod šifro »Podjetna«. 641P-3 Frizerk" d.obra moč, ki onduLira, irra-niiki.ra, dela vodno in trajno or.dul3.cijo, siara 19 let Nastopi lahko takoj. Na naslov Josip H olj, frizer, Brežice ob Savi. (V381-1 Šiviljo K s« dobro razume na moško konfekcijo, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 63^8-1 Spremljevalce ki bi radi vozili avto, sprejmemo k avtomobila. Bencin in brano plačajo sami. Šoferjev ne sprejmemo! Pisati na naslov: I. Šolar, Ljubljana, Zrinjske-ga 7/13. 5409-1 Frizerko izurjen« v železni m vodni ondiilacijd, veščo ma-nikiranja in po možnosti barvanja las, sprejmem z nastopom i a plačo po dogovoru. Naslov v oglas, uddeikn »Jutra«. &433-1 Avtp% moto Vsuka beseda 1 Din; r* dajanj« oa«!ov« ah a 4ifr* pa B Din. (10) Kupim Oglasi trg. roačaja po 1 Dia beseda; ta oa-janj« naslova aii ia Miro 6 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; (• dajanj« naslova ali ta iiiro pa 8 Din. (7) Vinske sode od 600—700 litrov vsebine, dobro ohranjene kupi Ivan Rus, Grosuplje. 623S-7 Gramofon, plošče dobro ohranjene, novejše šlagerje, kupim. P i«, m one pf>nud'i>e na ogias. oddelek »Jutra« pod »Plošče«. 6394-7 Pisarniško omaro z rolo, kupi Gustav Puc, Tržaška cesta 9. 639o-7 Skobelnik majhen, nov aii rabJieo, kur« Tine Kos, Ljubljana, Livarska ulica štev. 8. 6423-7 Kapital Vsaka beseda 1 Dui, ta iajaaje oaslova ali ca litre pa B Dia. (16) b-esnia l Diiir ta dajan.« naslova aU ea Šifro 6 Dia. mjaki, ki iščej-o tn štruklje, pia-4.1,-o vsako Ujaed® 50 par; »a iifro ali ta dajem!« naslova i Dia. (4) »Tatra« šestsode?n3 zaprta Irmuti-na, v dobrem stanja naprodaj za 25.000 Din. Po jasnila daje P. Rode v Kamniku. 62,56-10 C A MERNIKOV A j šoferska šola t.jnbljann. Dunajska C. 36 Prvi oblastveno koncesijo | nirana. Prospekt 15 zastonj | — pišite ponj! 0 5 e c c e : sprejema v-^ik čas. 9r-' > 251 Renault zastopstvo. Cesta na Roi-nik št. IS), nudi prvovrstne luksuzne vn tovorne avtomobile, motorne brit-galne vseh tip, najceneje po olajšanih plačilnih pogojih Velika saloga rezervnih delov in rabljenih, dobro ohranjenih avtomobilov raznih znank. 90-10 mmw* Vsaka beseda 50 par: »i dajanj« naslova aH i« Sifr« pa S Din. (2) U* I*i KnjiRovodinja perfctk.tna v slov.. Jiemški Se itorica«. 6406-3 Oglasi trg. tnačaja pe I Din beseda; ta "ta janje naslov« ali ta šifre S Din. — Oglaai socialnega raačaja vsaka boseda 50 par; ta dajanj« tafiora ali ta šifro p, 3 Din. (6) Vsaka Deseta 50 par; Si dajani* naslova ali «i SiEr« pa S Dia. (1) Gospodično * inanjem srbohrvaščine, nemščine tn začetnega po-nka v klavirju, išče družina v Subotici. za vzgojo d'-eh fantkov. Ponudbe s pogojii tn fotografijo na :.n, drug3 vrsta kg po 38 Dir., čisto belo gosje kg po 130 Dia in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. IJrozovič, Zagreb, Ilica 82. 22-6 Kamgarm angleški, češki in nemški (>o zelo nizkih eenab v tr govini 0. Šlibar, Ljubljana Stari trg 21. 67-6 Vse kar potrebuje gospodinja, dobite pri nas na obroke. Od jedilne žlice do sesalca prahu. Plačljivo mesečno ali tedensko. Ilu^trovane kataloge gratis. — Sapira, Dunajska cest* 36. 6885-6 Stelaže pfflt in drug inventar za špecerij. trgovino, v najboljšem stanju pnodam. — Nasiov v oglisneu; oddelku »Jutra«. 0«K)-6 hiši«. 6390-1 Točilno mizo (Schanktisch) popolnoma novo prodam. Naslov pove oglasni cldelek »Jutra«. 639S-6 14 kg črne žime skoraj popolnoma nove zelo ugodno proda Kova/5, Ljubljana, Pleteršnikova ul. št. 26. 6402-6 fedgar Rice BurroughSj Tarzan, kralf džumif 140 V zasopli grozi so opice gledale, kako je Kerčak rjove navali! na njihovega re-jenca. ki Je bil toliko šibkejši od glavarja. Tarzan je izdrl svoj nož in ga zasadil Ker-čaku tik pod srce! Se nekaj časa sta se borila. Nato je veliko, kosmato telo vzdrgetalo, se skrčilo in telebnilo na tla. Kerčak je bil mrtev. Tako je postal mladi lord Gre/stoke opičji kralj. Družabnika (co) sprejmem v zelo dobička-nosno podjetje. Delež od Lnkasa, brez stroškov. — Ponu-dbe r. navedbo kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez lizika«. 6405-16 Družabnika s 50—100.000 Din kapitala sprejmem takoj k dobička-mosnemu podjetja. Pismene pontidl>e na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 6437-16 Vsaka Seseda i Din: aa dajanj« utihni ah ta iiir« pa i Dia. (SO) Hiša naprodaj Spodnje Radvanj« štev. 1 pri Mariboru. Potrebno samo arr.OOO Dio. 6371-dO Pozor, kupci! Naprodaj imam trgovske an stanovanjsko hiše v sredi™ mesta in na periferiji, nove, stare, maj line in velike po zelo ugodnih cenah. — Pojasnila daje Jančar. Sv. Petra testa 27 6434-20 Pohištvo Vsaka beeeda 1 Din; aa dajanj« naslova ali m Kfr® pa 5 Din. (12) Gosposka soba (Herrenzimmer) mahagoni, zelo kompletno, primerno tudi za siprejemnico, zelo lep zastor za veliko okno, kakor tndi jedilnica (staronemški slog) bogato rezliana, vse čisto io lepo takoj ugodno naprodaj v Knafljea-j ulici štev. 13/11. 6403-12 Lokali Vsaka beaedac 1 Din: aa dajanj« naslova ali ta litra p. fi Din. (10) Lokal primeren za specetfijo te galanterijo ugodno oddam Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 20«. 6325-19 Društveni lokal z emo večjo in eventuelno manjšo sobo, iščemo v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 64)18-19 Lokal v Pražakovi ulicsi oddam za 200i) Din mesečno. Naslov pove oglasra oddelek »Jutra«. 6436-19 Sobo odda Solnčno sobo opremi jemo, separira.no, vhodom ra s&opnjišča, na Mirju blizu električne ure takoj oddam. Nasiov pove oglasni oddelek. »Jutra«. 63w7-33 Opremljeno sobo svetlo in zračno oddam s 1. marcem mirni gospodični — tudi dijakinji — katere se nudi tudi dobra domača hrana. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 6399-23 Veliko prazno sobo s separatnim vh-odom, na Miklošičevi cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6412-23 Veliko prazno sobo oddam v centru mfsta. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra«. 6413-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vbodom, poleg glavnega kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6414-23 Sostanovalca sprejmem z oskrbo ali broz Naslov v oglasnem odetek prod Nunsko. 6374-34 Vladka S. V p«tak 26. ob 15. nri pred opero. 6421-21 »Ljuba v« Profsim za sestanek v Ljubljani v nedeljo 28. ob ti. uri pred sodiščem (Miklošičev spomenik). 6422-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Adler, Anita B., Bled, Blizu Ljubljane, Boljša stranka, Brivnlca, Brezposelna, Beia spalnica, Bežigrad ali Sp. Šiška. Bližina centra, Gentrum, Čisto dobro ohranjen, Dijakinja, Dušan, Dobra kupčija, Dobro izurjena, Drava, Dalmacija, Družabnik, Denar takoj, Dota hčerke, Damska stroka, Dobro preskrbljen. Dobra piača 76, Ena oseba. Fajgeljček, Gramofon, Garancija, Galanterija, Gorjanci 14, Graščina, Hon-<1 ust, Hiša za gotovino, Hotela bi 26. Hudson, In-teligontna gdč. v Ljubljani, Jugo.kaipi.tal, I. S. 28, Januar-februar, Izplačam takoj, Izvrstna, Jokic-a, Julijama, I. K., Knjigovod-kinja, Kostič Marija, Klavir, Kavcija, Kolodvor, Lokal, Ljubljana, Lepo, Lep, Mirno 15, Mirna, in solidna, Marec — izredno, Mirna stranka, Maj, M. B., Majbna se-m, 1. marec, Marija, Mojster, Na dom. Nizka cena, No«vi dohodki Najboljši zaslu-Sek, Ohranjen, Odrastla družiaa, Oskrba ali stanovanje, Osami jona 30, Poštena 101 Prometna gostilna, Petsob-no, lJridma, Plemeaiito srce Promet 73, Pomlad 30, Pisalni stroj, Pridnost 666, Perfektna 5. Petje in šport Prva pomoč, Pridittost pogoj, |'o®ojMo »4, Pianino plačam takoj. Prvovrstna moč 201, Prometen, Par mesecev 'brezplačno, Pogoj z izložbo, Rivor, Redoljubna, Rabim, Resnost, Ročno d*'.o, Sigurna eksistenca, Strogo sep. vhod, S posebnim vhodom, Soli-d«n zaslužek, otalen, Samostojna, Stavbarstvo, So-lidnost, Službe željan, Staj-kotel, Solnčna lega, Stanovanje, Sam, Skromnost 54, Smučar-turist, Spremljevalec, Stalna služba v sredini mesta, Stanovanje, Samo moški, Siguren zaslužek. Slirisedežen, Štirikolesni, Šivalni stiroj, Šiška, Soštaiiičan, Takoj, Takojšnjo izplačalo, Točen plačnik, Trst, Takojšen nastop, Takojšnja vselitev 973, Udobno, Uradnik, Vida in Elizabeta. Vesten 555, Visoko obrestovanje, Vrtnar, Vsestransko sposoben, Voziček, Varno, Vi wka provizija, Z dežele. Za društvo, Zračno. Zava rovalm zaupnik. Zanesljiva 20, Zmožnost, Živo. Ženi ter, 10061. do 500, 1932, 200—300.000, 3:0. 277, 27, 4-30, 300. 74, :tty?. Vsaka bosuda 1 Din: f dajanje naslov« ali t« iifro pa n Do. (29) Lanz lokomobilo 22 Ks. v brezhibnem stanju ugodno prodam. Na ogled v obratu v opekami Feliks T.wč»r, Vodice nad Ljublja.no. 6376-29 Šivalni stroj popolnoma nov, nemške znamke, ki šiva naprej in nazaj, ta izjemno ceno 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/1II levo, vhod poleg »Dopa«. 6410-29 Vsaka beseda 1 Din: a« dajanje naslov« aS »a Šifro p« 5 Dia. (37) Jugoslovenski tovarnarji! tehničnih la kemičnih ii delkov! Za aepešno p!a-eiranje vaših izdelkov se vam priporoča izurjen tr-govec-ageat za Beograd, Dunavsko in Moravsko banovino. Potuje s avtomobilom. Reference odlične. Ponudbe na pošt. pret. 258, Beograd. 2008 Na)noveia tlolmtka pa* tetaa železna telo praktična sloiljiva pojtelja • tapeciranim nadracom — Eralitična «• vtaku hit«, olele, t« put»i«č« o»or b« ia sočne alolbe.' Stane Dia J9t—. Razpoiu lian poiloa ia telesni-co« pe povz«tju. Lesena' aloSiaska paienl-■a telo ■ prakliina atol-Ijiv« poslcla a tapecira-nim nadracoa.. — SUoe Dia 29$__ spatfnL paienl fotelj stane Dia 1300 Licfeilnhl pr.kiifaa ta lelanie»ia tedenie. Slane Di« IM.—. Po tem imam fitte to-hano peri« k i po Dia M.—> iiilo beto goijc k i po Dia IM.— in čiiti pub ktf po Dia 2S«—. L BROZOVIČ. ZAGREB Ilica (2. in. Vsaka Oetteda SO pari aa dajanj« naslov« ali